Sti .Leto XXVII. TRGOVSKI UST Številka 4. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — nici v Ljubljani St. 11.953. ___ Naročnina za Ljubljansko Pokrajino: letno 100 lir (Ra leto- inozemstvo 110 Ur), *a Vi Ko»- leta 50 lir u ■/< leta 26 ^SaSr-tEtfS Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo i. Ni ______________________________ 3110» rnmmmmmmmm “ ~~~ Mad; Izhaja >gIi vsak torek in Detek Liubliana, torek 11. januarja 1944 Preis - Cena L O'80 i* rv j Delavski nasveti lditefj za zbolišanie ir in i obratov nos da tuf igih, od-iska' ra te ljem ljavljajo » .;e i b«: Biliion RM vojnih stroškov a n« Bili ti e so a n jo irem johu ! ci ! J1» \T v šant Vazno načelo nemškega gospo-n zidarstva je vzajemnost med vod-1 J1-‘j.-tvom in uslužbenstvom obrata ali, i lia| kakor je bolj točno izraženo, med e iJ yoditelii in spremstvom. Ta vza-lenii jemnost se dobro in koristno izra-polža ter udejstvuje tudi na ta način, let‘jda mnoga nemška državna in pri- n/va U 0 * J vatna podjetja razpisujejo nagrade za nasvete, po katerih naj bi se obratovanje zboljšalo in pospešilo. Ti natečaji veljajo predvsem za u služben s tvo in več ko 70 odstot-jjj j kov nasvetov za zboljšanje obratov 0(jj pride vsakokrat iz delavskih vrst. >voij Nedavno smo po statističnih podat-lža'1kih navedli nekaj letnih pregledov m-jiJin rezultatov takih natečajev, zdaj •) $4 nam pa »Volkischer Beobachter« ima nudi nekaj podatkov, kako se na-'j sveti delacev in uslužbencev uve-rudarstvu in v industriji letal. V neki reviji je bil objavljen natečaj za tri rudniška podjetja in v določenem roku šestih tednov je j prišlo 554 nasvetov, od katerih je •'ilo 47 odstotkov nagrajenih. Nekateri odgovori in nasveti vsebujejo izume, ki bodo patentirani. Nasveti so prišli iz vseh strok in krogov uslužbenstva. Po strokah -o sprejeti predlogi razdeljeni takole: 25 odstotkov od rudarjev, skihl,r’ odstotkov od paznikov, 40 odstot-inijii 1 bili v Nemčiji z inflacijo odpravljeni. Sedanja 'zadolžitev v USA 'na glavo prebivalca znaša 2750 mark. Tudi nevtralne države so se zaradi mobilizacije v sedanji vojni še enkrat tako zadolžile ko v prvi svetovni. V splošnem znašajo vojni stroški sedanje vojne približno še enkrat toliko ko v prejšnji Kriza angleške bombažne industrije Angleška bombažna industrija je doživela v tej vojni strukturalne izpremembe, ki so v skladu s splošnim razvojem angleškega gospodarstva, da se namreč namesto neomejene liberalistične podjetniške svobode vedno bolj uveljavlja državno vodenje gospodarstva. Ze 1. 1940. se je moral zaradi vedno bolj pičlih dobav in hitremu kop-nenju zalog ustvariti državni aparat za razdeljevanje blaga. Zaradi tega se je tudi morala zapreti li-verpulska bombažna borza. Blago se je naravno dodeljevalo z ozirom na vojne nujnosti. V civilnem sektorju so se pospeševale izvozne pošiljke, toda kontingenti so se omejili, in sicer najprej na 50%, nato pa na 25 odstotkov predvojne višine. Močna pritegnitev bombažne industrije k vojaškim dobavam ni nikdar mogla zasenčiti izvoznega problema te industrije, ki je bila od nekdaj najvažnejša izvozna panoga Anglije in ki je bistveno pripomogla k njenemu bogastvu. Zato se ni čuditi, če je neprestano nazadovanje te industrije vzbudilo v vsem angleškem gospodarstvu težke skrbi. Zlasti pa vznemirjata bombažno industrijo naslednj vprašanji: Bombažni dovozi, ki so za silo zadostovali v zadnjih letih za vojaške in civilne potrebe, nikakor niso za bodočnost zagotov ljeni. Tako opozarja »Manchester Guardian«, da so sicer svetovni presežki bombaža s 23.6 milijona bal visoki, da pa so velike prevozne težkoče in da tudi svetovna potreba še vedno narašča. Po najnovejših cenitvah se računa, da bo dala žetev 1943 11.7 milijona bal proti 12.8 milijona balam v 1.1942. Ta količina pa ne more kriti po trebe, tem manj, ker je ponudba boljših vrst iz USA padla. Še bolj vzbuja skrbi pomanjkanje delovnih sil. V zvezi z racionalizacijo podjetij in ustavitvijo nekaterih podjetij z odtegnitvijo delavcev iz bombažne industrije za vojno in dustrijo se ni postopalo vedno do- volj preudarno. Število izučenih delavcev se je zato v bombažni industriji bolj skrčilo, kakor pa bi se smelo z ozirom na pomembnost te važne izvozne industrije. Sedaj so v Angliji to napako spoznali in minister za delo je izdal naredbo, da se morajo vse žene v starosti od 18. do 55. leta, ki so po letu 1935. kdaj koli delale v bombažni industriji, javiti pri uradih za delo. Ce niso zaposlene v kateri bolj važni vojni industriji, morajo zopet sprejeti delo v bombažnih tovarnah. Računajo, da bo s tem dobila bombažna industrija od 80.000 ženskih delavnih sil približno 20.000. Pri koncentraciji bombažne industrije le na podjetja največje storilnosti ni imela angleška vlada srečne roke. Mnogo več obratov je moralo ustaviti obratovanje, kakor pa bi bilo pri pametni racionalizaciji potrebno. Mnoga srednja podjetja, ki so bila za izvoz zelo važna, so ustavila obratovanje. Iz vseh teh vzrokov ni moglo nazadovanje izvoza angleške bombažne industrije presenetiti. Izvoz bombažnega sukanca je padel od 22.9 milijona funtov v prvih devetih mesecih 1941 na 14.4 milijona funtov v istem času 1943. Še bolj je nazadoval izvoz posameznih bombažnih izdelkov, in sicer od 556.6 v 1. 1941. na 293.4 milijona kvadratnih jardov v 1. 1943. V angleških Špekulativnih krogih upajo, da se bo začela po vojni za bombažne izdelke visoka konjunktura, ker bo povsod silno povpraševanje po teh izdelkih. Z druge strani pa se poudarja, da je po prvi svetovni vojni nastala po le kratkotrajni pretirani konjunkturi kmalu zelo dolgotrajna depresija, od katere se je bombažna industrija opomogla komaj ob izbruhu sedanje vojne. S kakšno zaskrbljenostjo gledajo v Angliji na bodoči razvoj, kaže tudi to, da so se v vso zadevo vmešale tudi strokovne organizacije. V posebni spomenici zahtevajo socializacijo te najvažnejše angleške izvozne industrije. Vse bombažne predil nice in tkalnice naj bi kupila drža va in upravljal naj bi jih poseben urad, v katerem bi morale biti zastopane tudi strokovne organizacije. Največja nevarnost za angleško bombažno industrijo pa grozi iz Amerike. V Južni Ameriki nastaja nova bombažna industrija. Kakor poroča »Manchester Guardian« je Brazilija v 1. 1937. izvažala mesečno po pol milijona jardov bombažnega blaga. V juliju 1943. pa je dosegel ta izvoz že 30 milijonov jardov. Brazilijska bombažna industrija si je zlasti osvojila ves južno-ameriški trg in se začenja uveljavljati tudi na afriškem trgu. V juliju 1942. je dobavila v Južno Afriko že 9 milijonom jardov ter s tem dosegla nekdanje angleške dobave v Južno Afriko. Še bolj temni oblaki pa prihajajo iz Združenih držav Sev. Amerike. Potro-šna statistika v USA kaže, da se je v USA v sedanji vojni potrošnja zvišala od 6.9 na 11.1 milijona bal, dočim je v drugih deželah padla od 21.7 na 13.7 milijona bal. Potrošnja v USA se je torej podvojila, v drugih deželah pa nazadovala več ko za tretjino. Po ameriških uradnih poročilih ni računati s tem, da bi zaradi zmanjšanja vojnih naročil padel obseg proizvodnje ameriške bombažne industrije, temveč je mnogo bolj verjetno, da bo ameriška bombažna industrija skušala prevzeti dediščino Manchestra. Da bi britanska bombažna industrija znova dosegla prejšnjo višino, to si ne upajo misliti niti angleški optimisti. Mnogi angleški bombažni industrijci se danes ne sprašujejo, kako se naj po vojni orientirajo glede izvoza, temveč v katero deželo naj se preselijo s svojim obratom. (Po »N. W. Tagblattu«.) Kmetijska bilanca na vzhodn Vojaški upravni oddelili šel’ dr. Stock je podal v listu »NS-Land-post« kmetijsko bilanco vzhoda. Uvodoma je naglasil, da se je že takoj od izbruha vojne na vzhodu poudarjalo, da ostane težišče nemške pjehrane slej ko prej doma. Kmetijska naloga vzhoda je bila samo ta, da zamaši morebitne vrzeli v domači nemški prehrani. Navzlic mnogim težavam se je mogla ta naloga v celoti izvesti. Oskrba čet z najvažnejšimi pridelki se je mogla skoraj vedno zagotoviti iz zasedenega ozemlja, kar je pomenilo veliko razbremenitev za domovino. Že v drugem gospodarskem letu (se je proizvodnja razvijala po nemškem načrtu. Posledica tega je bila, da se je takoj v vzhodnih pokrajinah proizvodnja povečala. Pri tem je treba upoštevati, kako dostikrat se je fronta spremenila, kar je naravno povzročalo velike težkoče. Vendar se je mogla površina z žitom obdelane zemlje v drugem letu podvojiti, oljnatih rastlin pa se je posejalo tri in polkrat toliko. Napačno bi bilo reči, da so bila od nas opuščena ozemlja za nas gospodarsko brez vrednosti. Toda izguba tega ozemlja ne more bistveuo zadeti naše oskrbe, ker je težišče nemške kmetijske proizvodnje še naprej v Nemčiji. Tudi pri določevanju državnih obrokov prehrane so se že iz transportnih razlogov upoštevala predvsem ozemlja, ki so se lahko udobno dosegla. Poleg tega pa so se mogla pred izpraznitvijo krajev najbolj vredne zaloge semen, živine in orodja rešiti iz opuščenih krajev. Presežek žitnega pridelka v Romuniji Med najvažnejšimi gospodarskimi problemi Romunije je tudi izvažanje presežkov žitnega pridelka. Dnevnik »Ecoul« zatrjuje, da je tudi za letos žitni izvoz urejen, čeprav je bilo treba premagati razne vojne zapreke. Z nekaterimi deželami so še pogajanja glede žitnega izvoza. Po pogodbi s Finsko je izvoz nekaj tisoč vagonov žita že zagotovljen. Pri pogodbi s Švico je treba še počakati na izpolnitev nekaterih pogojev, pred zaključkom pa so tudi pogajanja s Turčijo, ki bo prevzela 5000 do 6000 vagonov romunskega žita. Za začetek so v Turčijo že poslali GOO vagonov žita. Velik del presežka žitnega pridelka pa bo kakor prejšnja leta tudi letos prevzela Nemčija, s katero je Romunija v najtesnejši gospodarski zvezi. Potrošnja in promet najvažnejšega romunskega kmetijskega proizvoda sta tako tudi za letošnje leto zadovoljivo urejena. Darujte za Zimsko pomoli Valutni načrti USA Stremljenje, da bi se pripravilo obvladanje sveta z valutnimi ukrepi, -je v Združenih državah Sev. Amerike porodilo načrt, da bi se sklicala mednarodna valutna konferenca. Povabila so bila razposlana na 24 narodov. Brez dvoma bo konferenca razpravljala o znanem načrtu Morgenthaua, da se ustvari mednarodni stabilizacijski fond v višini 8 milijard dolarjev in da se ustanovi svetovna banka za obnovo z glavnico 10 milijard dolarjev. USA hočejo očividno izkoristiti svojo trenutno premoč v anglosaškem svetu in utrditi svojo premoč predvsem v zapadni zemeljski polobli. »TRGOVSKI LIST«, 11. januarja 1944. Štev. 4. Važno opozorilo za hišne lastnike! Davčna uprava Ljubljana mesto razglaša: Vsi lastniki hiš, ki imajo iz katerega koli vzroka prazno stanovanje ali lokale na dan 1. januarja 1944, se opozarjajo, da prijavijo v smislu čl. 40 zak. o neposrednih davkih prazno stanje najkasneje do 14. januarja 1944. Kdor ne vloži prijave v tem roku, temu se bo odpisala zgradari-na radi praznega stanja še-le od dneva, ko bo davčna uprava prejela prijavo. Prijavo, spisano na taksnem papirju po 6 L je oddati pri davčni upravi. Tekma med in zlato Uspešno delovanje tobačne zadruge v Vzhodni marki Leta 1939. je bila ustanovljena Tob. zadruga Vzhodne marke (Ost-markische Tabak-Genossenschaft), ki prideluje tobak v južnovzhod-nem delu bivše Nižje Avstrijske ter v vzhodni Štajerski. Nekdaj zelo uspešno pridelovanje tobaka v teh pokrajinah je bilo ustavljeno v dobi cesarja Jožefa II. zaradi sporov, ki so nastali med pridelovalci in davčno upravo. Med prvo svetovno vojno, ko ni bilo prave kontrole, so kmetje pridelovali za sebe še precej tobaka, in po vojni je bila nekdanji avstrijski tobačni režiji večkrat predlagana obnova tobačnih nasadov. Pred enajstimi leti je avstrijska monopolska uprava pridelovanje tobaka sicer dovolila, zaradi sabotaže od strani tobačne nabavne komisije pa ni prišlo do obnove tobačnih kultur. Leta 1939. je imela' tobačna zadruga za pridelovanje tobaka na razpolago samo okrog 20 ha, naslednje leto so se tobačni nasadi razr širili na 76 ha, lani pa na 110 ha. V začetku je imela zadruga samo 7, zdaj pa ima v raznih krajih že 29 sušilnic. Leta 1939. je bilo 145, zdaj pa je že nad 000 pridelovalcev tobaka, ki imajo povprečni hektorski pridelek 19 do 20 metrskih stotov. Zadruga ima dobre naprave za fermentacijo tobaka. Leta 1940. je predelala okrog 100 tisoč kg, leta 1942. že nad 150.000 kilogramov, lani pa nad 200.000 kg lastnega tobačnega pridelka. Angleži in Američani so že od nekdaj pristaši in zagovorniki tako zvane zlate valute, zdaj med vojno se pa tudi med njimi kažejo znaki tekme, ki gre na rovaš zlata. Američani izkoriščajo svoj položaj vojnega dobavitelja na ta način, da zmanjšujejo veljavo in vrednost angleškega bogastva zlata. V tekmo z zlatom so poslali —• srebro. L 1938. je prišlo v angleško posest 634 ton zlata ali 55% vse svetovne produkcije, pri čemer pa še ni upoštevano zlato, ki so ga izkopale angleške družbe v deželah, ki so izven britanskega imperija. V Južni Afriki in Rodeziji so našli 404 tone, Avstralija, Tasmanija in Nova Zelandija so ga dale skupaj 65 ton, Kanada 147 ton, Britanska Guayana, Indija in ostale kolonije pa 18 ton. Od vsega kapitala, ki ga ima Anglija vloženega v Afriki, gre 55% za zlate rudnike Južnoafriške unije Združene države Severne Arne-ike že nekaj let ne store ničesar, da bi se svetovna proizvodnja zlata obdržala na svoji višini. Baš nasprotno; neposredno so povzročile, da se je svetovna proizvodnja zlata od 1. 1941. do 1942. znižala od 39.9 na 36 milijonov unč. Vsa proizvodnja zlata je namreč odvisna od zakladnega urada v Wa-shingtonu in če se ta obotavlja pri nakupovanju zlata, potem se proizvodnja skrči. Ze od leta 1941. se to dogaja pod pretvezo, da je treba pospešiti produkcijo drugih, za vojno industrijo važnih kovin in da zlato, ki zdaj ni tako važno, lahko počaka. Za v vojni zelo važno kovino pa so Američani proglasili srebro, ker imajo prednost pri tej pro- izvodnji, kakor je razvidno iz naslednjega: L. 1938. je znašala svetovna proizvodnja srebra 8.400 ton. Od tega je prišlo na Mehiko 30.5%, na Združene države 22%, na Kanado 8.5%, na Peru 7.5%, na Avstralijo 5.5%, na ves ostali svet pa 26%. Na tekmo med srebrom in zlatom so se v Združenih državah pripravljali že nekaj let. Ameriški zakladni urad je od 1. 1934. do 1942'. nakupil po svetu okrog 95 tisoč ton srebra. Te velike zaloge so čakale, da bo srebro proglašeno za v vojni industriji zelo važno kovino. Ko se je to zgodilo, se je morala oglasiti Anglija, ki potrebuje srebro v nadomestilo za izčrpane zaloge kositra. »N. Wiener Tagblatt« navaja, da je Anglija dobila iz Kanade 1.75, iz USA pa 3.25 milijona unč srebra. Dve tretjini od tega je prevzela industrija, ena tretjina pa je bila uporabljena za nove kovance, ker se je obtok papirnatega denarja povečal za 25%. Industrijska potrošnja srebra pa močno narašča tudi v Združenih državah. Že 1. 1942. je znašala okrog 11.000 ton, torej skoraj eno osmino od zalog srebra, ki jih je zakladni urad zbral v devetih letih. Od konca 1. 1942. se v Združenih državah uporablja srebro samo v vojni industriji. Morda je bila civilna potrošnja ustavljena predvsem zaradi tega, da bi se bolj podčrtala vloga srebra v vojni industriji, na vsak način pa pričakuje Amerika od svoje politike s srebrom veliko korist. Anglija dobiva od Amerike srebro na posod« in ga bo morala točno vrniti po vojni. Če ga ne bo imela, ga bo pa morala plačati z zlatom. dolgo utopija, govoriti pa se da o zvezi Švice z morjem po vodni poti. 0 tem sta dva velika načrta. Prvi predvideva zvezo Rena in Rohne čez Aaro ter Neuenbur-ško in Ženevsko jezero s priključitvijo na pristanišče Marseilleja, drugi pa zvezo Locarna z Adrijo čez reko Po. Od švicarske in nemške strani je že izdelan načrt plovbe po Renu od Basela do Bodenskega jezera. To v industrijski obmejni pokrajini ležeče jezero bo gotovo zelo važno notranje pristanišče, ko bo po Donavi urejena neposredna zveza z južnovzhod-nimi evropskimi deželami. Kar se tiče bodočega zračnega prometa, pa je treba predvsem Gostilničarski vestnik Let ugotoviti, kakšno vlogo bi moglC^^^ v njem podvzeti Švica. Mogoče je samo dvoje. Ali bo Švica v med-Narotn narodnem zračnem prometu delbokraji ničar z lastno proizvodnjo letal, lastnimi zrakoplovnimi dmžbanKlr& m in z velikim centralnim letal išče atenska ali pa bo samo prometni posredf lačni nik in pomočnik med velikir mednarodnimi letališči. Kakor vsi kaže, se bo morala zadovoljiti fzfl drugo vlogo, ker jo bodo držav«) ki so zdaj v vojni, pokosile s svoj« proizvodnjo letal in s preizkuše nimi strokovnimi močmi, in keJ bo imel mednarodni zračni pr “flO met svoja centralna pristanišča « y deželah, kjer ni takih vremenskih ^ r sprememb kakor v Švici. ' , fse-sti . Treba laz d e le bo ■>opol Zvišana trošarina na alkoholne pijače Šef pokrajinske uprave v Ljubljani je izdal odlok, da smejo to-čilci alkoholnih pijač — gostilničarji in trgovci — pribiti k odobrenim cenam dejansko plačano razliko med staro in novo mestno trošarino. Znesek razlike morajo trgovci z vinom na debelo na računih izkazati posebej. Kontrolnim organom je upravičenost pribitka dokazati s plačilno boleto Mestnega trošarinskega urada. Prodaja tobaka Glede na racioniranje razdelitve tobaka med potrošnike je Pokrajinska uprava do nadaljne-ga odobrila prodajo tobačnih izdelkov 'samo samostojnim trafikam, to se pravi onim, ki se ba-vijo izključno samo s prodajo to- Švicarski prome Stanovanjska posojila na Madžarskem Deželna zadruga za gradbo malih stanovanj vodi že 18 let stanovanjsko akcijo v manjših madžarskih krajih. V tej dobi je zadruga dala okrog 45.000 posojil v skupnem znesku okrog 62 milijonov pengo. Dočim je bilo 1. 1941 plačanih samo 94% zapadlih rent, se je v zadnjem poslovnem letu to plačilo zvišalo na 115%. V tem se tudi vidi, da se je gmotno stanje madžarskih kmetov zboljšalo. Leta 1942. je podelila zadruga 544 novih stanovanjskih posojil v skupnem znesku 1 milijona pengo. Ker se posojila v redu odplačujejo, ima zadruga na razpolago večje kredite, kar pa gradbene akcije ne more pospešiti, ker se zvišujejo cene gradbenega materiala. Ta draginja je razvidna tudi iz višine posojil. Povprečna višina posojil se je od nekdanjih 1500 pengo dvignila lani na 2600 pengo. Nova posojila se delijo po 4% za 30, po 6% pa za 20 let. Zadruga je že mnogim svojim članom s posojili pripomogla do skromnih domov. V posesti važnih prehodov čez Alpe je postala Švica že zgodaj močno razvita prehodna dežela v evropskem prometu. To je dvignilo njeno industrijsko produktivnost, po svojem železniškem omrežju pa je Švica zdaj celo pred Nemčijo. V Nemčiji pride na 100 kvadratnih kilometrov 12 km železniške proge, v Švici pa 14 km, kar je mnogo za deželo, ki je v goratih krajih le redko naseljena. Kot važna prehodna dežela v središču kontinenta pripravlja Švica zdaj med vojno razne prometne načrte za povojno dobo. Pri tem se ne ukvarja samo z zboljšanjem svojih železniških in cestnih prog, temveč jemlje v svoje načrte za bodočnost tudi prometne proge po vodi in v zraku, ker hoče vlogo prometnega otoka zamenjati z važno funkcijo mednarodnega prometnega vozla. »Neues Wiener Tagblatt« poro-kako so nedavno v Zurichu strokovnjaki prometa in turizma ter predstavniki zvezne uprave razpravljali o raznih prometnih načrtih. V ospredju razprav so bili seveda problemi, ki bi jih lahko označili s tekmovanjem med cesto in železnico. Vojna je sicer to tekmovanje prekinila, avtomobil je bil iz tekmovanja izločen, a ker bd po vojni spet nastopil kot močan tekmec železnice, smatrajo predstavniki železniškega prometa za potrebno, da se že zdaj določijo nekakšne meje med ča, železniškim in cestnim prometom. Ker so predstavniki javtomobili-zma ravno tako ali pa še bolj vneti kakor predstavniki železnic, je taka razmejitev nemogoča in v uvidevnosti, da tekmovanja med avtomobilom in železnico ne bo konec, je dala konferenca nekaj dobrih smernic za delovanje švicarskih zveznih železnic. Z elektrifikacijo so sešvicarske zvezne železnice uvrstile med najmodernejše želez nice na svetu, pri tem pa tudi tako obremenile, da so potrebne temeljite sanacije. Da se zviša njih rentabilnost, bo treba posvečati večjo pozornost krajšim progam ki vežejo mesta z zaledjem. Cestno omrežje se mora ravnati po pomenu in zahtevi avtomobi lizma, ki bo po vojni brez dvoma imel v tujskem prometu še večjo in važnejšo vlogo. Sicer so pa na črti za razširitev in zboljšanje cestnega omrežja potrebni in važni tudi zaradi tega, da ne bo brez-jioselnosti v začetku povojne dobe in da bodo rezerve delovnih moči opravile delo, ki je trajne vrednosti. O vsem tem so bile po mnenju l>oročevalca stvarne in koristne razprave, preveč optimizma in tudi nekaj fantazije pa se je pokazalo potem, ko so prišli na vrsto načrti vodnih poti in svetovnega zrakoplovnega pristanišča v Švici. Načrt predora skozi Alpe bo zaradi ogromnih stroškov še Gospodarske vesti bačnih izdelkov, odvzela pa „ prodajo tobaka nesamostojnimkrl>e trafikam (tistim, ki se pečajo šf^ni s kako drugo trgovino). Zato j#mu odvzeta pravica prodaje tobačni izdelkov tudi večini gostinskih?0*1-6 podjetij, izjemoma pa jim je t<£ v dovoljeno le, če v njih bližnjenr'her okolišu ne posluje nikaka samo" se stojna trafika; čim pa bo od pr tajiu a tudi v njih soseščini kaka samo-|0Z'01 stojna trafika, bo odvzeta pravica1'6«! prodaje tobačnih izdelkov tudi*«1''!1 gostilnam kot nesamostojnim trajih t fikantom. ®i,er Odločba Pokrajinske upravea/A ( glede prodaje tobaka je neizpod-011*0 bitna, seznam trafikantov pa je*0)0 objavljen v dnevnem časopisju!003 vsak pa se lahko informira tud?10!?' pri glavni zalogi tobačnih izdel-nor< kov, ali mu je prodaja tobaka do-6*311 voljena ali ne. J®™ Sindikat gostinskih po«ljetij. f ^ ji jo Novi lirvatski državni proračun izkazuje skupno 43.5 milijarde kun iz-atkov in sicer so preračunani izdatki splošne državne uprave na 31.59, iz-latki državnih podjetij pa na 11.9 milijarde kun. lirvatski finančni minister je s počimo naredbo predpisal, da morajo stopnikih so se v Romuniji uradno' določile naslednje premije: za kemic-»rai ne proizvode 4, za fotografske pr®“"pv. mete 5 in za farmacevtske lZ«*el*vCjjen odstotka. »pv .lavna uprnvn v Oeško-Moravskl sC; je po zaslugi nemškega državnega ini-fokl nistra za Češko-Moravsko zelo poeno-stavia. Predvsem se je skrajšal uradni pot in najvišje upravne oblasti so’ se znatno razbremenile. Srednje oblasti morejo sedaj v mnogih' vprašanjih same odločali. Meja z.a bagatelke vsa veletrgovinska podjetja voditi' rse je zvišala od 200 na 500 lir. dvojno knjigovodstvo. Redne trgovske knjige morajo voditi vsa transportna podjetja, hoteli, zdravniki, lekarnarji, samostoini inženirji in arhitekti, go-tilničarji, detajlni trgovci in večja obrtniška i>odjetja. Vsa hrvatska podjetja, ki proizvajajo stavbeni material, so sedaj pod državnim nadzorstvom. Vse zaloge se bodo popisale. Zaloge, ki bi se iz Spehati vnih namenov zadrževale, se bodo prisilno prodale. Cement, opeka in steklo se smejo predajati v prvi vrsti za potrebe vojnega gospodarstva in za javne potrebe Na Slovaškem se je pri davčnih dohodkih nad 40.000 Ks uvedel poseben 'dodatek k pr.idobnini v višini 30°/o. Pri dvojnih zaslužkih v eni rodbini se ta dodatek zviša še za 10°/o, pri dohodku nad 80.000 Ks pa za 15°/o. Davkoplačevalci z 2 aili več otroki so prosti dodatka pri dohodku do 80 tisoč Ks. Za prodajo izdelkov nemške družbe G. Farbenindustrie po njenih za- Splošno kreditno društvo r. l z o. z. v Ljubljani, Ulica 3. maja 5 izvršuje vse denarne posle. Sprejema vloge na hranilne knjižice in na tekočih računih. — Telefon št. 38-84 U1 UDfilt barva, plesira in kemično » n a ž i obleke, klobuke itd. Skrobi in »vetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova 3 Telefon št. 22-72. v, tili i s ms Čet -brt-jf! likoF '■ Na Švedskem računajo, da bo olj1'*' na delavnost v novem letu nekolikof nazadovala. V novem proračunu sopg< namreč dohodki državnih železnic pro-job računani le na 515 milijonov švedskih kron, dočim so bili za leto 1943. pr o-H računani v višini 545 milijonov kron.. Računajo torej, da bo tovorni promeiPk nazadoval. !je Predsednik angleške trgovinske; ^ zbornice minister Dalton je izjavil, da: bo v Angliji tudi po vojni še nekaj v časa racionirana ootrošnla oblačil, a I)a bi se povečala proizvodnja v an- er gleških premogovnikih, se bodo usta- 4 novila po poročilu »Daily Maila« v ^ )1. premogovnikih posebna sodišča. V A L V A Z O R J A (2. izdaja) prodam r* Več v upravi »Trgovskega lista rg (Trgovski dom) ................................:rj‘ K. PEČENKO trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami Sfir !>o J M1 :>i Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 41 •i \> Cement in strešne lepenko it : ■< :t !p dobavi po izjemni eeni tudi v vagonskih pošiljkah tvrdka š' Schneider & Verovšek trgovina z železnino Ljubljani ---------------------------Z r rv; »Trnovski list« kot izdajatelj: dr. Ivan Plese - Schrittleiter - Urednik: Aleksander Železnikar - FUr die Druckerei »Merkur« A. G. Fttr das Konsortium »Trgovski Ust« aLs Verlag - Za konzorcij>Merkur< d. d.: Otmar Mihalek. - Ali* - vsi v Ljubljani.