Tatjana Trampusch Slovenski narodopisni inStitut Urban Jarnik, Celovec ~ iva lska frazeologija V govoru vasi Dob pri Pliberku na avstrijskem KoroSkem Avtorica prikazuje pomenske razlike, podobnosti in enakosti med frazeoloSkimi enotami z iival- skimi poimenovanji V sestavi, kakor jih uporabljajo govorci vzhodnopodjunskega naretja, ter knjiinimi, normiranimi frazeolobkimi enotami, kakor jih najdemo v slovarjih ter zbirkah prego- vorov in rekov. Poudarek prispevka je na prikazovanju aktualnih pomenov, V katerih naretni go- vorci uporabljajo sprabevane frazeolobke enote. The author demonstrates the semantic similarities, differentes, and identity between structures with animal terms as used by speakers of the eastern Podjuna dialect of Slovene versus standard, normative phraseological units as found in dictionaries and collections of proverbs and sayings. The paper emphasizes the relevant meanings in which the dialect speakers employ the phraseolog- ical units in question. 1 Uvod ~ivalsko frazeologijo, v kateri se odraiajo Elovekovo znanje in predstave o i i - valskih lastnostih, uporabljamo predvsem za karakteriziranje Elovekovih lastnosti. Cloveku pripisujemo - nemalokrat precej negativne - lastnosti iivali, primerjamo ga z iivaljo, vEasih ga celo zmerjamo s kakinim iivalskim imenom. Odgovori na vpra- Sanje, kaj povezujemo z doloEenimi iivalmi, niso vedno enaki. Lahko se razlikujejo od enega kulturnega konteksta do drugega, celo od Eloveka do Eloveka. In vendar povezujemo z veEino iivalskih imen (vsaj v naiem kulturnem kontekstu) podobne ali enake lastnosti. Namen prispevka je prikazati pomenska razmerja, tj. pomenske razlike, po- dobnosti in enakosti med iivalskimi frazeoloikimi enotami (= FE)', kakor jih upo- rabljajo govorci podjunskega nareEja v vsakdanji govorici, in knjiinimi, tj. normira- nimi2 stalnimi besednimi zvezami, kakor jih najdemo v slovarjih ter zbirkah prego- vorov in rekov. V nekaterih primerih se nam je zdela potrebna sestavinska analiza iivalskih FE, saj jih v nareEju lahko sestavljajo drugaEne komponente kot v slovenskih slovar- skih oblikah, kar pomeni, da nareEne frazeoloike enote lahko na jezikovni povriini ' Pojem frazeolobka enota nam pomeni nevtralno poimenovanje stalnih besednih zvez; upo- rabljamo jo kot hipernim za frazeme, pregovore in reke. E. Kriibnik (1996: 134) ugotavlja, da je norma frazeolobkih enot »pogojena s stalnostjo, ki se oblikuje na podlagi sotasne rabe in zgodovinskega (slovarskega in besedilnega) izrotila«. Vse- kakor pa je normiranje stalnih besednih zvez izredno problematitno, kajti njihova oblika in po- men sta pogostokrat modificirana, Se posebej to velja pri aktualizaciji stalnih besednih zvez v go- voru, kar bo priblo do izraza tudi V tem prispevku. 110 Slovenski iezik - Slovene Linguistic Studies 2 (1999) motivirajo od slovarskih oblik razlikujote se slike. Sestavinska analiza naj nam bi omogotila ugotavljanje specifitnih naretnih iivalskih FE ali vsaj naretnih variant knjiinih frazeologkih enot. Prav tako bomo prikazali, da je uporabljanje dolotenih iivalskih FE v nekaterih primerih podvrieno spolnim restrikcijam, tj. uporabi za osebo ienskega ali mogkega spola. Toda najprej nekaj besed o definiciji frazeologije in frazeologkih enot. Frazeolo- gija pomeni po eni strani nauk o stalnih besednih zvezah, po drugi strani pa ozna- Euje celoto stalnih besednih zvez. V slovenski strokovni literaturi imenujemo osnovno frazeologko enoto frazern3 ali tudi f ra~eologern.~ Odgovori na vpraganje, kaj sploh je frazem, so bolj ali manj sporni (in zaplete- ni), vsekakor pa so odvisni od meril, po katerih definiramo osnovno frazeologko enoto. Tako oznatujemo po E. Kriignik, ki izhaja iz t. i. oije frazeologije, s frazemi njezikovne enote s stalno sestavinsko zapolnitvijo (z vsemi predvidenimi variantami), stalno skladenjsko zgradbo (z vsemi predvidenimi pretvorbami) in stalno pomensko zgradbo s predpostavko, da vsota pomenov njegovih sestavin ni enaka celovitemu pomenu frazeologke e n o t e ~ ~ Drugate povedano, frazem pomeni v svoji celoti vet, na vsak natin pa pomeni nekaj drugega kot posamezne komponente, ki ga ~estavljajo.~ Ta definicija se nanaga na t.i. jedro frazeologije; na idiomatitne stalne besedne zveze, pri katerih ima vsaj en sestavni del prenesen pomen. Z razliko od ravnokar navedenega - razmeroma specializiranega - pojmovanja frazeologije razlikujemo po J. ToporiSitu frazeologeme s stavtno in nestavtno struk- turo, ki jih imenujemo tudi retenice in r e k l ~ . ~ K retenicam prigtevamo potemtakem (stavtne) pregovore, reke, izreke itd., kot npr. krava pri gobcu molze ali kadar mat- ke ni doma, imajo miii ples, k reklom pa primerjalne, glagolske, samostalnigke, pridevnigke itd. frazeme tipa spi kakor polh, pijan kot krava, mrtvaika ptica. Topo- rigit uvrgta v frazeologijo tudi stalne besedne zveze, katerih pomen je enak vsoti pomenov njenih sestavin: pri tem gre za frazeoloike sestave tipa osnovna iola ali temeljna organizacija zdruienega dela? Tako retenice kot frazeologke sestave so del t. i. SirSe frazeologije in se nahajajo na obrobju frazeologije. Pri obravnavi nagega gradiva smo se odlotili za frazeologijo v girgem smislu, ki vkljutuje pregovore in reke. Pomensko nepretvorjene frazeologke sestave niso pred- met raziskave. V iivalsko frazeologijo uvrgtamo FE z iivalskimi poimenovanji v se- stavi in njihove izpeljanke. Z iivalmi tesno povezanih poimenovanj kot npr. rnleko Prim. KriiSnik 1987: 49-56. Prim. tudi Petermann 1988: 301-310. Petermann se v prvi opombi na str. 307 jasno izreEe za uporabljanje pojma frazem; termin frazeologem se mu ne zdi Bdober, ker ni oblikovan analogno terminoloSki vrsti 'fonem, morfem, leksem'~. ToporiSiE (1973174: 273) uvaja pojem frazeologem kot osnovno frazeoloSko enoto, EeS da je tvorba analogna pojmom fonem, morfem, tonem itd. Prim. tudi KriiSnik-KolSek 1988: 43-44. Gle- de na vpraSanje, kaj je pravi analogon pojmom fonem, morfem itd., ugotavlja, da je to ~seveda frazem [...I*. Prim. tudi Petermann 1988: 307. KriiSnik-KolSek 1990: 143. Prim. Palm 1995: 9. Prim. Dobrovol'skij 1995: 19. Pojem jedro frazeologije prevzemamo po D. Dobrovol'skem, ki razlikuje med jedrom (Kernbereich) in periferijo (Peripherie) frazeologije. Prim. ToporiSiE 1973174: 274. Prim. prav tam, 275. Primera za frazeoloSke sestave citiramo po ToporiSiEu. 112 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 2 (1999) pribliino 10,65 %I4 vagEanov. Nekateri govorci prihajajo iz drugih podjunskih krajev. Med njimi in rojenimi Dobljani pri poznavanju FE nismo opazili merodajnih razlik, iz Eesar sklepamo na razgirjenost vetine raziskovanih iivalskih frazeologkih enot tu- di V drugih krajih Podjune!' Prvi korak pri raziskovanju na terenu je bil ta, da smo najprej spraievali dve o~ebi , '~ katerima smo prebrali nad 800 stalnih besednih zvez z 2ivalmi V sestavi. Njima in drugim anketirancem smo zastavili tri vpraganja: Ali Vam je znan pregovorlreklfrazem? Ali ga uporabljate? Ali lahko opigete situaci- jo, V kateri ga uporabljate? S prvo anketo se je prvotno visoko gtevilo frazeologkih enot zmanjgalo na 162, pri Eemer te deloma vsebujejo tudi variante izhodigtnih enot. Po prvi selekciji smo s preostalimi frazeologkimi enotami izdelali vpragalnico za an- ketiranje ostalih 16 govorcev dobljanskega govora. Starost anketiranih oseb sega od 14 do 85 let. Kar se tiEe poznavanja sprageva- nih iivalskih FE, sta zanimiva predvsem dva podatka. Tako je bila potrjena domne- va, da bodo mlajgi informatorji poznali manj frazeologkih enot z iivalmi V sestavi kot starejgi. Oglejmo si primer najmlajge govorke: od 162 enot jih je poznala 61 ali 37,7%. DrugaCno sliko dobimo, Ce izraEunamo absolutno poznavanje frazeologkih enot: 25 enot (od 162) je bilo znanih vsem; 149 (od 162) je bilo znanih veC kot oz. vsaj polovici spragevanih govorcev, samo 13 pa manj kot polovici. Iz tega podatka sklepamo na relativno dobro splogno poznavanje iivalskih FE. 3 Splogne oznaEbe za iivali 3.1 ~IVINAI~IVAD: Oseba, ki se obnaga zelo razposajeno, sa ub'no:Sa k na 2i- 'wi:na. V dobljanskem govoru s tem primerjalnim frazemom oznatujejo predvsem divje obnaganje pijancev, mladine in otrok - prim. tudi iivina kot psovka, ki pome- ni surovega in nasilnega (SSKJ V: 1005) Eloveka; FE lahko prav tako opisuje razpo- sajeno obnaganje neke mnoiice: S'ti: sa pa 'tak ub'no:Saja k na i i ' ~ i : n a ! ~ Za mladi- no in otroke uporabljajo analogno Se sa ubizo:Sa k an '&:lgj/k ne 'tea:wa. FE tar- 'pi: ku pa 'Carna 2arwo:t/2i'wi:na in 'Si:ntaja ga/ ja ku pa 'Carna ibwo:t/ii'wi:na se nanaiata na trpljenje neke osebe. Predvsem ju uporabljajo za ienske, ki se zelo muEijo pri delu ali zelo trpijo V zakonu. V knjiini slovenSCini so ustaljeni frazemi V oblikah trpi kot iival 'zelo' (SSKJ V: 1001), dela/gara/trudi se kot (trna) iivina V pomenu 'zelo hudo' in ravnati s kom kot z iivino za 'zelo surovo' (SSKJ V: 1005). Na pomenski ravni je nareEnim in slovarskim enotam skupen prislov 'zelo', ki izra- i a veliko mero dejanja ali stanja in visoko stopnjo (SSKJ V: 864), prvi del FE pa vsakokrat zamenjujejo razni glagoli, iz katerih izpeljujemo razlitne pomene frazema. l4 Prim. ORTSVERZEICHNIS 1991 (izSel 1. 1993): 275. Pri popisu prebivalstva leta 1991 so V Dobu naSteli 169 prebivalcev in 43 gospodinjstev. l5 V kolikSni meri se raziskovane frazeoloSke enote V pomenu in razSirjenosti pokrivajo z drugimi kraji Podjune, nismo raziskovali, primerjali pa smo jih z rezultati, navedenimi V raziska- vi KarniEarja 1994. Ti prikazujejo, da so si frazeoloSke enote z isto ali podobno zgradbo pomensko veEinoma enake. l6 Prim. Trampusch 1995: 80-89. Izsledki spraSevanja dveh oseb so predstavljeni V diplomski nalogi V kratkem poglavju o iivalski frazeologiji. l7 Pri tem frazemu opaiamo, da se prvi sestavni del enote V Stevilu ne ujema z drugim de- lom. Tako smo dobili zgradbo ed. - mn., kar je ena izmed zna8lnosti realizacije povedi V govoru. Prim. tudi Josip Jur8E, Deseti brat (1863): 60: ~Ljubezen, (...) ki pametne ljudi in Eestite sivobrad- ce zapeljuje V take smeSnosti, da se vedo kakor slepa kura .~ Citiram po Kebru 1996: 124. T. Trampusch, kivalska frazeologija V govoru vasi Dob pri Pliberku na avstrijskem Korolkem 113 3.2 ZVERINA: S primerjalnim frazemom ude1wa:gla k pa zwe'ri:na najpogos- teje opisujejo zelo divje obnaSanje in kriCanje pijancev, mladine in nadlefnih otrok; V nekaterih situacijah je primeren tudi za opisovanje nedostojnega vedenja ienske, npr. njenega divjega plesa V disku: SQ: pa udefwa:p1a k pa zwe'ri:na. Kakor pri zgoraj navedenem frazemu ga uporabljajo tudi za razgrajajoeo mnoiico: S'ti: pa 'tak ude'wa:plaja k pa ~we'ri:na.'~ Za mladino in otroke pa analogno Se ude'wa:gla k pa '&:lgj/'tea:wa. Primerjaj FE s slovarsko obliko kriCi kot zverina, bil je hud kot zverina (SSKJ V: 953) V pomenu 'zelo' (prim. tudi z zgoraj navedenim). 3.3 PTICAJPTIC: FE tice peCene nobenemu V usta ne letk (FK: 67) V Dobu bolj zastavljajo V obliki vpraganja: A 'mi:slaS, da ti 'bg:ja pea:Eene 'ti:ce/'pea:Eeni gq- 'wo:bi/'pea:Cene 'go:be g 'u:sta le'te:we? VpraSanje velja nekomu, ki hoEe zapustiti domaCijo in iti V tujino, kjer si obeta laije in lepSe i i~ l jen je?~ NareCnim govorcem se pregovor ne zdi veE aktualen, zato ga danes uporabljajo le Se zelo poredkoma. FE p'ti:Ea PU 'pe:rja spuzizo:S pomeni, da Cloveka spoznaS po obnaSanju in se nanaSa na razlitne situacije, npr. Ee koga samo pogledag, i e vidiS, kaj namerava, ali Ee kdo lepo govori, V resnici pa je hinavski, ali Ce resniCno naravo kakega Cloveka spoznaS Sele sCasoma - ptiCa po perju spoznai (FK: 58 in EB: 120). S pticami povezujemo V frazeologiji tudi veselje - biti vesel kot ptiC (SSKJ IV: 281) in V dobljanskem govoru: S'ta:/S'tQ: j pa (zrmi:arm) 'tak we'si:aw(a)/nasme'j~:~z(a) k an 'tiE. V ljudskem vero- vanju nastopa ptica V vlogi napovedovalke smrti, zlasti Cuk ali sova: s'martna/mart- 'wa:Ska 'ti:ca/mart'wa:Seca/SQ:wa 'poa: je, 'bo: h a r t ali 'so:wa 'ju:cka, 'bo: s'mart (jauchzen 'vriskati') - prim. Ce se Cuk oglasi, bo mrliC V hiii (- V vasi) (EB: 141) in mrtvaika ptica 'ptica, ki napoveduje smrt, zlasti sova, Euk' (SSKJ IV: 281). 3.4 K A ~ A : Vzhodnopodjunska nareEna oznaka za kaEo je 'kg:ka in se kot se- stavina FE uporablja predvsem za ienske. Tako o ienski, ki ima temne (Erne), veli- ke (okrogle) in zapeljive oEi, pravijo, da 'mo: 'to:ke dEi:ase k pa 'ko:ka/'ko:Ea ali, da g1wa:da 'tak pa .:ka/'ko:Ea. V srepem kaCjem pogledu ienske se lahko zrcalita tudi neiskrenost ali bistrost. V isto pomensko polje sodi frazem zapefli:wa k pa 'ko:ka/'ko:Ca, kar pomeni iensko, ki vzbuja pri moSkih ljubezensko vznemirjenost ali pa je i'1ea:xt 'bo:ba (schlecht 'zloben'), kar po svojem ponovno vsebuje seksualno konotacijo. FE ima jezik kot kaCa pomeni 'je zelo odrezav, piker' (SSKJ 11: 251) in ima V dobljanskem govoru veE oblik: 'mo: 'ja:zak ku pa 'ko:Ea ali z ja'zi:ky 'ko:Ca pre- kdsi: ali 'tak 'sarka/'si:ka dku:ale 'tak pa 'ko:EazO - sikati kakor kaCa (G: 145). FE uporabljajo za opisovanje jeziEne in hinavske osebe, predvsem ienskega spola. Istega pomena je varianta 'mo: 'ja:zak k pa 2a:wa ('felo'), ki jo uporabljajo tudi za moSke. Tista izmed vagtank, ki ima nadvse strupen jezik, lahko velja celo za kraljico vseh kaC. 0 taki fenski pravijo, da ji bodo morali po njeni smrti jezik Se posebej ubiti, kar vCasih reEejo tudi o kakem jezitnem mogkem. Pri raziskovanju se je pokazalo, da je ta frazem pri aktualizaciji V govoru zelo produktiven in lahko nastopa Se V l8 Zgradba je analogna frazemu S'ti: sa pa 'tak ublno:Saja k na 2i'wi:na. l9 V pomenu 'kdor noEe delati, naj tudi ne je' je pregovor razloiila samo ena oseba. Takemu pomenu bi ustrezal pregovor brez dela ni jela. 20 Glagol srkati kot komponenta frazema ne ustreza, ker oznatuje dejanje, pri katerem nekaj V sebe spravljas, poiiral, pri FE sikati kakor kac'a pa, nasprotno, pikre besede iz sebe spravljal. 114 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 2 (1999) drugih oblikah, npr. je ku:jii k pa ana 'ko:Ca ali kot varianta izhodiSEne FE 'mo: 'ja:zak k pa 'gat, sinonimno uporabljajo tudi je 'fo:Ii k pa ana 'ko:Ca (falsch 'ne- iskren') V pomenu 'je neiskren, hinavski'. Ljudsko verovanje povezuje s kaEo nesreii;o in nevarnost: 'ko:Ca je ku:da 'ri:aC, pravijo V Dobu, zato se je je treba izogibati. Ce se kaEa pojavi V sanjah, napoveduje nesreEen dogodek: Ce sa mi ut 'ko:Ce siyo:, (pa) ne 'bo: 'ka:j p'ri:da?' 3.5 RIBA: Clovek trdnega zdravja je z'dra:g k pa 'ri:ba - knj. zdrav ko(t) riba, zdrav je kot riba (FK: 76, EB: 203 in SSKJ IV: 505). Kdor se z lahkoto giblje in premika, temu pravijo, da je 'gipCe k pa 'ri:ba g 'wa:di - temu ustreza istopomen- ski primerjalni frazem V variantni obliki je gibten kakor postrv V potoku (EB: 195), prim. tudi potutiti se kot riba V vodi V pomenu 'ugodno, prijetno' (SSKJ IV: 505). Glede na komponentni sestav FE je zanimivo, da V dobljanskem govoru ne razlikujejo ribjih vrst, kar verjetno ne velja za primorske kraje ali kraje, V katerih igra ribiStvo veEjo vlogo kakor V jugovzhodni Podjuni. Kadar je5 ribo, moraS piti tudi mal0 vina, ali frazeologko izraieno: 'ri:ba 'mara (t'ri: 'bo:rti) prwa:wat (naj- p'rq:j g 'wa:di, p'wa: g io:bali, p'wa: pa g 'wi:na)?' Dva informatorja sta se spom- nila drugatnega drugega dela pregovora: 'ri:ba 'mara prwa:wat, 'wa:g pa 'pit. Pri- merjalni frazem 'jo:sna ku pa 'ri:bje 'Qka uporabljajo, kadar na nebu ni videti no- benega oblaka in je vreme zelo jasno - prim. vreme je jasno ko ribje oko (EB: 202) ter nebo je bilo jasno kot ribje oko (SSKJ 111: 356). Ce je vse skupaj zaniE, je g'se za 'ri:be. Verjetno je to kalk iz avstrijsko-nemSkega pogovornega jezika, kjer uporabljajo istopomenski 'o:ls is ' fi:a di ' f i : i . V knjiini slovenSEini bi temu frazemu pomensko mogoEe Se najbolj ustrezal (kaj) iti rakom iviigat in ribam gost, npr. vse njegovo prizadevanje je J'lo rakom iviigat in ribam gost 'je bilo zaman, brez uspe- ha' (SSKJ IV: 505), V knjiini nemgEini mu pomensko popolnoma ustreza das ist für die Katze (DUDEN 11: 376-377). 4 Poljske in gozdne iivali 4.1 MEDVED: Mogki, Eigar telo je gosto poragEeno z lasmi, je V dobljanskem govoru 'koa:smat k an ' m e a : d ~ e t . ~ ~ NovorojenEku, ki je ob rojstvu imel Erne, goste lase, so ponekod rekli: Ku bi t'ri: dhi: s'.: na s'wi:at p'riiu, bi pa 'mea:dwet 'bi:ag. Druga lastnost, ki jo prav tako pripisujejo moSkemu, je zelo globok glas. V tem primeru uporabljajo frazem 'mo: s"ti:ma k an 'mea:dwet (die Stimme 'glas'); kdor se krega z moCnim glasom, 'tu:li k an 'mea:dwet - prim. s knj. rnoten kakor medved, hodi kot medved (SSKJ 11: 725). Kdor je glasen, temu pravijo tudi, da 'mo: i'li:ma k an 7ea:g. FE dpi:je k an 'mea:dwet uporabljajo za koga, ki ima trden spanec. Na sestavinski ravni je varianta knjiinemu spi kot polh V pomenu 'trdno' (SSKJ 111: 762). Sinonimno je V uporabi Se frazem '?;e: fa 'wq:zi (die Seife 'milo'), vendar pomeni bolj 'smrtati' kot 'trdno spati'. Frazema uporabljajo predvsem za NesreEo napovedujejo Se drugi predmeti in pojavi. Tako pomenijo sanje o rdeEih na- geljnih smrt otroka, sanje o ognju sovraStvo neke osebe in voda tako kot kaEa napoveduje nesreEo. '' Riba mora trikrat plavati: V vodi, V olju in V vinu EB: 120; riba mora plavati (trikrat: V vo- di, V olju in V vinu) 'kadar se jedo ribe, se pije vino' - SSKJ IV: 505. 23 PO SSKJ 11: 725 je medved zver z gostim koiuhom in moEnimi kratkimi nogami. Iz raz- lage medvedove fiziognomije je nastal tudi zgoraj navedeni primerjalni frazem. T. Trampusch, kivalska frazeologija V govoru vasi Dob pri Pliberku na avstrijskem KoroSkem 115 moSke, zelo redko za fenske. Z medvedom oznaEujemo tudi motnega C10veka;~ na- sprotni pomen pa izrafa nareCni primerjalni frazem je 'lak inoa:Cn ku pa de'se:t 'martwex medk.:dog. FE Ce sa 'mea:dwet gwfioka za%o:ple, 30: ku:da ii:ma je sicer znana, vendar jo redko uporabljajo. V zbirkah pregovorov najdemo variant0 s poliem V sestavi: ako se pol.? globoko zakoplje, bo(de) huda zima (FK: 2 in EB: 25). 4.2 VOLK: Z volkom asociiramo V frazeologiji mdr. lakoto in pofreSnost - po- ireien kot volk, laten kot volk (SSKJ V: 488), laten, gladen kakor volk (G: 431). Tako je zelo laCen Clovek tudi V dobljanskem govoru gwddp:pnho:Cp ku pa 'wo:gk. V uporabi je prav tako varianta gwa'do:gn/'wo:C~ ku pa 'pas. Kdor hitro in veliko je, o tem pravijo, da 'bp: @se pdiaru k an 'wp:pk, sinonimno uporabljajo tudi 30: g'se puljadu/pu1me:tu 'tak an gwa'do:gn/'wo:C~ 'wo:gk - prim. bo poirl vse kot volk (EB: 112) in jesti kot volk V pomenu 'hlastno; z velikim tekom' (SSKJ V: 488). Pregovoru mi o volku, on primaha/a volk na vrata (FK: 43) oz. mi o volku, volk iz gozda (SSKJ V: 488) ustreza V nareCju Ee ut k>p:pka 'mo:rnjeS, (pa) 'wp:gk p'ri:de; uporabljajo ga ob prihodu Cloveka, o katerem pravkar govorijo. V uporabi je tudi prevod nemSkega pregovora: Ee ut 'ta:j f lna 'mo:rnjeS, (pa) 'ta:j f l pfri:de - wenn man vom Teufel spricht, kommt er (DUDEN 11: 721). 4.3 LISICAILISJAK: Z lisico povezujemo zvitost. 0 zelo prebrisani osebi pravi- jo, da je dwi:ta/ndwi:hana/ndwi:ta k na 1i'si:ca - biti zvit kot lisica (SSKJ 11: 613). Frazem uporabljajo tako za moSkega kot za fensko. Taka oseba je prava 1i'si:ca in je boljSe, Ce ji ne zaupamo. Toda zvijaCnost ima tudi svoje meje: je Se 'to:k lis- 'jo:k, p'ri:de na'ba:rt u 'po:st - i e tak lisjak se nazadnje ujarne (EB: 121). Nekatere starejSe osebe so poznale Se odgtevanko: Li'si:ca, lidjo:k, sta 'pi:wa me'do:k, me- 'do:ka ni 'bu:a, sta 'pi:wa w@u:a (medo:k 'medica'). 4.4 SRNA: FE Ti:& k na 'sarna/k an 're:xl ('srna') uporabljajo V prvi vrsti za otroke, ki so zelo fivahni in ne znajo sedeti pri miru. Sinonimno je V uporabi Se Ti:& k pa Yiwe si.ebra/'saga (= kravje ime). V SSKJ-ju najdemo frazeoloSko enoto biti iiv kot iivo srebro, ki ima nekoliko drugaCen pomen kot nareCna enota: uporab- ljamo jo za tistega, 'za katerega je znaCilna fivljenjska sila, veselje, volja do udej- stvovanja' (SSKJ V: 1000). 4.5 KUS~ARJA V frazeologiji povezujemo z zeleno barvo in jezo. NeCemu, kar je moCno ali travnato zeleno, V Dobu reCejo tudi S?u:a je (pa) 'tag zeflena k an 'ku:Sar. 0 Cloveku nagle jeze pravijo, da je Sea:len/'ja:zast/'ja:zn k an 'ku:Sar ali je 'lak 'ja:zp, da j 'zea:len ali sa 'lak 'ja:zi, da 'zea:len grdti:awa. Primerjalne FE se V govoru torej pojavljajo V raznih variantah in pomensko ustrezajo knjifnemu od jeze je zelen kot kuitar (SSKJ 11: 535). 4.6 POLZ: S polfem povezujemo poCasno premikanje. Clovek, ki zelo poCasi hodi, ('tak) kp:di ku bi 'pp:gia 'jazdu, kp:di k an 'pp:pS ali je pdEo:sn k an 'pp:gS - hodi, ko/kakor bi polia jezdil (FK: 18; prim. tudi EB: 73 in 194). 4.7 CRV: Nepomembnost Cloveka izrafamo V metafori mdr. s C r v ~ m . ~ ~ Za tiste- ga, ki se boji smrti, pravijo V dobljanskem govoru: Se Faru sa m : n i dmarti ali @sok sa m : n i dmarti, Se Faru in ghok 'ra:d ii'wi:, Se Faru. 24 OznaCba mofnega, dobrodusnega, toda nerodnega Eloveka G: 206 in SSKJ 11: 725: mofen, okoren, navadno dobroduSen Clovek. 25 Crv: 2. ekspr. 'nepomemben, neznaten Clovek' - SSKJ I: 319. 116 Slovenski iezik - Slovene Lin~uistic Studies 2 (1999) 4.8 RAK: Kdor je zelo rdet, je ar'da:; k an ('ku:han) 'ra:k - knj. prav tako rdeC kot kuhan rak V pomenu 'zelo' (SSKJ IV: 312) - primerjalni frazem uporab- ljajo tako za moSke kot za fenske. Sinonimno je V dobljanskem govoru V uporabi Se 'tak ar'da:E k an prri:ian cfwg:Egj, kar bi V knjifno slovenSCino prevedli kot rdeC kot praien svaijek. Frazem kdo/kaj iti rakorn iviigat (in ribarn gost) - npr. vse njegovo prizadevanje je Slo rakorn iviigat V pomenu 'je bilo zaman, brez uspeha' (SSKJ IV: 312) in krnalu bi bili Sli vsi rakorn iviigat V pomenu 'bi umrli, se ubili' (SSKJ IV: 312), tudi V dobljanskem govoru uporabljajo vsaj V treh pome- nih: 'idi 'ro:ky irwi:2gat! V pomenu 'poberi se!, izgini!', 'a:g,ciega je S'wa 'ro:ky irwi:igat, sinonimno pu 'gp:bex ali pu kta:di, kar pomeni, da je zaradi slabega gospodarjenja propadla kmetija in S'ta: j pa '@:W 'ro:ky ,cirwi:,cigat, sinonimno ar- 'pi:ca ut dpp:da gkta:t @r'pi:ca 'krompir') V pomenu 'umrl je' oz. 'fiziCno je pro- padel'. V tem pomenu je uporaba frazema bolj redka, ker velja za pr~stagko.'~ Pri rekonstrukciji praslovanskega modela frazema kdo/kaj iti rakorn iviigat ugotav- lja W . Eismann, da vsekakor lahko izhajamo iz - V slovanskem kulturnem pro- storu razSirjene - prvotne oblike iti k rakorn, iti rakorn iviigat z izvornim pome- nom 'izgubiti se, izginiti, propasti'F7 4.9 ~UZELKE in HROSCI so V dobljanskem govoru 'kpki ali 'kg:bri (der Kä- fer 'hroSE'). 0 hudobni, nadlefni osebi, predvsem otroku, pravijo, da je xddoa:bp/ 'si:tp/'to:k/k an 'sarien - knjifno hud kot srSen, gleda kot srSen (SSKJ IV: 908):' KmeCka modrost defwe:t 'sarienpg ku:jSe 'pi:kne ku pa ana 'ko:Ea ali derwe:t 'sar- Senpg je dmart ali derwe:t 'sarienpg je zu 'ana 'ko:b / je zu 'anega 'moa:drasa je pri aktualizaciji V govoru, kot vidimo, zelo produktivna. V knjifni slovenSCini naj- dem0 tele oblike: devet srSenov za eno kaCo (- za gada) (EB: 113), prim. tudi srSen pifi za devet OS (G: 370). Zlasti o otroku, ki ne more sedeti pri miru, V dobljan- skem govoru reCejo, da 'mo: 'oa:se g 'ri:ti - prim. knjifno hud, siten, razdraien kot osa (SSKJ 111: 440):' Hude zime ne priCakujemo samo takrat, Ce se medved oz. pol? globoko zakopljeta, temveC tudi, Ee sa 'oa:se/'sarSeni xudoa:bne(/ni), 'bp: ku:da Si:ma. 0 Cloveku, ki se ga ne znebig, reCejo: S'ta: sa ma (pa) daJii: k an 'cea:k (die Zecke 'klop'). Frazem uporabljamo V istem pomenu tudi V knjifni slovenSCini: fant se rne drii ko klop (SSKJ 11: 349, driati, prijeti se koga kakor klop koie (G: 161). Mravlja in Cebela sta tako kot V knjifni slovenSCini - priden je kot rnravlja V pomenu 'zelo' (SSKJ 11: 859) in pridna kot Cebela (SSKJ I: 282) - povezani z mar- ljivostjo: pfri:dp/-na k pa mfra:gla/baFi:awa. VCasih to reCejo o kaki izredno de- lovni kmetici, kakor je povedal neki anketiranec. 4.10 SRAKA/VRANAISLAVCEKIPIVKAISOVA: S srako povezujemo V sloven- ski frazeologiji samo negativne lastnosti, npr. dere se ali krade kot sraka (SSKJ IV: 891). V dobljanskem govoru je znana FE Kro:de k pa dro:ka. Clovek, ki nosi skupaj, kar dobi V roke, 'kup hp:si 'lak pa dro:ka ghi:azda - znaSa skupaj kakor 26 Prim. tudi Karnifar 1994: 121. 27 Prim. Eismann 1992: 14; 1996: 51. 28 Prim. KarniCar 1994: 122: »tak q han SarSen - divji, napadalen - tega se je treba Se po- sebno bati, ker jih menda devet piCi za enega gada.« 29 Prim. KarniCar 1994: 122: >,V obirskem naretju pomeni SarSene V rit rnet (...) firbfen, ne- miren - pogosto tudi ofitek otrokom a mute SarSene V rit, da ne moarte par hmah sedet. Sinonim- no se uporablja hose V rit rnet, nem. Pfeffer im Arsch haben..< T. Trampusch, kivalska frazeologija V govoru vasi Dob pri Pliberku na avstrijskem KoroSkem 117 sraka gnezdo (EB: 203). Kadar se nekdo grdo zadira ali grdo poje, pravijo, da sa za- 'di:ra ku pa ana @rp:na. FE sovraiijo me, kot srake belo vrano (FK: 63 in EB: 200) je znana tudi V Dobu V obliki: S'tega/S'to: pa 'tak 'Cartija/'fa:&taja ku pa 'bi:awa @rp:na ali variantno ku pa 'bi:awa 'uS (anfeinden 'napadati, biti sovraino razpoloien do') V pomenu 'mrzijo galjo'?' NareEni pregovor s'to:ra g'ro:na 'mo: 'tart k'1u:n pomeni V dobljanskem govoru po eni strani trdofivega, trpeinega Cloveka, po drugi strani pa potentnega moSkega, kakor Q:di met Su:aba 'rea:Ceja. Tudi V obirSEini je znana vari- anta star horu rna tard qlun in »se nanaSa na moSki ud«?' Frazem poje kot slavCek (SSKJ IV: 737) je prav tako znan V dobljanskem govoru: 'poa:je k an s'1a:gCek; vari- anti sta 3oa:je ku pa S'ti:glc/'tiE (der Stieglitz '1iSCek'). FE pomenijo 'zelo lepo, pri- vlaEno peti'. Dei napoveduje iz razreda ptic pivka: Ce 'pi:gka 'poa:je, 'bo: 'diS/je d'ru:gi 'da:n Poleg pivke napovedujeta slabo vreme Se srna in petelin: Ee 're:xl ivo:ja, je d'ru:gi 'da:n 'diS in Ce sa pu'da:ji 're:xkni 'po:seja, 'bo: na izu:aC 'diS ter Ce pe'te:lp 'poa:je, 'bu:arna 'ko:?;e. 0 hudobni ienski pravijo, da je 1o:ka k na 's~wa.3~ Zenska, ki gleda neprijazno ali z velikimi, okroglimi oEmi, 'tag g'wa:da k na Sowa - knj. gleda kot sova V pomenu 'jezno, neprijazno' (SSKJ IV: 820); sova je V knjiini slo- venSEini 'grda, neprijazna ienska' (SSKJ IV: 820). 4.11 ~ A B A : Z iabo povezujemo mokroto in oglaSanje s ponavljajoCim se ena- komernim glasom nregac. Ti lastnosti sta izraieni V tehle primerjalnih frazeologkih enotah, znanih V dobljanskem govoru: (ku:jSi) rag'lo: ali variantno zddi:ra sa ku pa ana ('mi:xna) Zo:ba V pomenih 'glasno in veliko govori' ali 'kriEi, razburja se'; frazem za'di:rje sa ali S'ro:ja k na 2 0 : b a ~ ~ (schreien 'kriCati') uporabljajo za otroka, ki cmevka, ali iensko, ki grdo poje; 'mo:kar/'moa:kra k na Zo:ba/ki.o:ta (die Krö- te 'krastaEa') za nekoga, ki je moker od potu ali deija, ali za otroka, ki se je uscal. Mokrota pa je povezana tudi s pijantevanjem, kar je izraieno V FE Za:jn(a) 'tak na '?;~:ba/'?;q:gna~~ - slovarski obliki sta piti kot Saba (SSKJ V: 968), pije kot iolna (SSKJ V: 1017) in pomenita 'zelo dosti, pogosto'. 5 DomaEe iivali 5.1 KRAVA/TELE/BIK/VOL: Tudi s kravo asociiramo V frazeologiji mdr. ne- zmernost pri pitju: 'pi:je/'pi:jan k na k ' r a : ~ a ~ ~ - knjiino bil je pijan kot krava 30 Bela vrana je po G: 433 'velika redkost', po SSKJ V: 510 'redkost, izj~ma', kar na prvi po- gled implicira pozitivno vrednotenje Uoveka, ki ga imenujemo belo vrano. Ce si zgoraj navedeno FE ogledamo bliie, spoznamo, da sestavinska enota bela vran? pomeni nasprotje k obiEajno Ernim vranam. To, kar je redkost ali izjema, pa se rado izkljutuje. Se bolj jasno se nam kaie negativno vrednotenje pri varianti 'bi:awa 'U#, kajti bela uS je 'zajedavec na Uoveku, ki se zadriuje V obleki, Pediculus humanus' - SSKJ V: 325. 31 KarniEar 1994: 122. 32 Pri EB: 114 najdemo: Kadar drozd (drozg) prav veselo poje, je gotovo V enem dnevu dei. 33 Prim. KarniEar 1994: 122: »TaqSna q hana sova pomeni V Selah nepoEesano iensko - sova - tu j hana squsmana pa SCudrana iejstu, na Obirskem pa pravijo: sova j ileht baba, to se pravi taka, ki Eez plot skate -, kar je slikovita prispodoba in verjetno zaEetek ljudskega Sporta pri Praslovanih.~ 34 Prim. Cim manjSa iaba, bolj kriCi - EB: 113. 35 Pri raziskovanju se je pokazalo, da sta varianti je 'Za:jn(a) ali 'pi:je 'tak na '20:yna med govorci bolj razSirjeni kot frazem z iabo V sestavi. 36 Nekateri informatorji so menili, da krava dobro ve, kdaj ima dovolj, samo Elovek ne zna bi- ti zmeren pri pitju. 118 Slovenski iezik - Slovene Lin~uistic Studies 2 (1999) 'zelo' (SSKJ 11: 474); znana je tudi psovka k'ra:wa pi'jo:na, vendar jo govorci po lastnih besedah ne uporabljajo pogosto, najveCkrat Se za kakega pijanCka; sinonimno se uporabljata par 'pi:ti 'ng:ma 'po:dna (der Boden 'dno'; prim. biti sod brez dna) in je 'pi:jan 'tak k pa Semla; prim tudi zg. obravnavani varianti: je 2a:jn ali Pi:- je 'tak na Zo:ba/Zo:gna. FE ki.a:wa par 'gQ:pca/'ma:gla 'mo:gze (das Maul 'go- bec') - krava pri gobcu molze (FK: 38 in SSKJ 11: 475) - sodi med nasvete za kmeEki vsakdanjik in pomeni, da je kravo treba zaradi kolitine mleka, ki jo daje pri molfi, dobro krmiti. V knjifni slovenSCini ima Se pomen 'Cim veC se vlofi V kaj, veEji je u ~ p e h ' . ~ ~ Neka govorka je razgirila pregovor na k'ra:wa par 'gQ:pca/'ma:gla 'mp:pze, 'ku:ra pa par KIu:na hea:se. StarejSemu govorcu je ob pregovoru priSla na misel naslednja pesem: 'Mo:rSa, 'mo:rSa, 'po:jdi Cez D'ra:wa pu na 'Se:kasta h a : - wa, tu 'Se:kasta 'bp: 'mp:pzwa, tu 'bi:awa pa hiE ('mo:rSa 'muren'; 'Se:kast scheckig 'lisast, marogast'). Drugi govorci so pripovedovali, da je pesem del igre, pri kateri so kot otroci s slamo tako dolgo drezali V murnovo luknjo, dokler murna niso napodili iz nje. FE 'Carna k'ra:wa 'mo: g'li:x 'tag 'bi:awe mlli:aka @li:x 'tak gleich-, ebenfalls 'prav tako') je znana tudi V Dobu; govorci so jo razlofili V dobesednem pomenu - prim. knjifno Crna krava - pa ima belo mleko (FK: 11). Ce doveka dolotene okoliS- Cine silijo, da se mora zadovoljiti z manj kvalitetnim (SSKJ 11: 479, izrafamo fra- zeologko ponoti je vsaka krava Crna (SSKJ 11: 475), ponoCi so vse krave Crne (G: 178) in V dobljanskem govoru: pzinpEi je gsoka kra:wa/'mo:Eka Farna. Ta pregovor ima V raziskovanem govoru Se dodatno, seksualno konotacijo, po kateri ponoCi med fenskami ni razlike. Kdor naredi slabo kupCijo, 'to:ka Kra:wa 'ku:pi k na 'koa:za - zdaj ti je pa kozo kupil (EB: 124). Kozo, ki je nekoE veljala za kravo malih ljudi, so imengvali tudi 'a:jzn'pp:narska kra:wa, ker so felezniCarji redili koze namesto k r a ~ ? ~ Ce nesreEa nanese, da pogine krava, njeno tele ni nie veE vredno, ali Ee npr. kvartopirec pri kvartanju izgubi skoraj vse premofenje, potem naj Se izgubi to, kar mu preostane, pravi ljudsko modrovanje. V teh primerih retejo: Ce je S'wa k'ra:wa, 'na:j Se 'tea:wa g'ra: - Ce je Sla krava, pa naj gre Se tele 'ob veliki zgubi Clovek ne bo gledal na majhno zgubo, ki se je zgodila hkrati' (G: 178, prim. tudi FK: 9 in EB: 112). Po drugi strani pa, kadar pogine krava, kmetje ponekod upajo, da bo prefivelo vsaj tele, ali kadar kdo izgubi velik del svojega premoienja, upa, da bo le Se nekaj preostalo: Ee je Kra:wa 'bgk, 'mi:nda 'bp: 'jo: Se 'tea:wa udto:wa ('bgk weg, 'proC, stran'; tukaj 'mrtvo, propadlo'). FE so anketirane osebe razumele in razlofile tako V dobesednem kot prenesenem pomenu. Na binkoStni praznik krstijo drufinskega Ba- na, ki se prikobaca zadnji iz postelje, s posebnim imenom: 'bi:nkoStni '&:lgj?' Znana je tudi pesem 'bi:nkpStni Fp:lgj je prwp:nke udra:p, g tZi:jex (S?i:rjex) ne'dg:lex Se urmi:te ni 'mea:g in se nanaSa na nekoga, ki je tako len, da smrdi. A sa 'bp:S ('ri:asp) 'boa:da p'ru:ati 'bi:ka?/ .:j 'idi sa 'boa:st p'ru:ati 'bi:ka! reEejo trmasti osebi, ki kljub vedenju o gotovem porazu vztraja pri svojem in hoCe 37 Keber 1996: 62. 38 Keber 1996: 175. 39 Keber 1996: 99-100 ter 250. Keber navaja poleg izraza binkoftni c'olej Se binkoftni volej kot koroSko slovensko nareEno obliko V pomenu 'kdor na binkoSti priiene zadnji na paSo'. Nadalje navaja izraza binkoftni oslic' in cvetnonedeljski oslic'. V Ziljski dolini se prvi izraz uporablja za kmeta, ki je na binkoSti zamudil zgodnjejutranji obhod po polju, drugi pa za tistega, ki na cvetno nedeljo vstane kot zadnji. T. Trampusch, kivalska frazeologija V govoru vasi Dob pri Pliberku na avstrijskem KoroSkem 119 nastopiti proti tistemu z veEjo veljavo - pomensko ustreza knj. ne bodi se z bikom! 'ne nasprotuj tloveku, ki ima vetjo veljavo, mot kot ti; ne prepiraj se s trmastim tlovekom' (SSKJ I: 130-131) in hodi se z bikom bost, Ce morei (EB: 38). Tesno s tem sta povezana primerjalna frazema zdpa:t k an 'bi:k V pomenu 'trmast, trmoglav tlovek' in istopomenski za'ru:kan k an 'biCgj, ki ga uporabljajo za trmastega mlado- letnika. Kdor gleda zatudeno ali neumno, grwa:da k an 'bi:k ali grwa:da k an Q:- Igj g 'no:wa g'ro:ta/g 'no:we 'duri - gleda kot tele nova vrata (EB: 193); V slovarju ima FE kvalifikator pog. gleda kakor tele V nova vrata 'zelo neumno ali zatudeno' (SSKJ V: 48); pog. gleda ko zaboden bik, kakor bik V nova vrata 'zelo neumno ali zatudeno' (SSKJ I: 130). i]igar pogled je hudoben, ta g'wa:da k an ku:d 'bi:k - prim. s slovarsko obliko pog. gleda ko zaboden bik (SSKJ I: 130). Kadar se najdeta dva tloveka (bebca), ki se zelo dobro ujemata, pravijo, da 'bu:ax 'po:ra 'lidi, 'pa:war pa 'woli. Neumnega Eloveka imenujejo frazeologko ne'u:me/'tu:mast k an 'wa:g, pri Cemer lahko vola zamenjata tudi 'bi:k ali 'koa:j. 5.2 KONJ: S konjem povezujemo mdr. mot in hitrost: 'moa:Cp ali 'Si:kan k an 'koa:] ('Si:kan verjetno iz nem. geschickt 'spreten'; tukaj 'hiter') - knj. je moCna kot konj (SSKJ 11: 405). Frazem S'ta: j pa ?i na 'koja pomeni, da je kdo uspel, npr. z gospodarjenjem na kmetiji ter je analogen pomenu knj. biti na konju 'uspeti, doseEi cilj' (SSKJ 11: 405) ter na konju je: dobro mu je (G: 169). Sinonimno uporabljajo tudi S'ta: j pa Zi na 'wi:Ska. FE &:nkanema 'koja ne grwa:j na iabe ali sa ne grwa:da g 'go:bac/'ma:gk (das Maul 'gobec', Xg:nkan geschenkt 'podarjen') ustreza knjii- nemu podarjenemu konju ne glej na zobe (FK: 53), podarjenemu konju se ne gleda na zobe (SSKJ 11: 405), prim. tudi z nem. einem geschenkten Gaul schaut man nicht ins Maul (DUDEN 11: 233). Ob nedeljah kmetje po navadi niso delali. Tako so se med tednom veselili bliiajotega se boijega dne: grwa:j, 'bi:ag 'Si:mlgj/'koa:j ko:- di/p'ri:de, x1mo:g 'bo: ne'dg:la (der Schimmel 'belec') - Ce vidii belega konja, sko- ro bo nedeija (FK: 10). Pregovor pijanCev konj dobro zu krCmo v i (FK: 52) je V dobljanskem govoru nekoliko drugaten in je bil znan samo starejgim govorcem: ut pi'jo:nca 'koa:j So:m 'du:ama 'no:jde - pijantev konj sam domov najde. Brezbrii- nost do dolotene osebe izraia FE za S'tega/S'to: mi je pa 2g:jka ku pa za 'ko:bla 'fi:ga - toliko mi je zanj kot zu konjsko figo (EB: 73). Sinonimno uporabljajo za s"tega/i2p: mi je pa 2g:jka ku pa za 'wo:jnski s'ni:ax. Pregovor Ce 'koa:i g'ra:, 'na:j Se 'u:zda g'ra: se uporablja V istem pomenu kot zgoraj navedeni s kravo in tele- tom V sestavi in ga na tem mestu ne bomo vet posebej razlagali. Prebivalci podjun- skih krajev so Kranjce i e od nekdaj odklanjali, menda zaradi njihove zahrbtnosti. Do dolotene mere se je ta prislovitna antipatija ohranila Se do danes, kar dokazuje tudi poznavanje nareEne FE 'koa:ja ali 'pasa sa 'marS ut p'ri:ada 'bat, K.:nca pa ut p'ri:ada no io:da ter neiivalskega frazema zaru:kan 'tak pa K'iy:nc. 0 nekom, ki sladko govori, da pridobi koga zase in ga potem spet zavrne, reCejo: Ce 'koa:ja Io- 'wi:, mu 'Q:gsa m.:, ku ga pa 'mo:, mu pa 'jg:?wa 'do:/ga pa z 'jg:?wa pa'di:; FE uporabljajo mdr. tudi za opisovanje napetega ljubezenskega razmerja med mog- kim in iensko - Ce konja lovi, mu oves moli, Ce pa ga ima, mu (s) palico da (EB: 44). Po razlagi informatorjev se nanaga frazeologka enota S'ta 'koa:j (pa) 'wgnC 'jg:?we du'bi: ku pa 'Q:gsa na konja, ki ga tlovek 'Si:nta (schinden 'mutiti') - prim. tudi konj dobi veC dolgega ovsa (bita) kot kratkega (EB: 115). Pomensko s tem V zvezi je pregovor ku:t 'koa:] 'mara 'mea:t 'moa:Cna 'u:zda, kar se po razlagi nareE- nih govorcev nanaga tako na konja kot na tloveka, tigar govorjenje je treba brzdati 120 Slovenski iezik - Slovene Lin~uistic Studies 2 (1999) - hudobnemu konju krepko ostrogo (EB: 113); prim. tudi natakniti komu uzdo V pomenu 'omejiti ga V svobodnem ravnanju, vedenju' (SSKJ V: 345) in koga na uzdi imeti V pomenu 'strogo ravnati z njim, strogo ga driati' (G: 416). Frazem 'tag 'barsa u'ku:ale 'sea:be k an 'koa:j uporabljajo V raznih situacijah, npr. za zapravljivca, ki se ga denar ne drii, za razgrajata, ki ga ne morejo pomiriti, ali za koga, ki kakgno delo slabo opravi. 5.3 KOZAIKOZEL: Kadar domigljava oseba, predvsem ienska, doiivi neuspeh, reEejo: 'bu:ax i i k>i:a, 'ki:ari 'koa:zi 'roa:je pdbi:je - knj. bog ie ve, kateri kozi rog odbije: pregernost se kaznuje (G: 175 in FK: 5). Znani sta tudi psovki t're:pasta 'koa:za in 'koa:za 'koa:zasta - koza neurnna, koza kozasta (SSKJ 11: 458), uporablja- jo pa tudi primerjalno FE t're:pasta/'tu:masta k na 'koa:za. Kdor je zelo poiregen, je die:gEp(/na) k na koa:za (u'ie:gEn = pogolten; tukaj: zelo laEen, poiregen). 0 zelo zvitem Eloveku pravijo, da je zrwi:t ku pa 'ko:zji 'ru:ax - je zvit kakor kosji rog (FK: 21) in fant je zvit kot kozji rog (SSKJ 11: 460). Kadar o kom reEejo, da je 'tak Ra.-# ku pa 'po:kog 'ru:ax (RSa:jt gescheit 'pameten'; 'po:kog 'ru:ax das Bockshorn 'kozji rog') to seveda pomeni, da imajo opravka z zelo neumnim Elove- kom; po razlagi nekaterih anketiranih oseb uporabljajo FE predvsem za mogke, dru- ge pa so menile, da ga uporabljajo za mogke in fenske. Kdor sa dar'ti: k an 'pp:kpg 'ru:ax, se drii zelo kislo - knj. driijo se kot kosji rogovi (EB: 192), sinonimno upo- rabljajo tudi frazem daJii: sa k an 'pq:k in variant0 dar'ti: sa k an 'bo:c (V dob- ljanskem govoru je to mlad vol). Nekdo, ki 'tak 'mo:rnje ali sa smeyi:, ku bi 'koa:- za pu 'di:li dro:wa, neprenehoma govori ali se smeji, saj je kozino sranje takgno, da sa g'se 'kub darTi:, kakor sta menila dva informatorja. Sinonimno uporabljajo tudi neiivalski frazem 'lak 'mo:rnje k an k>i:atnik ('vetrnica')?' 0 kom, ki ima takgno brado kot koza, reEejo tudi, da ima 'ko:zji 'ra:p. Komur stojijo lasje pokonci, o tem pravijo, da 'mo: 'kg:zje g'ri:we. Kadar je kakSna jed slaba ali fe pokvarjena, reEejo, da so to 'ko:zje ali variantno 'pa:sje iizu:de ('sline'). 5.4 OVCAIOVEN: Ce ima kdo zaradi svojih negativnih lastnosti slab vpliv na okolico, izraiajo to s pregovorom 'ana 'go:rjowa 'Q:gca g'se 'Q:gce u'ku:ii - ena gar- java ovca vso Credo oskruni (FK: 20) in garjava ovca (SSKJ 111: 485); pomensko podobna garjavi ovci je Crna ovca (SSKJ 111: 485). Kdor neprenehoma prdi ali ima Srwi:gglca, tj. drisko, 'se:rje ku pa 'bi:dar ali 'bi:dra ('bi:dar der Widder 'oven'; 'bi:dra 'vidra', betacizem V + b).41 FE se je razvila iz prvotne oblike z vidro V se- stavi - prim. bruhal je kakor vidra V pomenu 'zelo' (SSKJ V: 431)?2 5.5 OSEL: Neumen Elovek ali kdo, ki je naredil kako traparijo, je 'oa:su. Tudi ne prevet inteligenten tlovek postane po slabi izkugnji bolj previden, kar izraiajo frazeologko z 'oa:su g'ra: 'kpj ndba:rt na 7e:t - osel gre le enkrat na led / osla spravis' le enkrat na led (FK: 51 in EB: 119) ter osel gre samo enkrat na led (SSKJ 111: 445). 5.6 MULA: Trmasta ali pri delu in dojemanju poEasna oseba sa 'lak ndra:ja k na 'mu:la/ je 'to:ka k na 'mu:la; FE uporabljajo predvsem za fenske - knj. trmast kot mula V pomenu 'zelo' (SSKJ 11: 878). 40 KarniCar 1994: 125. V obirSEini pomeni taq marvat ba qoza na talir srava (...) 'govoriti neumnosti'. 41 SSKJ V: 431: vidra je 'ob vodah iiveEa roparska iival vitkega telesa in kratkih nog'. 42 KarniEar 1994: 124, navaja za to CloveSko dejanje pardi q han qoj. T. Trampusch, kivalska frazeologija V govoru vasi Dob pri Pliberku na avstrijskem KoroSkem 121 5.7 SVINJA/PUJSEK/PROLENK: Kadar poveS komu neprijetno resnico, se lah- ko odzove ufaljeno, kar izraBata nareCni FE Ee dwina pu 'ri:agca ddo:raS/dsi:a- kaS, sa za'de:re/zac'wi:li/zak'ru:li in 'koa:ga na 'ri:agc tkpfat - prim. s knjiinim Ce maCki na rep stopis', zacvili 'Clovek se oglasi, razburi, Ce kdo prizadene njegove koristi, interese' (SSKJ 11: 660). S svinjo povezujemo mdr. tudi smrad: smar'di: k ne h i n a ali k na sk>i:ja ali k an 'kp:Egj - V knjiBni slovengCini primerjamo svinjo s kom, ki je umazan ali pijan ali z nie- oz. malovrednim Clovekom (SSKJ IV: 1035). Variante tega frazema so smar'di: k an 'pp:k/diku:r/ku pa 'ku:ga, pri Cemer so nekateri govorci menili, da uporabljajo FE s svinjo V sestavi nekoliko manj pogosto, ker se jim zdi prostagka. 0 zelo grdem Cloveku vCasih reCejo, da je 'lak dku:rn k an s'wi:nski 'ri:agc @'ku:rn 'grd') - je grd kot svinjski lonec (EB: 194); pisker pog. 'lo- nec': svinjski pisker 'lonec, V katerem se pripravlja hrana za praSiCe' (SSKJ 111: 604). Na tlovekovo fiziognomijo meri frazem 'tak 2p:gst k an p'ri:alank/p'ri:adank/mar- 'jo:sc (.:gst 'debel'; p'ri:alank prolenk, nar. vzh. 'praSiCek', SSKJ IV: 239; V dob- ljanskem govoru pomeni p'ri:alank pitanca, pitovno svinjo, namenjeno prodaji, zato najbrB tudi izraz pfri:adank). V knjiBni slovenSCini ga zamenja praSiC: debel kot pras'iC V pomenu 'zelo' (SSKJ 111: 960). V dobljanskem govoru velja uporabljanje tega frazema za prostaSko. FE S'tema pa 'tak 'pa:sa/sa pa 'lak 5 :ka ku pa dwi:ji 'kp:- mat pomeni, da mu sploh ne pristoji ('pa:sa passen 'pristati'; .:mat = komat 'z Bimo podloBena vprefna priprava, ki se da Bivali na vrat, nav. za konja', SSKJ 11: 380; sedlo 'priprava za sedenje, prenaganje, ki se namesti Bivali na hrbet', SSKJ IV: 612; pristoji mu kot prasici sedlo EB: 198; poda se mu kot svinji sedlo 'niC se mu ne poda', SSKJ IV: 1035).43 Pri spragevanju je neki informator zastavil Se naslednjo uganko: Zdko:j 'kp:Egji maYi:ja, ku Si:zaja? Odgovor: Ku 'jix je h : m , ku j 'mo:ti dwi: ja. 5.8 PES: 0 kom, ki se na delo ali kaj drugega prav niC ne spozna, pravijo: 'lak sa spuz'no: na S'tu:a ku pa 'pas na 'pa:gka ali 'tg:jka 'wi:a ud 'de:wa ku pa 'paz za 'pa:gka (die Pauke 'pavka'). Primera s psom V sestavi je po naSem nastala zaradi posebnega slugnega vtisa, aliteracije, ki nastane V drugem delu FE. V knj. slovengti- ni zamenja psa zajec: ume se na to, ko zajec na boben (FK: 70)44 in na to se razu- me, spozna kakor zajec na boben 'prav ni? (SSKJ V: 657). Zelo slabo opravljeno de- 10 se je pu 'pa:sja ndra:dwa, npr. seno V skedenj se je pu 'pa:sja 'natar sprdwi:wa - prim. po pasje spravijeno po pasje mine (EB: 120). Par 'jadi 'mo: Se 'pas 'ra:t 'ppkgj - s'e pes ima rad pri jedi mir (SSKJ 111: 573) - pomeni, da se ljudje med jedjo ne smejo nadlegovati. 0 izbirtneiu pri jedi pravijo vtasih, da je 'mu:alS~ k an 'pas - prav tako je V obirSCini mols'an q han ~ a s . 4 ~ FE 'wi:am, 'kp:m 'pas 'to:ca mp- 'Zi: uporabljamo V pomenu 'vem, kaj je resnitni namen govorjenja ali ravnanja kake osebe' (prim. SSKJ 111: 573) - kdo ve, kam pes taco moli? (FK: 26) in vem, kam pes taco moli (SSKJ 111: 573). FE 'pas, ku 'wo:ja, ne g'ri:ze / 'ki:ari 'pas 'wg:jka 'wo:ja, ne ug'ri:zne pomeni, da Clovek, ki veliko govori, ne naredi hudega - pes bojeC huje laje, nego grize (FK: 52, prim. tudi EB: 119) in pes, ki laja, ne grize (SSKJ 111: 573). 0 hudobnem Cloveku reCejo, da je ku:t/xddoa:bn k an 'pas, kar 43 Keber 1996: 68 in 331. Keber navaja Se knjiino varianto podati se komu kot kravi sedlo. 44 Keber 1996: 68. Tukaj najdemo varianto razumeti se, spoznati se na kaj kot krava na bo- ben, pri temer Keber meni, da je primera z zajcem V sestavi ~bol j V rabi~. 45 KarniCar 1994: 123. 122 Slovenski iezik - Slovene Lin~uistic Studies 2 (1999) velja V prvi vrsti za mogkega, analogno temu frazemu uporabljajo za iensko 'xu:- da/xu'doa:bna k na p'si:ca - zlotest kot matek (- ali pes) (EB: 124). Frazem 'koa:ga pu 'pa:sja us"tea:t uporabljajo V pomenu 'komu kaj zabrusiti'. Tista ienska, ki ima pravo pasje iivljenje, he:ma 'bu:ali ku pa ana 'pa:sja 'mo:ti. 0 ienski, ki divja za mogkimi, pravijo, da sa 'tak 'go:ni/sa 'po:ja (za 'dg:dami) k na p ' s i : ~ a . ~ ~ Takgna ienska velja V druibi ali V zavesti posameznika za slabo gensko, kar se zr- cali tudi V jeziku: tudi V knjiini slovengtini je psica sinonim za hudobno in nit- vredno iensko ter za vlaEugo (SSKJ IV: 277). V dobljanskem govoru pa tudi o ien- skarju pravijo, da sa 'go:ni k an 'pas. Nekoliko boljge se mu godi, Ee o njem pravijo, da je an 'ci:ag 'bo:bjak. Kdor je brezpogojno zvest, je zrwe:st ku pa 'pas - zvest ko pes (- konj) (EB: 203) in biti zvest kot pes (SSKJ 111: 573) in velja tako za iensko kot za mogkega. Kdor je na vsaki pasji procesiji (prim. EB: 100), ta je 'tak pu'so:de z'ra:gna 'tak an s'tea:Cen 'pas - knj. divja okrog kot stekel pes (SSKJ IV: 934) in velja V prvi vrsti za moikega. Sinonimno uporabljajo neiivalska frazema je 'tak pu- 'so:de 'tak na ('pu:abogSka/dek'li:Ska) pd1e:nta in (S'ta:/S'to:) je par g'so:ke Zu:- pi z'ra:gna (Zu:pa die Suppe 'juha'). Komur se je zgodilo kaj, Eesar niti najvetjemu sovrainiku ne bi privogEi1, ta reEe: S'tu:a Se 'pasu ne par1wo:Sy - i e psu bi tega ne privoitil (EB: 121), V slovarju ima kvalifikatorja pog. in ekspr.: tega ie psu ne pri- voitim (SSKJ 111: 573). Pregovora Ce 'pas na 'wiSk 'tu:li, ne 'bo: 'ka:j p'ri:da/'bo: go- 're:wa/'ra:t 'Qgi par'nea:se in Ce 'pas üp:g 'u:li, 'bo: s'mart/'bo: nes're:Ca sta izraz ljudskega verovanja, po katerem pasje tuljenje napoveduje razne nezgode. 'Kadar je 'diS, 'pas 'na:jbol smar'di: se po razlagi anketiranih oseb nanaga neposredno naYpsa, ki ob deiju menda Se najbolj izpuhteva smrad. PES nastopa tudi skupaj z MACKO. ~loveka, ki se ne razumeta ali se celo sovraiita, s'ta 'tak ku pa 'pas pa 'mo:Cka - knjiino tadva sta si/se gledata kot/kakor pes in maCka V pomenu 'sovraiita se' (SSKJ 11: 660 in SSKJ 111: 573). 5.9 MACKA: Kdor si svojih namer ne upa povedati naravnost, 'tak ko:di/ 'mo:rnje ku pa 'mo:Cka u'ku:ale Zea:Cex iglli:Cog (igrli:C = jegliti, prosena kaga; V nem. Hirsebrei) - hodi kakor matka okoli vrele kaie (SSKJ 11: 660), hodi okoli de- la, ko matka okoli vrele kaie (FK: 18, prim. tudi EB: 55 ali 78), prim. tudi nem. wie die Katze um den heißen Brei herumschleichen (DUDEN 11: 325). V tej primeri je naretni izraz jegliCi zamenjal kaio. Frazeologka enota ne 'ku:pi 'mo:Cka ali 'mo:Cke g Zo:kli! (Zo:k[ der Sack 'vreEa') pomeni, da si ne smeg nabaviti ali kupiti netesa, Eesar Se ne poznag. Glede na poroko pomeni, da morata ienin in nevesta pred poroko spolno obEevati, ima torej tudi seksualno kon~ tac i j o~~ - ne kupuj mat- ka V vreti (EB: 60). V slovarju ima kvalifikator ekspr. kupiti matka V iakiju in pomeni 'kupiti kaj, ne da bi stvar prej poznal' (SSKJ 11: 659). Kadar kaka zadeva ni majhna ali nepomembna, ali kadar se zve kaj hudega, retejo, da S'tu:a (pa) 'ni:sa 'mo:Cje 'so:gze - knj. to niso matje solze 'to ni majhna, nepomembna stvar' (SSKJ 11: 660). Spragevane osebe so menile, da uporabljajo FE 'mo:Cje 'so:gze, ki pomeni 46 KarniEar 1994: 123: ~Posebna stran psa je njegova erotika, tako da velja za ne8sto iival - hon se q hana pasica, taj si j honuva nafa pasica, da si j inura zu joa v1iaqva.c G1. tudi SSKJ I: 721: goniti se 'kazati nagnjenje za parjenje', npr. krava, svinja se goni. 47 Keber 1996: 211 in 213 ob slovenskem BsploSnemc pomenu frazema ne navaja specifitnega pomena V zvezi s poroko, paE pa ga navaja pri razlagi nem. die Katze im Sack kaufen. Poleg tega opozarja na to, da je frazem V slovenSEino priSel verjetno BZ nemSkim posredovanjemc, na kar bi kazala izposojenka iakelj. T. Trampusch, kivalska frazeologija V govoru vasi Dob pri Pliberku na avstrijskem KoroSkem 123 neiskrenost V Eustvenih zadevSEinah, lainivost ali pretiravanje, redkeje kot zanikano obliko besedne zveze - knj. ienske jok, pa maCkine solze (FK: 78), maCkine solze so lainive (EB: 117), maCji kaieij, maCje solze: malenkost, nie (G: 200); prim. tudi pretakati krokodiije ali krokodilove solze 'z jokom kazati nepristno, laino ialost' (SSKJ 11: 505). 0 pijanem Eloveku pravijo, da 'mo: 'mo:Cka put koa'bu:kp - knj. tu ima Ze shranjenega maCka (EB: 121), V slovarju ima imeti ga pod klobukom kvalifi- kator pog. in pomeni 'biti vinjen' (SSKJ 11: 344), imeti ga pod klobukom: opiti se (G: 160). 0 tistem, ki se kislo drii, pravijo, da sa 'tag darzi: ku pa 'mo:Cka g 'pi:s- kra; varianta frazema je sa 'tag darTi: k an st'ru:pan 'pi:skar @t'ru:pan = razbit). Frazem S'tu:a j pa za ana 'mo:Eja So:gza ali variantno za ana hit/za ana 'wo:s 'ma:jnkowa pomeni 'samo mal0 je manjkalo' - samo zu miijo dlako je manjkalo (EB: 148).48 0 nadleinem Eloveku, predvsem o pijancu ali otroku, reEejo, da je Si:@ ku pa 'mo:Eji d'rek/'mo:Cji d'rea:k/so:m d'rea:k/'uS (d'rek/d'rea:k der Dreck 'govno') - prim. knjiino siten kakor breja maCka (SSKJ 11: 660), siten kot muha, obad, osa (SSKJ IV: 678), siten kakor muha, kakor breja ovca (G: 349). Sinonimno uporabljajo tudi neiivalski frazem 'pu:st(a) k pa 'a:jzl (das Häusel 'hiSica7, tukaj: 'straniSEe'). FE Ee 'mo:Eki na 'ra:p s@:paS, sa zdde:re in knjifno Ce maCki na rep stopii, zacvili pomeni 'Elovek se oglasi, razburi, Ee kdo prizadene njegove koristi, in- terese' (SSKJ 11: 660). '0:xtgj sa 1o:kex 'mo:Ek, ku ta ut p'ri:ada 'ia:jskaja/'li:teja, ud io:da pa k'rempaja - varuj se tistih maCek, katere spredaj liiejo in zadaj pras- kajo (FK: 70) - poziva k pazljivosti nasproti nadvse prijaznim osebam. 0 zelo pri- lizljivi osebi se reEe, da je 'tak parlli:zjena k na 'mo:Eka. 0 je'sg:nskix 'mo:Eatex pravijo, da hi:s 'ka:j pfri:da - ni zu niC kot jesenska maCka (EB: 118), medtem ko so wigi.:dni 'mo:Cati iu:a ' ~ a : k g j . ~ ~ Pregovor has ne 'bo: Ra:] p'ri:da, je 'Carna 'mo:Eka Siya Zes 'po:t/.ce:sta napoveduje slab dan, in sicer, kadar prekriia maCka pot od leve na desno - V slovarju ima kvalifikator ekspr. (Crna) maCka mi je pre- kriiala pot po ljudskem verovanju 'danes bom imel nesreEo; danes bom dofivel kaj slabega' (SSKJ 11: 660). MACKA nastopa V frazeologiji tudi skupaj z MISJO. Znan je pregovor kadar mucke ni doma, miSi pleiejo (SSKJ 11: 660), Ce maCke ni doma, imajo miii ples (FK: 9), kjer mucke ni (- V hiii), tam so miii gospodinje (- se dobro imajo miii) (EB: 115) in V dobljanskem govoru: Ee 'mo:Eke ni 'doa:ma, 'mo:ja 'mi:Si 'Q:gset ali 'kadar 'mo:Cke d, 'mo: ja 'mi:Si 'doa:ra/'mi:Si 'ro: jaja ('o:gset , nem. die Hochzeit 'poroka'; 'ro:jaja 'pleSejo'). FE se uporablja V pomenu 'kadar ni kontrole, disciplina popuSEa', npr. kadar stargev ni doma, delajo otroci, kar hoEejo. Na razmerje kontrola - disciplina meri tudi tale rek: 'bg:jSte 'mi:Si, 'mo:Eka p'ri:de, in sicer, kadar se npr. stargi vraEajo domov ali uEitelj(ica) V razred, otroci i e vedo, kaj je treba narediti. Se en primer za posebno razmerje med maEko in miSjo: 'kor 'mo:Eka rp'di:, g'se 'mi:Si ldwi: - kar maCka rodi, miii lovi (SSKJ 11: 660, prim. tu- di FK: 24 in EB: 114) pomeni 'kakrSni so starSi, takSni so tudi otroci' in ustreza pomenu V SSKJ. 5.10 MI$: Clovek, ki zaradi zaspanosti gleda s priprtimi oCmi, 'hg g'wa:da ku pa 'miS z 'mo:ke - gleda ko/kakor mii z moke (FK: 16 in SSKJ 11: 793). Kdor je popolnoma moker od vode, deija ali znoja, 'tag zgk>a:da k na 'moa:kra 'miS - knj. moker kakor mii 'zelo' (SSKJ 11: 827). Kadar pri kaki hiii ni kaj jesti, pravijo, da 48 Neki informator se je spomnil drugaEne variante: za an 'mi:Sji '1u:lek je 'ma:jnkowa. 49 Analognega pomena so no'we:mbrowi in 'me:rcowi 'mo:Eati. 124 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 2 (1999) S'tu pa Se 'mi:Si pulfa:laja O>ulfa:laja = pocrkajo); knjifni sinonim bi bil praznega skednja se mis' hitro naveliia (FK: 56 in EB: 91). Kdor je Eisto brez denarja, je 'su:x(a) k na cer'ko:gna 'miS - knj. reven kot cerkvena mis' 'zelo' (SSKJ 11: 793 in EB: 198). 5.11 KURA/KOKLJA/PETELIN/PAV: Kadar koga spreleti srh ali ga zebe, ga ob- lije 'ku:rja 'po:gt ali 'ku:rji 'pu:at - kurja polt (SSKJ 11: 534), ekspr. po hrbtu ga je oblil leden, mrzel pot (SSKJ 111: 895), kurji pot (mrzel) (G: 187). V uporabi je tudi izraz 'ku:rja 'ko:?a. Kadar uspe kdo z manjgimi sposobnostmi, to frazeologko izraiajo s pregovorom Se s'1i:apa 'ku:ra iarna 'no:jde - tudi slepa kura viasih zrno najde (SSKJ 11: 531, gl. tudi FK: 69, EB: 136), pri Glonarju najdemo tudi slepa kura zrno najde V bolj splognem pomenu 'tudi kaj nepritakovanega se lahko zgodi' (G: 187). Sinonimno uporabljajo FE S'tema/S.: sa je pa (iarna) 'tak usta1wi:wa ku pa s'1i:ape 'ku:ri - se mu je ustavilo kakor slepi kuri zrno (EB: 199). Kadar kaka sku- pina teka sem ter tja, npr. otroci ali ljudje pri procesiji, retejo, da 'tak '1i:ataja k ne (d1i:ape) 'ku:re, (ne 'wi:dija 30.4 - kure in otroci ne znajo pota (EB: 116). Kdor se obotavlja (pri delu), sa dbi:ra k na 'moa:kra 'ku:ra ali variantno k na hS/k an 'po:gS - se obira kakor mokra vrana (EB: 199), prim. tudi pog. drZi se kakor mok- ra kura 'bojete, preplageno' (SSKJ 11: 827). 0 Eloveku, ki hodi zelo zgodaj spat, reCe- jo, da 'xo:di s 'ku:rami s'pat/'li:ac' - hoditi s kurami spat (SSKJ 11: 531):' Koder prodajajo jajca, govorijo, da 'ku:rji g'no:r s'1i:Si guspu'di:ji - kurji denar je gos- podinjin. 0 zelo skopem Eloveku pravijo, da 'tak se'di: na g'no:rja ku pa 'ko:kla na 'jo:jcex/na 'pi:Satex/na ghi:azda. J. Keber navaja primero sedeti kot koklja na jajcih V pomenu 'zelo vztrajno'P1 S petelinom povezujemo predvsem bahavo in ponosno vedenje: stu'ji:/'no:si sa/pus'ta:gla sa k an pe'te:lp na ghu:aja - knj. drii se kot petelin na gnoju (SSKJ 111: 582) - ali je 'tak k an pe'te:lp na g'nu:aja za ogabnega Eloveka. Sino- nimno reCejo tudi, da sa ho:si k an 'p(f)a:g - knj. nosi se/s'opiri se kot pav (SSKJ 111: 548). V dobljanskem govoru sta znani tudi iivalski FE, ki sta V zvezi z grdim pisanjem in zadiranjem: SI.i:bje in za'di:rje sa/poa:je k an pe'telp na grnu:aja Pz 5.12 ZAJEC: Zelo plah in strahopeten Clovek je straxbpa:tn ali zdSi:akan k an Sa:c (zdSi:akan = zastragen). Kdor je zelo hiter, je $i:kan(a) k an 'za:c ali k na 'we:rca ('Si:kan = hiter), uporablja pa se tudi varianta s'ko:c'e/je no:gu(/wa) k an Sa:c ali k na 'we:rca - knj. teie kot zajec 'zelo hitro' (SSKJ V: 657). Bistvo, jedro kakega problema izrafa FE V tem grmu ti f i zajec (SSKJ V: 657) in V dobljanskem govoru hatre g S'tern 'garrna (pa) Sa:c ti'Ei:, vendar se po razlagi spragevanih oseb ne uporablja tako pogosto kot razliCica V zanikani pregovorni obliki: za $so:kern 'garrna ni Sa:ca in pomeni, da Clovek ne uspe vedno, npr. ne zmaga vedno na lote- riji. V tem primeru oznaCuje zajec dobiCek. KarniCar 1994: 122: V obirSEini uporabljajo za Eloveka, ki se ga loteva dremavica, frazem quri mas vahvat. Keber 1996: 126. 52 KarniEar 1994: 123, navaja petelina V zvezi s lepopisjem: ~Petelin, ki je V nemSCini odgovo- ren za kaligrafijo: jmd. schreibt wie der Hahn auf dem Mist, piSe kot petelin na gnoju, se pri nas V tem kontekstu ne pojavlja. Dolgo nisem sliSal nie, zadnjit pa so mi doma oEitali, da Sribam q ba pas scav.u T. Trampusch, kivalska frazeologija V govoru vasi Dob pri Pliberku na avstrijskem KoroSkem 125 5.13 MUHA: Neki informator se je ob besedi muha spomnil tele odgtevanke: 'Su:ha 'mu:ha 'ku:marna, 'bpl je 'su:ha, 'bpl je 'ku:marna (kümmerlich 'beden, slab, ubog'). Za 'moEno pretiravati' uporabljajo FE, ki jo sestavlja opozicija majhna iival proti velika iival: delati iz muhe slona/konja (SSKJ 11: 876 in SSKJ 11: 405). Pri raz- iskovanju se je izkazalo, da V dobljanskem govoru nastopa bolj pogosto konj V sesta- vi FE kot vol, slon ali izposojenka iz nemSEine: unz 'mu:he 'kpja/k>pwa/s'lp:na nar- 'di: ali z nemSko izposojenko uni S'tega 'anega ('ci:awega) e1e'fo:nata nar'di:. Pa Se zadnjo FE: Se 'mu:he ne pudti: Bar 'sea:st/Se 'mu:ha ne s'mi:a Bar 'sea:st se pravi- loma uporablja V dveh pomenih: a) nikogar ne pusti blizu in b) ima V svoji lasti ne- kaj (dragocenega), Cesar na noben naEin noCe deliti s kom drugim - prim. niti mu- he ne pusti na njega sesti (EB: 118). Povzemajoi: prikaz pomenskih razmerij med naretno in knjiino frazeologijo, ugo- tavljamo, da je veEina nareEnih FE z fivalmi V sestavi pomensko enaka ali vsaj zelo podobna knjiinim enotam. V zelo redkih primerih se naretne enote pomensko popol- noma ali zelo razlikujejo od knjiinih (gl. npr. zanikano nareCno obliko od V tem grmu titi zajec). Pri naretnih variantnih oblikah, tj. pri oblikah, ki se od knjiinih FE raz- likujejo po enem ali veE sestavnih delov, se je pokazalo, da se tudi te pomensko veEi- noma ujemajo s knjiinimi FE. V nekaterih primerih je pomen naretnih FE tudi Sir5 ali oiji od pomena knjiinih enot. Na sploSno se zdi, da je uporabljanje FE pri aktuali- zaciji V govoru dosti bolj podvrieno variiranju, ki po naSem mnenju funkcionira pred- vsem na asociativni ravni. Asociiranje omogoEa spontan0 nastajanje variantnih oblik, ki so lahko pomensko niansirane od knjiinih FE. V raziskavi na terenu pa je asoci- iranje delovalo Se na drugi ravni. Informatorji so se ob nekaterih FE, ki jih sicer niso poznali, spominjali Se drugih iivalskih ali neiivalskih FE. Pri raziskavi na terenu so nam govorci narekovali tudi fivalske FE, katerim V knjifni slovenSEini nismo naSli ustreznic. Za nas je to znak, da je naretje lahko nadvse iiva in produktivna jezikovna zvrst, Ee jo uporabljamo. To fivost smo feleli prikazati tudi V Banku, ki ga pojmujemo kot prispevek k primerjalni frazeologiji. Frazeologija se V slovenskem jezikoslovju kot razmeroma mlada samostojna stroka Se ni mogla razviti na vseh podrotjih, zlasti ne na primerjalnem. Tako je raziskovanje pomenskih razmerij med nareEno in knjifno frazeologijo, kakor smo jih prikazali V prispevku, Se vedno redkost. Prav take ali podobne primerjalne em- piriEne Studije bi lahko prispevale nova spoznanja ne samo, kot je omenjeno V uvo- du, na podrotju moderne leksikografije, ampak tudi (slovenske in slovanske) histo- riCne frazeologije, saj je znano, da sta prav V nareEjih pogosto Se ohranjena starin- sko besedigte ter arhaitni slikovni svet. Viri in literatura Bojc, E. 1980. Pregovori in reki na Slovenskem. 2. izdaja. Ljubljana. DZS [= EB] Dobrovol'skij, D. 1992. Phraseologie und sprachliches Weltbild. Deutsche Phraseologie in Sprachsystem und Sprachverwendung: 171-195. Wien. Csaba Földes. - - 1995. Kognitive Aspekte der Idiom-Semantik. Studien zum Thesaurus deutscher Idiome. Tübingen. Gunter Narr Verlag. 126 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 2 (1999) DUDEN 11 Redewendungen und sprichwörtliche Redensarten. Idiomatisches Wörter- buch der deutschen Sprache. Herausgegeben von G. Drosdowski, W. Schol- ze-Stubenrecht. Mannheim - Leipzig - Wien - Zürich 1992. [= DUDEN 111 Eismann, W. 1992. Bemerkungen zur historischen Phraseologie am Beispiel eines slovenischen Phraseologismus. Anzeiger für slavische Philologie XXI: 3-18. Graz. Herausgegeben von R. Aitzetmüller, S. Hafner, L. Sadnik und K. Trost. - - 1996. 0 historijskoj slavenskoj frazeologiji. Radovi zavoda zu slavensku filologi- ju: 43-54. Zagreb. FONOLOSKI OPISI srpskohrvatskih / hrvatskosrpskih, slovenatkih i makedonskih govora obuhvakenih opiteslovenskim lingvistitkim atlasom. Sarajevo 1981. Glonar, J. 1936. Slovar slovenskega jezika. Ljubljana. [= G] KarniEar, L. 1994. iivali V frazeologiji korogkih slovenskih naretij. Koledar Mohor- jeve drdbe V Celovcu: 119-126. Celovec. [= LK] Keber , J. 1996. iivali V prispodobah 1. Mohorjeva druiba. Celje. Kocbek, F. 1887. Pregovori, prilike in reki. Izdal in zaloiil Anton Trstenjak. Ljublja- na. [= FK] KriiSnik, E. 1987. Prenovitev kot inovacijski postopek. Slava 1: 49-56. Ljubljana. - - 1996. Norma V frazeologiji in odstopi od nje V besedilih. Slavistitna revija 4412: 133-154. Ljubljana. KriiSnik-KolSek, E. 1988. Frazeologija V moderni. Magistrska naloga. Ljubljana. - - 1990. Sestavina roka V frazeologemih slovenskega knjiinega jezika. XXVI. semi- nur slovenskega jezika, literature in kulture: 141-154. Ljubljana. Palm, C. 1995. Phraseologie. Eine Einführung. Tübingen. Petermann, J. 1988. Frazeologija V slovarju slovenskega knjiinega jezika (I-IV). Ne- kaj osnovnih vpraganj vloge frazeologije V slovarju. Sodobni slovenski jezik, knjijevnost in kultura: 301-310. Ljubljana. ORTSVERZEICHNIS 1991. Kärnten. Beiträge zur österreichischen Statistik. Heraus- gegeben vom Österreichischen Statistischen Zentralamt. Wien 1993. SLOVAR SLOVENSKEGA KNJI~NEGA JEZIKA I-V. Ljubljana 1970-91. [= SSKJ I-V] ToporiSiE, J. 1973174. K izrazju in tipologiji slovenske frazeologije. Jezik in slovstvo 19: 273-279. Ljubljana. Trampusch, T. 1995. Besedotvorje V govoru vasi Dob pri Pliberku na Koroikem. Diplomska naloga. Gradec. Prispelo avgusta 1998, sprejeto decembra 1998 Received August 1998, accepted December 1998 iivalska frazeologija V govoru vasi Dob pri Pliberku na avstrijskem KoroSkem Prispevek prikazuje pomenske razlike, podobnosti in enakosti med frazeolo9- kimi enotami z iivalskimi poimenovanji V sestavi, kakor jih uporabljajo govorci vzhodnopodjunskega nareiija V vsakdanji govorici, in knjiinimi, normiranimi iival- T. Trampusch, kivalska frazeologija V govoru vasi Dob pri Pliberku na avstrijskem KoroSkem 127 skimi frazeologkimi enotami, kakor jih najdemo V slovarjih in zbirkah pregovorov in rekov. Pri obravnavi gradiva se avtorica s pridrikom odlota za t.i. frazeologijo V Sir- gem smislu, ki vkljutuje stavtne pregovore in reke, pomensko nepretvorjenih frazeo- logkih sestav ne upogteva. Poudarek prispevka je na prikazovanju aktualnih pome- nov, V katerih naretni govorci uporabljajo iivalske frazeologke enote. Podlago za pritujoto gtudijo je tvorila terenska raziskava, pri kateri je avtorica spragevala 18 in- formatorjev. Pri poznavanju frazeologkih enot spol anketirancev ni igral vloge, sta- rost pa. Potrjena je bila domneva, da poznajo mlajgi govorci manj frazeologkih enot kot starejgi. Na splogno se zdi, da so spragevane iivalske frazeologke enote na danem podrotju relativno dobro znane. Glede na pomenska razmerja med naretnimi in knjiinimi frazeologkimi eno- tami z iivalskimi poimenovanji V sestavi ugotavlja avtorica, da se le-te vetinoma popolnoma ali vsaj zelo ujemajo. Nadalje se je izkazalo, da je pri aktualizaciji V go- voru uporabljanje frazeologkih enot bolj podvrieno variiranju kot V knjiinem jeziku. Pri raziskavi na terenu so naretni govorci avtorici narekovali tudi frazeologke enote, katerim V knjiini slovengtini ni nagla ustreznic. Avtorica to pojmuje kot znak in dokaz za iivost naretja. Anima1 Phraseology in the Dialect of Dob pri Pliberku (Aich im Jauntal) in Carinthia, Austria The paper demonstrates the semantic similarities, differences, and identity among phraseological units containing animal names in their structure, as employed in everyday speech by speakers of the eastern Podjuna dialect of Slovene in com- parison with those of literary, normalized Slovene animal phraseology as found in dictionaries and collections of proverbs and sayings. In the treatment of the material the author has, with some reservation, in- cluded phraseology in a wide sense, i.e., sentential proverbs and sayings, but not semantically untransformed phraseological structures. The study is based on field- work conducted by the author with eighteen native informants. Knowledge of the phraseological units, it turns out, was not conditioned by gender, but by age. The assumption that younger speakers know fewer phraseological units than older speak- ers was confirmed. In general, it appears that the phraseological units about which the informants were asked are relatively well-known in this area. With respect to the semantic relationship between dialectal and standard phra- seological units with animal names in their structure, the author finds that these mostly agree completely, or at least to a very high degree. Further, it seems that when used in actual speech, the phraseological units are more likely to vary than in the standard language. In the fieldwork, the author also elicited from dialect speak- ers phraseological units that have no equivalents in the standard language. The author takes this as evidence of the vitality of the dialect.