UDK UDC 910:378.4 (497.12) “1975” DELO INŠTITUTA ZA GEOGRAFIJO UNIVERZE V LJUBLJANI V LETU 1975 V ladim ir K l e m e n č i č * In štitu t za geografijo p r i Univerzi v L jubljan i je tud i v preteklem letu izvajal naloge iz skupnega srednjeročnega program a, ki so si ga za­ stavile vse slovenske geografske raziskovalne in pedagoško-raziskovalne ustanove. Veliko tru d a je bilo vloženega v izvedbo tistih nalog, ki so jih od geografije terja le reform e na področju raziskovalnega in visokošol­ skega pedagoškega dela. V raziskovalnem delu so imele prednost tiste naloge, k i so se lotevale prostorskih družbenih problem ov in so bile n a­ kazane že v osnutku program a srednjeročnega razvoja Slovenije, a so terja le na geografskem področju ustrezno teoretično in metodološko iz­ polnitev izhodišč o regionalno-geografskem proučevanju. P ri izvajan ju program a je bilo v ospredju pet projektov: 1. p rip rav a N acionalnega atlasa Slovenije, 2. problem i obm ejnih regij, 3. sodobni socialno-geografski problem i Slovenije, 4. geografski problem i okolja, 5. geografska dokum entacijska (INDOK) in m uzejska dejavnost. Delo na p rip rav i N acionalnega atlasa Slovenije je v tem letu že tako napredovalo, da bo v naslednjem letu že izšla p rv a skup ina tiskanih kart. Za p ro jek t »obmejne regije« so bile v tem letu izdelane p rve teoretične zasnove in metodološka izhodišča za opredelitev tip a obmejne regije kot posebnega regionalnega geografskega fenomena. O pravljen i sta bili sond- ni raziskavi obm ejnih nerazvitih območij in sicer ena v Zgornjem Posoč­ ju, druga p a na panonskem obmejnem in narodnostno mešanem območju P rekm urja. V zvezi s tem projektom smo opravili še nekaj m anjših raz­ iskav v zam ejski Sloveniji. S socialno-geografskimi raziskavam i Slovenije smo izpopolnjevali me­ todologijo in teorijo ruralnega in transnacionalnega p lan iran ja . Prouče­ van ja so bila zasnovana na ugotavljanju prostorskih učinkov medsebojne povezanosti človekovih dejavnosti: prom eta, oskrbe, potrošnje, izobraže­ van ja in zdravstva, zaposlovanja, oblikovanja življenjskega prostora, vse to glede na poselitev in izkoriščanje zemlje v km etijske in nekm etij­ ske namene. * D r., redn i univ . pro f. in d irek to r In š titu ta za geografijo U niverze v L jub ljan i, A škerčeva 12, 61000 L ju b ljan a , YU. In š titu t se je v tem letu s svojimi prvim i raziskavam i o problem ih človekovega okolja vk ljučil v tovrstni in terd iscip linarn i slovenski projekt. O prav il je raziskavo o »črnili gradnjah« v Sloveniji te r pričel z raziska­ vam i okolja na obmorskem Koprskem in na celjskem območju. Na osnovi teh raziskav te r pregleda dosedanjih in štitu tsk ih raziskav v zadnjem de­ setletju na področju m estne in podeželske pokrajine v Sloveniji bo in šti­ tu t v naslednjih dveh letih lahko podrobneje opredelil naloge geografije na področju človekovega okolja. Svoje delo je tud i povezal z delovno skupino in projektom »Človekovo okolje«, ki ga vodijo v okviru SEV. Zaradi vse večjih potreb po inform acijah o izsledkih slovenske geogra­ fije tako s s tran i geografov, študentov geografije te r negeografskih insti­ tucij te r drugih posam eznikov je in š titu t v tem letu priče l z reorgani­ zacijo dokum entacijsko-inform ativne službe. D okum entacijska služba je p rip rav lja la geografsko bibliografijo za leto 1973—1974, karto teko vseh po vojni diplom iranih geografov v Sloveniji te r bibliografijo vseh geogra­ fov raziskovalcev. V letu 1975 je posredovala več kot 3500 inform acij v pism eni in ustni obliki. U pravnim in družbenopolitičnim organom ter go­ spodarski zbornici SRS je in š titu t posredoval 60 bolj ali m anj obsežnih strokovnih inform acij o ak tualn ih problem ih m anj razv itih slovenskih območij, obm ejnih območij Slovenije, območij v zam ejski Sloveniji ter narodnostno m ešanih območij v SR Sloveniji. Inform acije o teh proble­ mih je posredoval tud i širši javnosti p rek tiska, rad ia in televizije. O sodobnih p ro b lem ih m an j ra z v itih obm ejn ih obm očij in o m etodo­ log iji p ro u č e v a n ja le-teh so in š titu tsk i sodelavci po roča li na zborovan ju slovenskih geografov v Bovcu. N a posebnem posvetu s p re d s ta v n ik i ob­ čine T olm in p a so p r ik a z a li tu d i re z u lta te p ro u čev an j gorskega zgorn je- soškega p rosto ra . In štitu tsk i sodelavci so se udeležili z re fera ti tud i nemško-jugoslo- vanskega sim pozija (sodelavcev in štitu ta univerze v F ran k fu rtu ), ki je b il od 8.—12. oktobra v L jub ljan i in M ariboru, te r slovensko-slovaškega geografskega sim pozija v M ariboru (11.—14. decem bra 1975), ki ga je p rip rav il in štitu t skupaj z oddelkom za geografijo m ariborske univerze. V tem le tu je in š ti tu t p r ip ra v il izven svojih p rosto rov š tir i večje razs tav e : razstavo o Z gornjem Posočju v Bovcu, razstav o k a r t o zam ejsk i S loveniji n a sem inarju u č ite ljev sred n jih šol v Š ko fji Loki, tem atsko ra z ­ stavo n a s im poziju »G eografija tu riz m a in reg ionalno p rosto rsko p la n i­ ran je« te r razs tav o k a r t o N acionalnem a tla su Slovenije. R azstav e si je ogledalo okoli 2500 obiskovalcev, od tega je bilo 400 obiskovalcev iz ino­ zem stva. In š titu t je v tem letu razširil krog zunanjih sodelavcev na 15 stalnih in okoli 20 občasnih zunanjih sodelavcev, k a r mu je omogočilo povečati obseg opravljenega dela. Zaključil je delo na dvanajstih raziskovalnih nalogah. Sodelavci so posredovali rezu ltate svojega dela v slovenskem revialnem tisku (26 objav), v jugoslovanskem (10) in inozem skih časopi­ sih (3 prispevki). D a bi pospešili izoblikovanje ustrezno specializiranih raziskovalnih delavcev in rast m ladega raziskovalnega narašča ja smo v tem le tu poglobili in ra z š ir ili oblike sodelovan ja z jugoslovanskim i in inozem skim i geografsk im i in stitu c ijam i. N a in š ti tu tu je b il sedež kom isije za raz iskovalno delo Zveze geograf­ skih d ru š tev Jugoslav ije . G lede n a p ro g ram te kom isije je in š titu t o rg an i­ z ira l v L ju b lja n i jugoslovansk i sim pozij »G eografija tu rizm a« , k je r so z re fe ra ti sodelovali tr ije in š titu tsk i sodelavci. N a jugoslovansko-poljskem geografskem sem inarju , k i je b il v O h rid u , so p ra v tak o z re fe ra ti sode­ lovali t r i je in š titu tsk i sodelavci, in š ti tu t p a je b il soorgan izato r te m ed­ n aro d n e p rired itv e . D v a in š titu tsk a sodelavca sta sodelovala z re fe ra to m a n a zased an ju kom isije za izrabo zem lje p r i M ednarodn i geografsk i u n iji v P a rizu , eden in š titu tsk i sodelavec p a je im el p e t p re d a v a n j n a razn ih u n iv e rz ite tn ih cen tr ih v ZR N em čiji. In š t i tu t je sp rem lja l razvo j teo re tičn ih in m etodološk ih dosežkov, ki so povezan i z družbeno ak tu a ln o geografsko p ro b lem atik o slovenskega p ro sto ra , in ra z v ija l raz ličn e oblike m ed in š titu tsk eg a sodelovan ja z geo­ g ra fsk im i in š titu c ijam i v tu jin i. T ako se je p ovezal glede prob lem ov ru ­ ra ln eg a p la n ira n ja in p la n ira n ja iz rab e zem lje z geografsk im in štitu to m p o ljske ak ad em ije v W arszaw i in geografsk im in š titu to m m adžarske ak ad em ije v B u d im pešti. V zvezi s teo re tičn im i p rob lem i socialne geo­ g ra fije , tran sn ac io n a ln eg a reg ionalnega p la n ira n ja te r sodobnim i p ro ­ blem i v alp skem p ro sto ru in p rosto rsko fu n k c ijo rek reac ije p reb iv a ls tv a p a je sodeloval z gospodarsko-geografsk im in š titu to m un iverze v M iinche- nu, v zvezi s problem i analize posam ezn ih reg io n a ln ih elem entov, ko t so na p rim e r zdom stvo, izob raževan je , zd ravstvo , oskrba, p a je im el stike z geografsk im in š titu to m v A m sterdam u , L u ndu , F ra n k fu r tu in M iinche- nu te r s štev iln im i d rug im i geografsk im i raz iskova lc i v inozem stvu. In š ti­ tu t je b il v s ta lnem s tik u z geografsk im in š titu to m fa k u lte te za jezike in lite ra tu ro v V idm u, z in š titu to m za m ednarodno sociologijo v G orici, s slovenskim znanstven im in š titu tu v C elovcu in T rs tu . V osp red ju so b ila p ro u čev an ja obm ejn ih reg ij in reg ionalno -po litične in regionalno- gospodarske povezanosti obm ejnega p ro s to ra S lovenije z obm ejnim p ro ­ storom sosednjih d ržav p re k o d p rte m eje. V tem le tu so b ili v in š ti tu tu n a večm esečnem strokovnem izp o p o ln je ­ v an ju tr i je gostje iz tu jin e ; n a enoletnem strokovnem izp o p o ln jev an ju je bil d o k to ran t iz B ergena n a N orveškem , n a sedem m esečnem izp o p o l­ n je v a n ju u n iv e rz ite tn i p ro feso r geografije iz V elike B ritan ije , n a šest­ m esečnem štu d ijsk em izp o p o ln jev an ju p a d o k to ra n tk a iz ZDA. N a k ra j ­ ših strokovn ih ob isk ih ko n su ltac ijsk e n a rav e so b ili š tir je geografi iz P o lj­ ske te r eden iz ZDA. Sodelavci in štitu ta za geografijo so bili na strokovnem izpopolnje­ vanju v inozemstvu skupaj 190 dni: ena sodelavka je bila 90 dni na štu ­ dijskem izpopolnjevanju v Lundu na Švedskem, ena sodelavka mesec dni v ČSSR , štirje sodelavci p a so bili po nekaj tednov na Poljskem. Po dva sodelavca in štitu ta sta se udeležila posvetovanja o m anjšinskem šolstvu v T rstu ter Koroških ku ltu rn ih dni v Celovcu, eden je bil v Skopju na sim poziju »Turizem v glavnih mestih S F R J« , drugi p a na proslavi 25-let- nice geografskega d ruštva v Skopju. Svojo pedagoško funkcijo je in š titu t op rav lja l z vključevanjem m a­ gistrskih del v raziskovalni program inštitu ta . V raziskovalno delo je p r i­ tegnil tud i 20 študentov geografije, ki so v tem letu opravili delo za okoli pet polno zaposlenih raziskovalnih sodelavcev. E n zu n a n ji sodelavec je z uspešno o p rav ljen o raz iskavo dosegel s to p ­ n jo m ag is tra geog rafsk ih znanosti. V okviru organizacije »Znanost m ladini« je in š titu t organiziral m ed­ narodni m ladinski socialnogeografski raziskovalni tabor na narodnostno m ešanem ozemlju v P rekm urju , ki se ga, je udeležilo skupaj 30 srednje­ šolcev iz zam ejske Slovenije v I ta liji in A vstriji te r slovenski d ijak i in d ijak i m adžarske narodnosti iz SR Slovenije. Po program u kom iteja za vzgojo in izobraževanje SRS je in š titu t iz­ vedel tr i strokovne ekskurzije po Sloveniji in Jugoslaviji za slovenske učitelje iz P orab ja in za m aturan te slovenskih srednjih šol iz T rsta ter za m atu ran te slovenske gim nazije v Celovcu. THE WORK OF THE INSTITUTE OF GEOGRAPHY (UNIVERSITY OF LJUBLJANA) DURING THE YEAR 1975 Vladimir K l e m e n č i č (Summary) In the p as t yea r the Institu te of G eography has carried on its w ork and research projects w ith in the fram ew ork of the following five areas of activ ity : 1) the N ational A tlas of Slovenia; 2) problem s of the border regions (under­ developed border regions — nationally m ixed border regions); 3) cu rren t socio­ geographic problem s of Slovenia; 4) geographical problem s of the environm ent; 5) geographical docum entation and m useum activ ity . F or the N ational A tlas of Slovenia over h a lf of the m aps have now been p repared , w hereas w ith in the fram ew ork of the problem s of the border region and of the cu rren t socio-geo­ graphic problem s of Slovenia probe investigations for purposes of defining the problem s and the concept of fu rthe r research w ork w ere m ade on the te rrito ry of the border A lpine region in the U pper Soča Valley along the Y ugoslav-Italian border and on the nationally m ixed border area in the sub-pannonian P rek ­ m urje along the Yugoslav-Hungarian border. Members of the Institute published the results of the ir w ork in 39 articles and reports, 26 of them in Slovene, 10 in Yugoslav, and 3 in foreign periodical literature . W ith its w ork during the year 1975 the Institu te has carried on its w ork in cooperation w ith most of the Yu­ goslav geographic institu tions and w ith ten geographic institutions abroad (in Czechoslovakia, H ungary , W est G erm any, Poland, Ita ly , Holland, F rance, Swe­ den). D uring this year the Institu te has strengthened its contacts w ith the Sub­ commission for M an’s E nvironm ent a t the SEV. On several-m onth s tudy a t the Institu te w ere three specialists from G reat B ritain , N orw ay and the U.S.A., whereas shorter visits to the Institu te were paid by four geographers from Poland and one from the U.S.A. The In stitu te ’s docum entation service has provided about 3500 items of inform ation, w hereas the m useum exhibitions w ere visited b y ca. 2500 visitors, of w hich ca. 400 w ere from abroad.