Državna politika. V NAŠI DRŽAVI. Volitev ne bo. Demokrati, ki so zdaj v zvezi z radikali lia vladi, so želeli, da bi bile cimpreje volitve in se jim je io tudi zagotovilo. Toda že vnaprej si je lahko bilo misliti, da volitev, ki bi jih vodili radikali in demokrati skupaj, ne bo. In jih res ne bo. Radikali so vsi složni zoper volitve in to zaradi zunanjepoliticnega položaja, ker se Italijan še vedno napihuje, na drugi strani pa tudi zaradi težkih gospodarskih. razmer, ki vladajo v naši državi, zavoljo katerih je potrebno, da se gospodari, ne pa vedno le voli. Zadnji poizkus, da se vendar le doseže pri kralju razpust narodne skupšoine in da se sedanji vladi poverijo volitve, napravlja zunanji minister Marinkoviič, ki ima velik vpliv na dvoru. Kakšna pa bo vlada za naprej? Taka, kot je zdaj, vlada ne bo ostala. Izpopolniti se morajo vsaj še prazna mesta za pet ministrstev. Pa tudi to ni verjetno, da bi se le ta mesta izpopolnila, ampak je skoro gotovo, da se bode sestava vlade napravdla čisto na novo. Samostojni demokrati, ki sami ne pridejo v poštev za vlado, so na delu, da bi SLS preprečili sodelovanje pri vladi. Toda njibove nakane se bodo tudi v bodoče ponesrecile, kot so se pred kratkim, ko je dr. Pivko hodil po Mariboru in govoril, da veliki župan dr. Pirkmajer pride nazaj. Sedanja vlada proti Sloveniji? Kakor čitamo v raznih Mstifa, sta nasa poslanca gg. Pušenjak in Smodej v finančnem odboru ostro nastopila ker je sedanja vlada kratkomalo črtala nekatere postavke za Slovenijo. Tudi pri reševanju proračuna obeh slovenskih oblastnih skupščin se sedanja vlada niti od daleč ni pokazala Sloveniji tako pravična, kot je bila prejšnja. Seveda se slovenski demokratje tega veselijo, saimo da morejo izrabljati tudi ta nastop sedanje vlade proti SLS. Toda narod ve, da pride čas, ko bo demokraftom fo veselje minilo in bo SLS zopet lahko deLila pravieo Sloveniji, ki prejema svoje pravice le tedaj, če je SLS na vladi. Državna uprava slabo gospodari. V naži državni upravi se nahaja veliko posestev, največje je Belje, bivša last Haibsburžanov. To posestvo je preje neslo vsako leto lepe milijone dobička, sedaj v državni upravi pa ima vsako leto miMjone izgube. Enako pa tudi vsa druga podjetja. Zakon o državnem računovodstvu je namreč tako nepraktičen, da je bil največja ovira za dobro gospodarstvo. Zdaj se razpravlja veliko o tem, da bi vsa državna imetja prevzele oblastne skupščine, ki imajo po zakonu pravico do 15 odstotkov čistega doibička, v svoje roke. V DRUGIH DRŽAVAH. Mala antanta — zveza Češke, Jugoslavije in Rumunije — je danes v vsesplošnem rarpravljanju po celi Evropi. Ta zveza je tako vplivna, da so tudi Madžari uvideli, da s svojo politiko ne bodo daleč prišli. Najbolj jezen na to zvezo pa je seveda Mussolind, bi se kar napihuje, da bo kljub temu dosegel svoj namen, pa se moti. Anglija in Francija y prijateljski zvezi. Anglija in Franoija &ta se dogovonili za skupen in enoten nastop, da se ohrani mir v Evropi. Zato seveda ne bo Mussolini imel več za&lombe pri Angliji, kar mu je še posebno neugodno za njegove osvajalne načrte. Anglija in Rusija v vedno hujšem sporu. Na Angleškem so pri ruskem poslaništvu napravili preiskavo, pa so baje nekaj našli, kar bo vlada Anglije uporabila za oster protest, pa tudi za prelom vsakih zvez z Rusijo. Enako pa grozi Rusija, da bo vsled tega nastopa Anglije napravila nove odločne korake zoper svojo sovražnico. Nemžija vedno bolj odločno stopa in sodeluje v evropski politiki. Poseibno se zanima tudi za politiko na Balkanu ter pri tem kaže veliko naklonjenosti naši državi. Gotovo se naša država ne bo branila ponujenega sodelovanja Nemoije, da se bo Mussolinija lažje držalo v pasti. Poleg tega bodo tudi ostale državice na Balkanu, kot Grčija in Bolgarska, se bolj prosto lahko odločale za sodelovanje z našo državo in opustile svoje zveze z Italijo. Na Kitajskem se je vojna sre^a zopet obrnila. Južne čete so 'bile zdaj premagane zaradi tega, ker so se posamezni generali sprli med seboj. Sedaj pa se je posrečilo zopet doseci sporazuin in južne čete že napredujejo proti severu, kjer se zdaj umika general Čangtsolin, ki ga baje podpirajo Angleži. Kantonsko vojsko pa seveda podpirajo tudi Rusi. Gospodarska konierenca v Ženevi, ki se je udeležujejo večinoma vse večje dnžave sveta, zboruje dalje, vendar ne z kakimi posebnimi uspehi. Vsled spora med Anglijo in Rusijo bode rusko odposlanstvo najbrže zapustilo Ženevo.