« dolenjka JESENSKA AKCIJSKA PRODAJA OD 12. 9. DO 27. 10. 94 Nižje cene in bogate nagrade dobaviteljev DOLENJKE žrebanje konec oktobra 4 barvni TV in 220 drugih nagrad Št. 43 (2358), leto XLV • Novo mesto, četrtek, 27. oktobra 1994 • Cena: 110 tolarjev lin 'MM nn JUB rimTO)a so, kot pravi •i j niča iifeliva •Sohja' Škof, dobrodošle, ■“ - ' " V akljvu namenjajo veliko pozornost izotnjaievariju članic-. Tako pozimi sjsOmoJb črnomaljske? kmetijš1o in šport, dr. Slavka Gabra v Globoko zaradi bolezni ni bilo. (Foto: B. D.-G.) K telovadbi ne več čez cesto V SPOMIN NA BREŽIŠKO ČETO - Športna zveza in Planinsko društvo iz Brežic sta minulo soboto organizirala že 17. pohod po poteh Brežiške čete. V nič kaj prijaznem vremenu se je letos pred OS Maksa Pleteršnika Pišece zbralo manjše število pohodnikov in tekmovalcev, kot bi lahko pričakovali. Nekaj je tega krivo orientacijso tekmovanje na mariborskem koncu, veliko pa tudi pomanjkanje današnjemu času in zahtevam primernih orientacijskih kart. V spomin na tragični konec Brežiške čete in v počastitev občinskega praznika so pišeški šolarji pripravili kulturni program, pristonim borcem, vojakom in udeležencem pohoda pa je med drugim spregovoril tudi predstavnik Zveze združenj borcev NOB Slovenije. (Foto: B. D.-G.) 50-LETNICA SLOVENSKEGA BATALJONA L KRAJIŠKE BRIGADE LESKOVEC PRI KRŠKEM - Ob 50-letnici ustanovitve slovenskega bataljona 1. krajiške brigade se bodo v osnovni šoli Leskovec v soboto, 29. oktobra, ob 10. uri zbrali borci in borke tega bataljona in svojci padlih tega bataljona. Imeli bodo tudi 3. zbor skupnosti. Slovenski bataljon je bil ustanovljen v Beogradu. Imenujejo ga tudi izgnanski bataljon, saj so bili v njem mnogi izgnanci, ki so bili pregnani v Srbijo. V bataljonu so bili tudi Slovenci, ki so že pred vojno živeli v Srbiji, pretežno istrski in primorski Slovenci, ki so emi-grirali v Srbijo ali pa bili tja poslani v nemška ujetniška taborišča. Bataljon se je boril na Sremski fronti, v Vzhodni Bosni in Slavoniji v sestavu 1. krajiške in 1. brigade NOV ustanovljene v ZSSR, na koncu pa so se preostali borci nahajali v 1. prekmurski brigadi. Padlo je 121 bork in borcev bataljona. M. R 140-LETNICA SOLE V CERKLJAH OB KRKI CERKU E OB KRKI - V Osnovni šoli Cerklje ob Krki so v petek s slovesnostjo počastili 140-letnico obstoja osnovnega šolstva v kraju. Ob tej priložnosti so povabili na proslavo vse nekdanje pedagoške delavce, ki so učili v tej šoli, in starše učencev. Tokratna slovesnot je namenjena več datumom hkrati. Osnovna šola je začela delovati v kmečki hiši pri Marinčkovih, potem se je preselila v današnji gasilski dom. Leta 1904 so začeli graditi šolo ob cesti, ki pelje v Ljubljano, in 1974. leta nov prizidek k šoli. Praznovanje šole so vključili v slovesnosti ob brežiškem občinskem prazniku. Šola, ki jo vodi ravnateljica Stanislava Šebrek, je za tokratno praznovanje dobila novo pročelje, za kar so združili denar iz več virov. K Lu\Vvw^ 30 LET PIONIRSKE KNJIŽNICE NOVO MESTO - Pionirska knjižnica, ki deluje v okviru Knjižnice Mirana Jarca, praznuje 30-letnico svojega obstoja. Jubilej, ki so mu posvetili pozornost z raznimi prireditvami skozi vse leto, bodo v soboto, 29. oktobra, ob 10. uri počastili s slovesnostjo v knjižnični čitalnici na študijskem oddelku. Slovesna prireditev bo v znamenju še ostalih praznikov, in sicer dneva varčevanja, dneva reformacije in mednarodnega leta družine. Gost prireditve bo pesnik Tone Pavček, o pomenu družine bo govorila Marija Gabrijelčič, o Pionirski knjižnici pa vodja PK Slavka Kristan. Na slovesnosti bodo pripravili tudi nagradno žrebanje celoletnega družinskega kviza, katerega pokrovitelj je Dolenjska banka, nato pa si bodo gostje ogledali še razstave in dragocenosti Knjižnice Mirana Jarca. Kdo bo plačal kulturo v Krškem? Kulturni dom Krško je letos komaj spravil na kup abonmajske predstave - Najemnine za kulturne skupine naj pokrije občina - Bo kaj državne kulture tudi za obrobje? KRŠKO - Krčani in ljubitelji kulture iz sosedinih občin bodo tudi letos lahko spremljali abonmajski program v Kulturnem domu Krško, čeprav ni veliko manjkalo, da bi bili prikrajšani za ta užitek. Ta ustanova se je, kot še več podobnih po Sloveniji, po letu 1990 znašla v hudih težavah. Ko seje začelo lomiti krško gospodarstvo, seje zalomilo tudi v Kulturnem domu. V letu 1991 je občinski izvršni svet finančno podprl samo del programa dejavnosti te ustanove. Zataknilo seje pri najemnini za prostore v domu, ki jih uporabljajo različne kulturne skupine za svoje vaje in redne aktivnosti. Ob močnih podjetjih prej s tem ni bilo težav, ko pa je bila v letu 1992 prekinjena pogodba o sofinanciranju z Vidmom, je Kulturni dom prvič izkazal izgubo v višini 1,5 milijonov tolarjev. V tem letu so se morali celo boriti, da je dejavnost KD sploh ostala v občinskem proračunu. Lani je IS s posebnim sklepom pokril izgubo, vendar je še isto leto dom spet pridelal 1,6 milijona izgube, kot pravi direktor Adolf Moškon, predvsem na račun neplačevanja najemnin za vaje. Od IS so zahtevali, naj poravna najemnino, saj ne gre za dejavnosti katerih koli skupin, ampak za mešani pevski zbor, Pihalni orkester Videm in Glasbeno šolo. Kulturni dom zahteva od skupin najemnino, saj bo sicer prisiljen zaradi velikih mate- PREGLEDNA RAZSTAVA SUHYJEVIII GRAFIK NOVO MESTO - V Dolenjskem muzeju bodo jutri, 28. oktobra, ob 19. uri odprli pregledno razstavo grafik našega znanega in uveljavljenega likovnega ustvarjalca prof. Branka Suhyja. Razstavo bosta odprla in predstavila direktor Moderne galerije iz Zagreba Igor Zidič in direktor Albertine z Dunaja prof. dr. Konrad Oberhuber. Razstava bo odprta do 4. decembra. VSAKO LETO BOLJ KAKOVOSTNA BERA - Strokovni vodja likovne delavnice mladih Brane Šuster (v ozadju) in akademska slikarka Svetlana Jakimo-vska-Rodič (na sliki v ospredju) sta ocenila likovno bero 6. likovne delavnice kot bolj kakovostno od prejšnjih. Stvaritve 20 mladih likovnikov so razstavljene v razstavišču Doma kulture. (Foto: M. Markelj) Raste mladi rod likovnikov RAZSTAVA MODNIH EKSPERIMENTOV NOVO MESTO - Jutri, 28. oktobra, bodo ob 18. uri v avli poslovne stavbe tovarne zdravil Krka odprli razstavo modnih eksperimentov absolventk Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil na FNT Univerze v Ljubljani. Predstavile se bodo Suzana Ulčnik, Sonja Plut in Alenka Florjančič. • Zlahka storiti to, kar je za druge težko - to je talent; znati storiti to, česar ne zmore talent - to je genij. (Amiel) NOVO MESTO - V petek, 21. oktobra, zvečer so v razstavnem prostoru Doma kulture odprli razstavo, na kateri so se predstavili mladi dolenjski likovniki, ki so lani jeseni in letos spomladi obiskovali 6. likovno delavnico mladih. Tradicionalni pokrovitelj delavnice mladih, ki jo organizira ZKO Novo mesto, je bilo tudi tokrat kot pri vseh šestih doslej Kulturno umetniško društvo tovarne zdravil Krka. Likovno delavnico je obiskovalo 20 mladih iz višjih razredov osnovnih šol in srednjih šol Novega mesta ter okolice. Nekateri med njimi so že večkrat delovali v poprejšnjih likovnih delavnicah in predstavljajo že kar nekakšno jedro mladih likovnih ustvarjalcev, ki počasi zorijo v dobre likovnike. V delavnici so se ukvarjali s klasičnim risanjem, keramiko, slikanjem, oblikovanjem in še posebej z grafiko, saj je bilo letošnje leto v znamenju Bienala slovenske grafike v Novem mestu. Kot je na otvoritvi razstave dejal strokovni vodja delavnice Brane Šuster, so dajali prednost razvijanju ustvarjalnosti, manj poudarka pa so dali na likovne tehnike. Za mlade talente so v delavnici skrbeli Marin Berovič, Suzana Bricelj, Niko Golob, Svetlana Jaki-movska-Rodič in Jože Kumer. Na razstavi predstavljene grafike, slike, risbe in dekorativni mobili iz keramike kažejo na dovolj visoko raven kakovosti, ki, kot je videti, iz leta v leto narašča. Prireditev je popestril ansambel Društvo mrtvih pesnikov, ki se je predstavil z lastnimi skladbami. MiM V sliki zadeti dušo in bistvo Razstava slik Toneta Wolfa v Galeriji Otočec - Pri srcu sta mu Dolenjska in Bela krajina OTOČEC - V četrtek zvečer so v Galeriji Otočec odprli razstavo n^jnovejših del slikarja Toneta Wolfa. Razstava, kije tudi prodajna, bo odprta do 2. novembra. Slike, v glavnem gre za akril na platnu, so nastala v letošnjem letu, največ v slikarskih kolonijah, ki se jih je slikar letos udeležil kar sedem. “Že 15 let se udeležujem slikarskih kolonij po celi Sloveniji pa tudi v tujini,” je na otvoritvi povedal slikar, sicer rojen Hrastničan, ki pa že dalj časa živi in dela v Logu pri Brezovici pri Ljubljani. Med razstavljenimi deli v otoški galeriji jih je precej s tematiko in motivi iz Dolenjske in Bele krajine. “Dolenjska in Bela krajina sta mi zelo pri srcu in ju dobro poznam,” pravi Wolf. “Ponavadi ti deželi opisujejo kot revni, jaz kot slikar in človek pa ju vidim in doživljam kot izredno bogati, in to tako po motivih kot kar se tiče ljudi. Z Dolenjci in Belokranjci imam izredno lepe izkušnje. V Semič hodim v tamkašnjo slikarsko kolonijo že 9 let in vedno je 15. KRKINA SLIKARSKA KOLONIJA NOVO MESTO - Od 16. do 22. oktobra je potekala v Novem mestu 15. Krkina slikarska kolonija. Udeležilo se je je 7 slikarjev, in to: Džordže Petrovič iz Karlovca, Ismar Mujezinovič, begunec iz Sarajeva, Rado Jerič iz Maribora, Tomaž Perko in Bojan Klančar iz Cerknice, Huiq-uin Wang-Saje iz Ljubljane ter Jožica Medle iz Šentjerneja. Teme in tehniko so si izbirali umetniki sami, v glavnem pa so slikali motive Novega mesta, pejsaže pa tudi figuraliko. Razstava v tej koloniji ustvaijenih del bo predvidoma odprta 9. decembra v Krki. Slike za razstavo bo izbral likovni kritik Janez Mesesnel, tako kot vsa leta nazaj. Od vsakega umetnika bo Krka odkupila po eno delo. izvrstno. Celo bližnji Romi so me kar za svojega vzeli... Narava v teh krajih je čudovita, ljudje bogati, čvrsti, korajžni, spoštujejo človeka, lepoto, ljubijo svojo zemljo. Zgodilo se mi je, daje prišel k meni, ko sem slikal, preprost človek, gledal, kaj delam, povedal, da mu je slika všeč in me Dr. Ivan Sedej je o slikarju Tonetu Wolfu med drugim zapisal: “Wolf je slikar, ki hoče zadeti dušo in bistvo krajine ali človeka. Zato se ne meni za klasične kanone in umirjene rešitve.” To je vsekakor videti tudi na razstavi v Galeriji Otočec. rialnih stroškov oddajati prostore, ki jih uporabljajo ljubiteljske kulturne skupine, v komercialne namene. Še v letu 1990 je dom dobival 43 odst. vseh potrebnih sredstev iz dotacij, te pa so se v letošnjem letu že znižale na 20 odstotkov, vse ostalo financirajo iz lastnih prihodkov. Letos nameravajo ustvariti okrog 20 milijonov tolaijev prihodkov, od tega le dobrih 7 od dotacij. Pred dvema tednoma je občina le popustila pritiskom (skupine niso začele prej z vajami) in pokrila tudi lansko izgubo (1,5 milijonov tolaijev) iz naslova najemnin. Tako so tudi za letošnje leto pred kratkim razpisali abonmajski program, poleg tega pa glede na možnosti (sponzorji) načrtujejo še več izven abonmajskih prireditev in predstav. Kulturni dom Krško torej spet živi, njegova usoda pa je še vedno neznanka. Kot pravi direktor Moškon, pričakujejo, da bo občina razrešila vprašanje najemnin za vaje kulturnih skupin in podpirala dejavnost doma, ki še zdaleč ni le ustanova krajevnega značaja, ampak prej regijskega. To potijujejo tudi obiskovalci od drugod (med abonenti je tretjina obiskovalcev iz brežiške, sevniške in šmarske občine). Zaenkrat jih podpirajo tudi v Ministrstvu za kulturo, seveda na ravni besed in tudi v novem Združenju kulturnih centrov Slovenije. V ministrstvu razmišljajo o možnosti začasnega sofinanciranja iz državnega proračuna, po drugi strani pa tudi o sofinanciranju gostovanj znanih gledališč po Sloveniji, s čimer bi končno zagotovili, da bi tudi obrobni kraji v državi bili deležni visoke državne kulture, ki jo, na koncu koncev, plačujemo vsi, vidijo pa le redki. B. DUŠ1Č-GORNIK KONCERT TREH ZBOROV NOVO MESTO - V torek, 25. oktobra, zvečer so se v dvorani Doma kulture predstavili na skupnem koncertu trije dolenjski zbori, ki so se na letošnji Reviji pevskih zborov občine Novo mesto med 14 nastopajočimi najbolje izkazali. Izbrani so bili za sodelovanje na Medobčinski reviji pevskih zborov Dolenjske in Bele krajine. Na koncertu so nastopili mešani pevski zbor Revoz pod vodstvom Cvetke Hribar, moški zbor Otočec pod vodstvom Jožeta Torija in mešani pevski zbor Pomlad pod vodstvom Jožice Prus. Zapeli so izbrane skladbe domačih in tujih avtorjev ter nekaj ljudskih pesmi drugih narodov. Programje povezovala Jerca Pezdič. ORGELSKI KONCERT NA OTOČCU OTOČEC - Jutri, v petek, 28. oktobra, bo ob 20. uri v otoški cerkvi orgelski koncert prof. Filipa Križnika. Križnik bo na Otočcu igral preden bo imel koncert v znameniti cerkvi No-tre Dame v Parizu. Ta koncert je zadnji v vrsti oktobrskih kulturnih prireditev v okviru Večerov na Otočcu, ki jih prireja Galerija Otočec, omogočili pa sojih otoški obrtniki in Krka Zdravilišča Tovarna zdravil Krka. DARIL.O OTOČCU - Na otvoritvi razstave v Galeriji Otočec je slikar Tone Wolf (desni) Hotelu Grad Otočec podaril eno svojih slik. Prevzeljo je direktor Miran Škufca. (Foto: A. B.) vprašal, koliko gajb krompirja in koliko vina bi mi moral dati zanjo. Morda bi kdo imel to za neokusnost in ponižanje visoke umetnosti, meni pa tak odnos govori povsem drugače. Človek je za moje delo, ki mu je všeč in ga ceni, pripravljen dati proizvode svoje dela, ki ga prav tako ceni. To daje svojevrstno, zelo odkrito in neposredno priznanje mojemu delu in umetnosti nasploh.” Balzam za otroško psiho Ob razstavi del najmlajših v kostanjeviškem gradu KOSTANJEVICA - Vzgojiteljice iz otroškega vrtca so ob pomoči staršev pripravile 300 izdelkov 150-ih otrok od drugega do vključno šestega leta starosti. Otroški izdelki iz naravnih plodov niso končali na zaprašenih policah, ampak na reprezentančni razstavi in s tem so pridobili na svoji pomembnosti. Otroški izdelki lepo opremljeni pod steklom, na juti, na podstavkih, razvrščeni po prostoru in obešeni na steno pridobijo nekaj sakralnosti in mističnosti kot velike pomembne umetnine - pridobijo ■ nekaj, kar jih približuje umetninam odraslih. V današnjih časih, ko razvoj tehnike prehiteva sociološki in psihološki napredek, je likovna vzgoja po vrtcih naravnost balzam za otroški duh in psiho. Umetnostna vzgoja nasplošno nudi otroku neko ravnotežje, ki sta ga spodkopala moderna tehnologija in potrošniška družba. Otrok se pri likovnem pouku sprosti, aktivira v sebi to, kar je spontano in kreativno. Razbremeni se vsakdanjih stresov. Omogočeno mu je, da pod plaščem li- kovne vzgoje uveljavi določeno idejo, ki jo je nosil v sebi. Predšolski otrok rad upodablja iz naravnih materialov rože, drevesa in živali, to kar pomeni njegov prvi stik z naravo. So pa tudi abstraktne kompozicije, kar še dodatno kaže na abstrahirano domišljijo najmlajših. Otroku najbolj ustreza posnemovalski svet stvarne podobe iz njegovega vsakdana, čeprav le-te abstrahira in jih izlušči na najbolj nujno. Tudi formalno gledano jih abstrahira in jim daje večkrat shematske poteze, ki delujejo naivno, posplošujoče v spopadu s perspektivo in anatomijo. Otroški izdelki so v primerjavi z odraslimi veliko bolj spontani in neposredni. . In na koncu še nekaj. “Umetnice” so lepo opremljene s čednimi računalniškimi napisi vsakega avtorja in seveda niso identifikacija za nepismene in kreativne otroke, ampak njihove starše, saj lahko presenečeno vzkliknejo: “Lej, to je pa moj!" IDA TOMŠE MATJAŽ ZAJEVŠNIK Maček med zvezdami Izšla zbirka otroških pesmi Aste Malavašičeve NOVO MESTO - Tiskarna Novo mesto - Dolenjska založba je te dni poslala na trg in med bralce knjižno novost, ki je bodo veseli predvsem otroci in tisti starši, ki se zatečejo h knjigi, ko njihovi malčki želijo slišati kakšno pesmico ali pravljico. V zbirki Gorjanski škrat je namreč izšla zbirka pesmi za otroke Maček med zvezdami. Avtorica pesmi je Asta Malavašič, ilustratorka pa Darja Malarič. Izid knjige so finančno podprli Skupščina občine Krško ter novomeška in krška območna enota Zavarovalnice Triglav. Asta Malavašič s Senovega poleg pesmi za odrasle (pri Dolenjski založbi je leta 1989izšla njena zbirka Šelestenje nemira) že dolgo piše tudi pesmi za otroke. Precej jih je objavila v Najdihojci, Kurirčku, Našem glasu in v šolskem glasilu senovške osnovne šole. Vpesmih o Mačku med zvezdami avtorica v preprostih in lepo tekočih stihih, ki bodo otrokom kar sami šli v ušesa, pripoveduje, kako je živel goposki muc Puhek od dne, ko se je sirotek pritepel k hiši kot nebogljena “majcena puhasta kepa, taka drobcena čma živalca, ki se življenja obupno oklepa ”, do dne, ko je “brez slovesa tiho odvandral v mačja nebesa Vmes se je prijaznemu mucku dogodilo marsikaj; padel je v potok, prenajedel se je kalamarov, skoraj bi ga povozil avto, prebolel je prvo ljubezen, skratka pestro in razburljivo mačje življenje. Maček Puhek najbrž ne bo postal tako slaven kot maček Muri Kajetana Koviča, vendar pa bo mladim bralcem gotovo ogrel srca, starejšim pa tudi. Marše ne zgodi z življenjem ljudi prav tako kot se je s Puhkovim, da “nekega dne premine in se skrije v drobcen spomin, ki iz srca ne izgine"? M. MARKELJ • Kultura rock glasbe, to je vulgarna popularna kultura, ki žal dandanes prevladuje, v resnici ruši temelje krščanskega moralnega reda, ki je za nas bistven. (Pogorelič) Na Bregu na ogled pasteli in akvareli Razstava del slikark Jelke Kupec in Jožice Škof NOVO MESTO - V soboto zvečer, 22. oktobra, se je dosedanjim razstaviščem v Novem mestu pridružilo še eno: v Kettejevi spominski sobi in njenem predprostoru gostišča Na Bregu sta Jelka Kupec in Jožica Škof postavili na ogled vrsto svojih akvarelov in pastelov. Slikarki sta že nekajkrat skupno razstavljali in pokazali, čeprav sta izrazito individualno uglašeni ustvaijalki, da se skušata dokopati do čim večje likovne razgledanosti in znanja. V prvih korakih ju je mentorsko vodil slikar Jože Kotar, zdaj pa obiskujeta ljubljansko slikarsko šolo prof. Sava Sovreta. Prijeten družabni večer je vodil znani kulturni animator Rudi Škof. Basist Ladko Korošec je za uvod obudil spomin na pesnika Ketteja. Ko je pred davnimi leti pred komisijo strokovnjakov recitiral Pijanca tega poeta, je bil takoj sprejet v ljubljansko opero. Kettejevega Pijanca je v spominski sobi prezgodaj umrlega ( slovenskega pesnika recitiral tudi na sobotnem srečanju in požel prisrčne aplavze številnih gostov večera. Za I njim je ob klavirju in s solo petjem nastopila Ksenija Železnik, Miro Gutman je prebral več svojih pesmi, Vanja Švajger pa je zaigrala na violini. , Slikarki in njuno pot v umetnost je ! predstavil prof. dr. Mirko Juteršek iz Ljubljane. Med drugim je ocenil nju- j no resno delo, barvite kompozicije travnih bilk in rož in vrsto pastelov brez ter brezovih gajev. Seveda je zdaj pred slikarkama vedno odprto in usodno vprašanje: kako preseči doseženo in kako ustvarjati naprej? Pri iskanju tega njunega samosvojega sporočila je ustvarjalkama zaželel plodno odpiranje novih vrat v resen in odgovoren svet umetnosti. Potem, ko je bila razstava odprta, so se postavili tudi delavci gostišča Na Bregu: ponudili so vrsto odličnih, a marsikje že docela pozabljenih dobrih ljudskih domačih jedi iz Bele krajine, s katerimi so poželi hvaležna priznanja gostov. Z novim moštom oslajšani večer je bil zato še prijetnejši. Razstava bo odprta do konca novembra. , T GOŠNIK LETOS ŽE 30 NASTOPOV HARLEKINA - Plesna skupina Harlekin Kulturno umetniškega društva Lojze Košak je v soboto zvečer v dvorani kulturnega doma pripravila veliko plesno revijo. Skupino že od vsega začetka vodi Lucija Kuntarič, učiteljica na osnovni šoli Raka. Mlada dekleta je dobila v roke že v četrtem razredu osnovne šole. "Bile so zelo zagnane. Vaje smo imele dvakrat na teden, pogosto tudi ob sobotah. Sedaj smo skupaj že pet let in vesela sem, da še nobeno od deklet ni zapustilo skupine", pripoveduje srce in duša skupine Lucija Kuntarič, ki jo mnogi poznajo le kot Lučko. Pleše dvanajst deklet: Mateja Pisek, Tina Jordan, Mojca Abram, Janja Stokar, Simona Zagorc, Saša Sintič, Špela Simčič, Nejka Jordan, Maja Strajnar, Andreja Jordan in Vika Strajnar." Poznane so po plesu kan-kan, s katerim so že mnoge gledalce dvignile na noge. Žal ima krajevna oblast malo posluha za to dejavnost, zato večji del izdatkov za nastope in izdelavo kostumov krijejo kar dekleta sama. Tako je bilo tudi s poletno plesno šolo v Novem mestu, kjer so imela dva učitelja, enega celo priznanega plesalca iz Pariza. (J. P) SPET RAZSTAVA V VOJAŠNICI - V Galeriji vojašnice v Cerkljah razstavlja akademski slikar Ratimir Pušelja. Slikar, ki je doslej imel številne samostojni razstave in je sodeloval na več kot dvajsetih skupinskih razstavah, je prejel že vet priznanj, med drugim priznanje na razstavi jugoslovanskega portreta v Tuzli’ nagrado na 8. salonu v Banja Luki in Prešernovo nagrado občine Celje. Ko1 umetnik se je oblikoval tudi v okviru Grupe Junij. V slike rad v naši družbenokritične poudarke. Kot je rekel publicist Drago Medved, ki je v petek O" otvoritvi razstave predstavil Pušeljo, ta slikama eni strani poveličuje človeka, P°. drugi pa ga nenehno opominja, da je v kontekstu prostora in časa neskončnost domala neviden in neznaten. Na fotografiji z razstave v Galeriji vojašnice v Cerk' Ijah: na levi Ratimir Pušelja, ob njem Drago Medved. (Foto: L. M.) dežurni jjoročajo OB GORIVO IN DEŽNIK - V noči na 19. oktober je neznanec na Kolodvorski ulici v Črnomlju vlomil v rezervoar osebnega avtomobila in iz njega iztočil 30 1 goriva, nato pa je še na silo odprl okno in iz avta ukradel dežnik. M. H. iz Dragatuša je oškodoval za okrog 10 tisočakov. UKRADEL VAROVALKE IN STIKALO - Podjetje IMP iz Ljubljane montira v Krki elektroinstalacije. Njihov delavec, 27-letni M. T z Rožnika, je osumljen, da je 19. oktobra ukradel avtomatske varovalke in avtomatsko tropolno električno stikalo, vse v vrednosti 40.000 tolarjev. Titova so odkrili krkini varnostniki. VLOM V AVTO PRED POKOPALIŠČEM - 21. oktobra popoldan je neznan storilec vlomil v osebni avtomobil, ki gaje D. R. iz Tebnjega parkirala na parkirnem prostoru pred pokopališčem v Hebnjem, in ji ukradel očala, otroško jopico ter nekaj igrač. Neznanec jo je oškodoval za okrog 28 tisočakov. ŠE EN VLOM V AVTO - V noči na 20. oktober je nekdo vlomil v osebni avtomobil, ki ga je imel S. S. iz Črešnjevca parkiranega v Coklovcu pri Semiču in ukradel dve motorni žagi, dve ročni dvigalki, nato pa mu je iztočil še okrog 10 1 goriva. S tem je lastnika oškodoval za okrog 80.000 tolaijev. NEKDO ODPELJAL MOTORNO KOLO - 22. oktobra zvečer je nepridiprav izpred gostilne v Zagorici pri Velikem Gabru neznano kam odpeljal motorno kolo in lastnika F. A. iz Zagorice oškodoval za okrog 30 tisočakov. KLOP VRGEL NA AVTOMOBIL - 20-letni G. J. iz Thtovca je osumljen, da je 23. oktobra okrog 2. ure zjutraj prišel iz diskoteke v Metliki, dvignil leseno klop in jo vrgel med parkirane avtomobile. Klop je padla na avtomobil, M. M. iz Kloštra. Škoda znaša 40.000 tolarjev. ZA DALJŠI NAJEM AVTOMOBILA NI PLAČAL RAČUNA KRŠKO - Kompas Hertz rant a car Ljubljana poslovalnica v Krškem je oškodoval 30-letni A. N. iz Zgornje Rečice. 9. septembra je v njihovi poslovalnici v Krškem najel R 5 in sklenil najemno pogodbo do 12. septembra ter plačal 13.000 tolarjev avansa. Dogovoril se je, da bo vozilo vrnil v poslovalnico v Celju. Vendar se ni držal dogovorjenega. Vozilo je namesto njega pripeljal nekdo drug in še to namesto 12. šele 19. septembra. Prav tako še ni poravnal 60.946 tolarjev stroškov najema. po dolenjski deželi • Tatovi v Žužemberku, ki so hoteli priti v stanovanjsko hišo, so si olajšali delo in poiskali ključ pod predpražnikom ter odklenili vrata, nato pa poiskali in vzeli denarnico, v kateri je bil denar in dokumenti. Lastnika B. K. so oškodovali za 35.000 tolarjev. • Fantje, dva iz Dobruške vasi in eden iz Lokev, ki so se prejšnji teden zvečer pripeljali z avtomobilom na dvorišče A. H. iz Grmovelj, so lastnika prosili za vino, ker pa jim ga ni dal, so se odločili, da si bodo postregli sami, pa četudi to ne bo vino. Z dvorišča so mu ukradli dvoje vil, kokoš, petelina in se odpeljali. • Kaj je privedlo J. Š. iz Gorenjih Sušic k temu, da se je z avtomobilom znesel nad vrati policijskega oddelka v Dolenjskih Toplicah, bo verjetno zaupal na sodišču. 21. oktobra se je namreč pripeljal pred policijsko stavbo v Dolenjskih Toplicah, z ročno zavoro obrnil avto, nato pa se je s polnim plinom zaletel v vhodna vrata, nakar je dejanje še ponovil, šele potem pa se je odpeljal domov. Brez izzivanja napadel z nožem Na martinovo bo dve leti odkar je Miloš Macut v novomeškem lokalu Boter z nožem porezal Blagoja Konstadinovskega - Po spremenjeni obtožnici 6 mesecev zaporne kazni NOVO MESTO - Pred kratkim je bilo zaključeno sojenje zoper 41-letnega Miloša Macuta iz Novega mesta, po narodnosti Srba, ki je pred dvemi leti na martinov dan okrog petih popoldan v novomeškem lokalu Boter z nožem napadel 45-letncga Blagoja Konstadinovskega iz Novega mesta. Blagoje se je ves krvav zgrudil in so ga odpeljali v bolnišnico, Macut pa je po napadu odšel iz lokala v kavarno, kjer so ga policisti aretirali. Na podlagi dodatnega izvedenskega mnenja dr. Franeka Dolska glede poškodb Konstadinovskega, kjer je zapisal, daje šlo za lahke poškodbe, je namestnik temeljnega javnega tožilstva spremenil prvotno obtožbo, ki je Macuta bremenila kaznivega dejanja poskusa umora v kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe, narejene z nevarnim orodjem. Senat mu je prisodil 6 mesecev zaporne kazni. Na obravnavi je obtoženi Macut zanikal očitano kaznivo dejanje poskusa umora in dejal, da ni nikogar napadel. Povedal je, da sta s sodelavcem Baltičem po službi v bifeju v Šmihelu nekaj spila, potem pa sta bila še v Botru. Od tam seje spominjal le, da ga je nekdo nekajkrat udaril, nakar je odšel in so ga v novomeški kavarni aretirali. Zgovatjal se je, da se ne spomni, kaj seje tega dne dogajalo, ker da je precej spil. Zanikal je tudi, da bi imel orožje, sodnica pa ga je opozorila, da imajo v dokumentaciji pravnomočno odločbo sodnika za prekrške, ker so pri njem našli pištolo. Blagoje Konstadinovski je tega dne prišel v Botra s sodelavci, kjer so slavili, saj je dobil državljanstvo. Macut, ki ga pred tem ni poznal in je bil tudi v lokalu, je stopil k njemu za šank in ga prosil za vžigalice. Blago- PREVIDNO, KO SE ODPRAVLJATE NA POKOPALIŠČA! NOVO MESTO - Bliža se dan, ko se spomnimo umrlih svojcev in znancev. Na ta dan, pa tudi že prej, so pokopališča polna ljudi, parkirišča pa polna avtomobilov. Uprava za notranje zadeve Novo mesto zadnja leta beleži porast vlomov In tatvin iz avtomobilov, zato opozarja občane, nqj, ko se sopravjjajo na grobove, ne pozabijo zakleniti avtomobilov, v njih pa naj ne puščajo vrednejših predmetov, ki vabijo storilce. je mu je odvrnil, naj sijih kupi, takrat pa ga je Macut začel vleči ven. Začela sta se prerivati, pred vrati pa ju je Mile Rajak razdvojil in Macut je odšel ven, Blagoje pa je stopil nazaj za šank. Macutov sodelavec Ahmed Babič je pred senatom povedal, daje lokal zapustil pred Macutom, da pa ga je videl, daje po nekaj šel v avto. Babič je potem šel na avtobusno postajo. Že v preiskavi pa je povedal, daje Macut v avtu imel manjši nož za malico. “Ko sem stal za šankom, me je nepričakovano napadel. Noža nisem videl in tudi ničesar se ne spomnim, zbudil sem se v bolnišnici,” je povedal Blagoje. Macut gaje porezal po obrazu, roki, prsnem košu in nogi. Sodelavca Kostadinovskega Mile Rajak in Milan Davidovič, ki sta bila tudi v Botru, se spominjata, daje Macut, ki ga prej niso poznali, pristopil k Blago-ju in zahteval vžigalice, ta ga je zavrnil, naj jih kupi in začela sta se prerivati. Rajak ju je pred vrati razdvojil in Macut je odšel ven. Nobeden ni mislil, da se bo vrnil, a prišel je nazaj in napadel Konstadinovskega. Tako Rajak kot Davidovič ročaja noža nista videla, sta pa videla rezilo. Po napadu je Rajak odšel za Macutom, ki je šel peš proti kandijskemu mostu, DREVO PRETRGALO ŽICE DALJNOVODA GABRJE - 23. oktobra okrog 13. ure je neznanec v gozdu nad Gabija-mi podiral drevje in eno drevo je padlo na žice daljnovoda in jih pretrgalo. Neznanec je novomeškemu Ele-ktru povzročil za okrog 500.000 tolarjev škode. Policisti pa storilca še iščejo. na mostu pa je nekaj odvrgel v Krko. Odšel je v kavarno, Rajak pa je iz Elektrotehnine trgovine poklical policiste in jim sporočil, kaj se je zgodilo in kje je napadalec. Sodni izvedenec dr. Franek Dol-šek, ki je pregled oškodovanca opravil celo v času obravnave, kasneje pa svoje mnenje še dopolnil na podlagi pregledane dokumentacije, je ugotovil, da je šlo za lažje poškodbe oz. poškodbe, ki so bile na meji med lažjimi in težjimi poškodbami; neko- * Senat je obtoženega Miloša Macuta spoznal za krivega in mu po spremenjeni obtožbi izrekel 6 mesecev zapora, v zaporno kazen se mu bo štel že prestani pripor, plačati pa bo moral še sodne stroške in 20 tisočakov povprečnine. Premoženjsko pravni zahtevek pa bo oškodovani Konstadinovski uveljavljal v civilni pravdi. Senat je menil, da mu je bilo kaznivo dejanje dokazano, da je šlo za napad z nožem in čeprav se je obtoženi zagovarjal, da noža ni imel in da se dogodka ne spominja, mu tega ni verjel, sgj so priče potrdile, da so videle rezilo, nož je videi v avtu tudi njegov sodelavec, poleg tega je na mostu nekaj odvrgel v Krko. Senat je upošteval, da je napadel človeka, ki napada ni izzival, da je bil napad resen, saj bi se z nekoliko močnejšimi vbodi lahko tragično končal, poleg tega pa je pred leti že bil kaznovan za podoben agresivni izpad. Obtoženec dejanja na sodišču ni niti z besedo obžaloval. Med olajševalne okoliščine je senat štel posledice v družini, ki jih je povzročil ta dogodek, in odmaknjenost dogodka. Senat je bil mnenja, da mu je prisodil milo kazen, saj je za tovrstno kaznivo dejanje zagrožena kazen do treh let zapora. Sodba še ni pravnomočna. liko večja jc bila vbodnina na desnem stegnu in prerez kit na roki, zaradi česar je bil 8 dni v bolnišnici, tri mesece pa je bila njegova zmožnost za delo zmanjšana. j. DORNIŽ SPREJEM SVOJCEVPADLIH V VOJN! ZA SLOVENIJO - V soboto so se v prostorih Pokrajinskega štaba TO v Novem mestu zbrali na dnižabnem srečanju svojci padlih policistov in pripadnikov teritorialne obrambe v vojni za osamosvojitev Slovenije iz cele Slovenije. Najprej jih je pozdravil gostitelj poveljnik TO dolenjske pokrajine Janez Butara, zatem pa še minister za notranje zadeve Andrej Ster in minister za obrambo Jelko Kacin. Ogledali so si vojašnico, se zapeljali z bojnimi oklepnimi vozili, zatem pa so se zbrali v hotelu Metropol, kjer so jim pripravili krajši program s skupino Copacabana, predstavniki Krke pa so jim predstavili svojo tovarno in še posebej kozmetični proizvodni program in Zelena zdravila. Generalni direktor Krke Miloš Kovačič je svojcem padlih izročil priložnostna darila. Gostje so nadaljevali pot v Terme Čatež, kjer so jim pripravili športno rekreativni program. N a fotografijah: ministra ob prihodu v prostore Pokrajinskega štaba TO v Novem mestu in generalni direktor Krke Miloš Kovačič, ko izroča darila eni od družin, ki je v vojni za Slovenijo izgubila moža in očeta. (Foto: J. Domiž) Bojan Ham M slovenski vozniški izpiti takšni kot v Evropi Ustanovili Društvo članov izpitnih komisij NOVO MESTO-Minuli petek je bilo v novomeški zavarovalnici Tilia ustanovni zbor Društva članov izpitnih komisij za voznike motornih vozil Slovenije, kjer se je zbralo preko 100 predstavnikov iz 17 izpitnih komisij iz cele Slovenije. Ustanovili so društvo, s pomočjo katerega bodo lahko postali člani mednarodnega združenja izpitnih komisij CIECA s sedežem v Bruslju. Sprejeli so tudi pravila in naloge društva, za predsednika pa so izvolili Bojana Hama. Izvolili so tudi tri delegate, ki jih bodo zastopali v mednarodnem združenju izpitnih komisij, in sicer: Ivana Pristovnika, Karla Rudolfa in Silvana Vižintina. Ivan Pristovnik je v imenu iniciativnega odbora povedal, da so se člani izpitnih komisij za voznike motornih vozil odločili, da ustanovijo združenje, s pomočjo katerega bi se lahko povezovali z Evropo. Na tem področju so nas npr. naši sosedje Madžari že prehiteli. Namen združenja je, da bi z ostalimi evropskimi državami strokovno sodelovali pri izdelavi enotnih meril za izvajanje vozniških izpitov, po katerih bi te izpite opravljali tudi naši kandidati. “Glede na to, da je v zadnjih letih vse več mladih voznikov udeleženih v prometnih nesrečah, si želimo to število zmanjšati s tem, da jih bomo čim bolje pripravili na vožnjo. Poleg znanja pa bi radi dvignili tudi vozniško kulturo, za katero pa vemo, dajo ne bo mogoče spremeniti čez noč,” je dejal Bojan Ham, dolgoletni predsednik izpitne komisije iz Ljubljane in od petka predsednik slovenskega društva izpitnih komisij za voznike motornih vozil. . „ J. D. V NOVEM MESTU UKRADLI R 19 NOVO MESTO - V noči na ponedeljek, 24. oktobra, je neznan storilec s parkirnega prostora na Kettejevem drevoredu v Novem mestu ukradel Renault 19, bele barve, registrske številke MB V2 - 532. Osebni avto je last rent a car Icar, d.o.o., iz Maribora. Podjetje je s tem oškodovano za milijon in pol tolarjev. Kočevska stranpota HITRO ODKRITA TATOVA - 22. oktobra zjutraj sta se na policijski postaji v Kočevju oglasila Jože Gorše in Dušan Žnidaršič. Gorše je prijavil tatvino dveh žarometov z avta, parkiranega na parkirišču v Turjaškem naselju, Žnidaršiču pa je zmanjkal en žaromet. Že pred prijavo, okoli 5. ure zjutraj, pa so policisti iz Medvod med kontrolo prometa ustavili avto, v katerem sta bila dva Ljubljančana in v njunem avtu našli vse tri žaromete, ukradene v Kočevju. 2 MILIJONA ŠKODE - Minuli teden smo poročali o 17. oktobra pogorelih drvarnicah v Mahovniku pri Kočevju. Zdaj smo zvedeli, da je škode za okoli 2 milijona tolarjev, vzrok požara pa še vedno raziskujejo. 5 VINJENIH VOZNIKOV - V noči iz petka na soboto so kočevski policisti v akciji, ko so odkrivali voznike, ki vozijo pod vplivom alkohola, odkrili 5 vinjenih, zaradi drugih prekrškov pa so 6 voznikov mandatno kaznovali, štirim pa so izdali plačilne naloge. V SOBOTO SO PREHITRO VOZILI - Minulo soboto in nedeljo je bila v kočevski občini akcija, v kateri so policisti ugotavljali hitrost predvsem na črnih točkah na magistralki. Zaradi prehitre vožnje so v soboto kaznovali 23 voznikov, v nedeljo pa še 6. DELOVNA NESREČA - V ponedeljek, 24. oktobra, seje zgodila na žagi v Starem Logu delovna nezgoda. Delavec ima poškodovane prste. V času poročanja podrobnosti še niso znane. ROPARJA STA SE NAD MOŽAKA SPRAVILA S SEKIRO SENUŠE - Krški policisti so ugotovili, da sta 10. septembra okrog enajstih zvečer 39-letni C. B. iz Straže pri Raki in 27-ietni B. B. iz Potočne vasi prišla do stanovanjske hiše 30-letnega M. Z. iz Senuš. Potrkala sta na kuhinjsko okno, ko pa jima je lastnik odprl vrata, sta mu ukazala, nnj dvigne roki, in ga začela pretepati z lesenim ročajem, na kateremu je bil nasajena sekira. Lastnik je zbežal v sobo, napadalca pa sta v kuhinji premetala stvari. C. B. je pod kavčem našel malokalibrsko puško, jo vzel in spet začel pretepati lastnika s sekiro. Storilca bosta morala svoje dejanje pojasniti sodniku, sni so policisti zoper njiju napisali kazenski ovadbi zaradi ropa. Je še kdo imel opravka z lažnim roletaijem? Osumljeni Milan H. iz Nazarij pobiral predujme NOVO MESTO - 36-letni Milan H. iz Nazarij je osumljen, da je storil več goljufij in je zaradi tega trenutno v preiskovalnem zaporu. Osumljenec seje v večjih krajih po Sloveniji predstavljal kot obrtnik roletarstva in občanom obljubljal, da jim bo opravil storitev, za kar je izdajal naročilnice z izjavo, od ljudi pa zahteval predujme v najrazličnejših zneskih. Na novomeški upravi za notranje zadeve pravijo, da je bilo nekaj takšnih dejanj tudi na našem območju, ker pa sumijo, da jih je storil še več, naprošajo občane, da jih prijavijo na telefonsko številko 92. KRAJA PEČI JIMA NI USPELA BREŽICE - Hrvaška državljana iz Samobora, 37-letni B. N., zasebni obrtnik in 35-letni J. J., sta se 20. oktobra zadrževala v trgovini TC Bre-žičanka v Brežicah in se zanimala za peč na petrolej, ki pa je kasneje nista kupila, saj sta izkoristila gnečo v trgovini in jo neopazno odnesla iz trgovine. Naložila stajo v prtljažnik in se odpeljala. Tatvino je v zadnjem trenutku opazila prodajalka, ki ji je uspelo zapisati registrsko številko njunega avtomobila. “Iznajdljiva kupca” sta se ustavila v Novi vasi pri Mokricah, kjer sta ukradeno peč dala v hrambo M. I. in nato poskušala prestopiti mejo v Slovenski vasi, kjer pa soju policisti prijeli. PRIVIL PLOČEVINO Z NOVO ŠTEVILKO ŠASIJE KRŠKO - 47-letni J. N. iz Preslado-la jc avgusta na ukradeni nisan micri ljubljanske registracije ponaredil številko šasije tako, daje del pločevine, na kateri je številka šasije, izrezal in na to mesto privil pločevino z drugo številko šasije in vozilo celo registriral. Njegovo ravnanje ima vse znake kaznivega dejanja ponarejanja listin, zato bo svoje dejanje moral pojasniti na sodišču. Njemu pa se bo pridružil še 44-letni R. B. s Senovega, ki je osumljen prikrivanja, saj je avtomobil skril v svoji garaži, kjer so ga potem našli policisti. VLOM V MIRNSKO TRGOVINO URŠKA MIRNA,- V noči na 17. oktober je neznanec na Mirni vlomil v trgovino Urška in ukradel več kot 170 zavojev najrazličnejših cigaret, tri otroške bunde ter nekaj razpršilcev WD 40. Lastnico S. Š. iz Gorenje vasi je oškodoval za okrog 231.000 tolarjev. URADNE URE POLICIJSKE PISARNE NA VINICI VINICA - Policijska pisarna na Vinici, ki jo je pred kratkim odprla novomeška Uprava za notranje zadeve, bo imela uradne ure ob ponedeljkih in četrtkih od 13. do 15. ure. Visoke kazni za “črne” zidar je Po novem je sicer manj večjih črnih gradenj kot so stanovanjske hiše in zidanice, še vedno pa je veliko črnih prizidkov - Odločba o odstranitvi in visoke kazni NOVO MESTO - Jazbinškov zakon pred dobrim letom naj bi naredil konec črnim gradnjam po Sloveniji- Toda miselnost in navade ijudi je težko spremeniti čez noč, ugotavljajo urbanistični inšpektorji, ki imajo še vedno veliko dela. Vse do lanskega aprila so svoje delo težko opravljali, saj so bile kazni smešno nizke, s sprejetjem zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, pa so se kazni zelo zvišale. Še vedno pa se najdejo posamezniki, ki za urbanistično urejeno okolje nočejo nič slišati. V letošnjem letu so na podlagi odločb urbanističnih inšpektorjev v dveh belokranjskih in dveh dolenjskih občinah lastniki sami odstranili 15 črnih gradenj, seveda je bila večina gradenj v začetni fazi. napišejo nov predlog. Po zakonu pa je možna tudi zaplemba strojev. Tako namreč določa lanski zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, že v kratkem pa urbanistična inšpekcija pričakuje nov zakon, ki bo uredil njihov položaj, trenutno so namreč v reorganizaciji, in še natančneje določil način njihove- “Stanje na področju gradenj se nekoliko le izboljšuje, predvsem se ljudje ne odločajo več za črne gradnje hiš ali zidanic, še vedno pa radi naredijo mimo papirjev kakšen prizidek, ograjo ali škarpo. Večina jih namreč ve, da na črno zgrajen objekt ne bodo mogli priključiti elektrike, vode ali telefona, saj je za takšno dejanje distribucijsko podjetje kaznovano z najmanj milijon tolarjev kazni,” pravi urbanistični inšpektor Janez Železnik. Kazni navzgor niso omejene, najnižja kazen za posameznike npr. če na črno gradi ograjo 30.000 tolarjev, v primeru, da si je nekdo brez papirjev zgradil prizidek za opravljanje dejavnosti npr. k trgovini ali parkirišče pa ga čaka najmanj 100.000 tolarjev kazni. Tako izvajalec kot tudi investitor pa sta kaznovana za črnogradi-teljstvo z najnižjo kaznijo, ki znaša milijon tolarjev. “Ljudje se pogosto ne zavedajo, da je v enakem prekršku tudi izvajalec črne gradnje npr. zidar, tesar,” razlaga Železnik. Po novem izrekajo inšpektorji samo odstrani-tvene odločbe, če v roku desetih dni investitor črno gradnjo ne odstrani, • Glede zasipanja vrtače ob gostišču Prepih na Težki vodi z gradbenim in drugim odpadnim materialom pa jc urbanistični inšpektor Janez Železnik povedal, da je odločbo o odstranitvi izdal že pred časom, vendar je izvršitev odločbe v prvi vrsti odvisna od občinskega upravnega organa, ki mora za to založiti denar. ga dela. Po novem zakonu bodo po vsej verjetnosti prišli pod pristojnost ministrstva za okolje in prostor. J. DORNIŽ Dolenjcem le drugoligaška zmaga Spremenljiva igra Pionirja v Ljutomeru - Novomeščanke je vrgel s tira odhod Jane Vemig z igrišča - Žužemberčani zlahka zmagali v Mislinji - Kočevke še brez zmage KEGLJAŠKA NOVICA NOVO MESTO, KOČEVJE - Dolenjske odbojkarske ekipe z izjemo Žužembcrčanov zadnjo soboto niso imele uspešnega dne. Pionirje s 3:1 izgubil v Ljutomeru, TPV-jevke so sicer uspešno začele na Bledu, vendar so Blejke že v drugem nizu izid obrnile v svojo korist, LIK lilia je v gosteh pri HIT Casinoju doživela že četrti poraz, medtem ko je Pionir II - Žužemberk s 3:0 zmagal v Mislinji in se vztrajno pomika po drugoligaški lestvici navzgor. ZMAGALI KRČANI - Krški kegljači so nastopili v Ninbergu na turnirju ob 15-letnici ŠKD Simon Jenko. Med posamezniki je zmagal Ivan Planinc, Krčani pa so zmagali med ekipami. DOBOVA OB TOČKO DOBOVA - Na zadnji tekmi, ki so jo Dobovčani odigrali v Brežicah, sta izid skrojila tudi sodnika, ki nista bila dorasla svoji nalogi. Dobovčani so na začetku srečanja sicer povedli, vendar so jih rokometaši velenjskega Gorenja do konca polčasa prehiteli (11:9). V drugem delu so bili domačini boljši, vendar več kot neodločenega izida 18:18 niso mogli iztržiti. V zahodni skupini druge lige je Akripol premagal Škofljico z 22:17, Črnomelj pa Besnico s 17:13. Akripolovci so po tem kolu s štirimi zmagami in enim porazom ponovno prevzeli vodstvo na prvenstveni lestvici zahodne skupine druge državne lige, medtem ko so Črnomaljci osmi. V vzhodni skupini so rokometaši krškega In-terierja dobili posavski derbi. V Sevnici so namreč premagali moštvo Lisce z 21:19. Tretji posavski ligaš v vzhodni skupini druge lige, Brežice, je na domačem igrišču izgubil s Poletom s 23:19. Rokometaši iz Krškega vodijo v vzhodni skupini druge lige zahod, Sev-ničani so osmi, Brežičani pa enajsti. Odbojkarjem Pionirja v Ljutomeru ni uspelo premagati moštva, ki na prvih treh tekmah letošnjega prvenstva še ni doseglo zmage. Ljutomerčani so z dobro igro ob mreži zanesljivo dobili prvi niz, že v drugem pa so Novomeščani zaigrali precej bolje in že imeli zaključno žogo, ki pa je niso izkoristili, tako da so domačini povedli z 2:0, kar pa še ni pomenilo, da je tekme konec, saj so Novomeščani v tretjem nizu s serijo 11 zaporednih točk in z izidom 15:7 napo- vedali preobrat, ki ga potem ni bilo. V četrtem nizu so domačini zaigrali kot znajo, uspevalo jim je vse, kar so si zamislili in z izidom 15:4 prišli do prve letošnje zmage ter s tem potisnili No-vomeščane na 5. mesto prvenstvene lestvice. Žužemberčani so dosegli edino dolenjsko zmago. Gostovali so v Mislinji, kjer jim domačini niso bili kos. V prvem nizu, ki so ga dobili Žužemberčani s 15:11, je bila igra še kolikor toliko enakovredna, potem pa je bila kakovostna razlika čedalje večja, saj so gostje dobili drugi niz s 15:9 in tretjega kar s 15:3. Odbojkarice novomeškega TPV-ja so na Bledu doživele drugi letošnji poraz, vendar na začetku tekme ni kazalo, da bi lahko izgubile. Blejčanke so namreč začele slabo predvsem pri sprejemu servisa in Novomeščanke so prvi niz brez večjih težav dobile s 15:9. Tildi v drugem nizu se je ponovila slika iz prvega, vendar se je dobra igra Novo-meščank porušila, ko je njihovo najboljšo igralko Jano Vernig zadela žoga v glavo in je morala za nekaj časa zapustiti igrišče. Blejke so izkoristile zme- Zavrela je kri staršev Elan je osvojil tretjo točko - Mlajše ekipe uspešno kočale “jesen” - Stepli so se starši___________________ NOVO MESTO - Končni izid nedeljskega nogometnega srečanja na štadionu pod Portovalom med domačim Elanom in ptujsko Dravo 0:0 pove največ o dogajanjih na igrišču. Gostje so prišli v Novo mesto brez nekaterih starejših igralcev, ki so jih morali zamenjati mladinci. Moštvi sta bili skoraj popolnoma izenačeni in neučinkoviti, tako da približno 50 gledalcev v poldrugi uri ni videlo niti ene resne priložnosti za zadetek, še najbližje temu je bil 8 minut pred koncem srečanja Nino Primc, ko je žogo iz desnega kota poslal v igro Denis Perše, Primc pa jo je z glavo poslal za las mimo leve vratnice. Sicer pa je cela tekma minila v znaku prerivanja na sredini igrišča in namernih padcev, s katerimi so predvsem igralci Drave poskušali preslepiti sodnika, da bi sodil prekrške v njihovo ko- rist, ali pa celo izključil katerega izmed igralcev nasprotne ekipe, čemur pa sodnik Vivod, ki sicer ni sodil ravno najbolje, ponavadi ni nasedel. Do konca jesenskega dela prvenstva čakajo nogometaše Elana še štiri srečanja, prihodnjo nedeljo se bodo v Lendavi pomerili s petouvrščeno Nafto, vendar nihče v novomeškem taboru ne pričakuje bistvenega preobrata v igri. Kot kaže se bo tudi drugoligaška sezona končala podobno, kot se je lani zaključilo zadnje prvoligaško leto. Elan je z le tremi točkami zanesljivo na zadnjem mestu. Tbliko kot točk so dosegli tudi zadetkov, medtem ko so bili njihovi nasprotniki precej uspešnejši, saj so zadeli Elanovo mrežo kar 27-krat. Glede na to, da bo ligo moralo zapustiti kar 8 najslabših moštev, imajo novomeški nogometaši še manj možnosti za obstanek, kot sojih imeli lani v prvi ligi. Precej bolj uspešne kot članska, so Elanove ekipe mlajših kategorij, ki so v soboto zaključile jesenski del tekmovanj. mlajši dečki so igrali s kočevskim Gajem 1:1, starejši dečki so premagali črnomaljsko Belo krajino s 4:0, mlajši mladinci so premagali kočevski Gaj s 6:0, starejši mladinci pa Šmarje Koper s 3:0. Žal pa tekme mladih nogometašev niso minile brez vroče krvi, ki sicer ni zavrela na igrišču, temveč ob njem, kjer so si v lase skočili starši mladih športnikov. • Zaradi nastopov državnih reprezentanc to soboto ne bo tekem v obeh prvih ligah, pač pa bodo igrali dru-goligaši. Žužemberčani bodo tako pojutrišnjem igrali doma s PAN Kovinarjem, novomeški Pionir se bo 5. novembra ob 18. uri doma pomeril z Olimpijo, TPV-jevke pa ob 20. uri z novogoriškim HIT Casinojem. LEP OBISK REGATE V KOSTANJEVICI - Ob krajevnem prazniku je bila v nedeljo v Kostanjevici tradicionalna 11. regata okoli kostanjeviškega otoka, na kateri se je pomerilo okoli 90 tekmovalcev v 70 posadkah. Najuspešnejši so bili kajakaši in kanuisti iz Zagreba in Kajak kanu kluba Rašica Ljubljana, oba kluba sta osvojila tudi največ zmag v posameznih kategorijah. Tekmovalci so kljub nizki gladini reke Krke dosegali zelo dobre rezultate, najhitreje s časom 20,22minut pa je tri kroge okrog otoka (okoli 4.500 metrov) s kajakom preveslal Andrej Grobiša, član Kajak kanu kluba Soške elektrarne, 'lbkrat je bila udeležba domačih tekmovalcev zelo slaba. V kategoriji KI turist seje najbolj izkazal Milan Stojakovič s Čateža, v kategoriji C2 turist pa sta kostanjeviška upa Jani Polovič in Dejan Pešič zasedla drugo mesto. (Foto: T. Gazvoda) Posavski derbi Krčanom Poraz rokometašev sevniške Lisce proti Interieru Krško in članic proti Račam v novi dvorani SEVNICA - V novi dvorani osnovne šole Savo Kladnik, veliki pridobitvi za športno vzgojo na šoli in za nadaljnji razmah sevniškega športa nasploh, še zlasti pa iger z žogo, poteka pouk in se vrstijo športne prireditve, navkljub temu, da bodo dvorano uradno odprli za sevniški občinski praznik sredi novembra. V soboto so rokometaši krškega In-terierja v 2. rokometni ligi - vzhod v sevniški športni dvorani zasluženo premagali domačo Lisco 21:19 (12:10). Tisljeve varovance je moštvo pod vodstvom Dušana Kokalja presenetilo s čvrsto, ostro igro v obrambi, zaradi česar so si Krčani sicer prislužili tudi več izključitev, a tega domačini dostikrat, celo z igralcema več na igrišču, niso znali izkoristiti. Gostje so bili zvečine v vodstvu, čeprav je bila igra v prvem polčasu, ko so Sevničani tudi le dvakrat na tekmi povedli, (7:6 in 8:7) zelo izenačena in polna preobratov. Takoj na začetku drugega dela zanimive in dokaj kakovostne rokometne predstave, so gostje povedli za 4 zadetke in odločilne prednosti niso izpustili iz rok do konca tekme. V predtekmi 2. SRL so rokometašice Lisce tesno izgubile z ekipo iz Rač (20:21), brežiške deklice so ugnale Sevničanke z 11:8, sevniški kadeti pa so v zadnjem kolu premagali vrstnike RK AFP Dobova z 28 :6. p p do v novomeških vrstah ter dobile preostale tri nize s 15:12,15:7 in 15:1, No-vomeščankam pa ni pomagala niti vrnitev Vernigove v igro. Novomeščanke so sedaj z dvema porazoma in dvema zmagama na 3. mestu prvenstvene lestvice. Precej slabše kot Novomeščankam gre Kočevkam, ki letošnjo sezono še niso okusile slasti zmage. Tokrat so gostovale v Novi Gorici, kjer so dobile drugi niz, ko so Novogoričanke hudo popustile, potem pa je bilo srečanja hitro konec. Kočevke so imele najhuše težave predvsem pri sprejemu. MEŽNAR JE PRVAK Interier zmaguje s srečo Košarkarji krškega Interierja le s težavo opravičujejo vlogo favoritov A-2 lige KRŠKO - Čeprav so košarkarji nad Šantljem, ki pa prostih metov ni krškega Interierja še vedno nepora- zadeval, 6 sekund pred koncem priženi na vrhu prvenstvene lestvice, pa bližali domačinom na eno točko, igre, ki so jih prikazali na zadnjih tek- Potem ko je Kraljevič zadel le en pro-mah, ne obetajo tistega, o čemer ves sli met, se je Velenjčanom ponudila čas govori vodstvo krškega kluba - da priložnost, da celo zmagajo, vendar so vse tekme le formalnost in da je je Rizman, sicer najboljši igralec tek-njihovo napredovanje v A-l ligo za- me, v zadnji sekundi zgrešil met za 3 gotovljeno že na začetku ligaških točke, kar je prineslo zmago doma-bojev. Potem ko so imeli nekaj težav činom s 75:73. Največ točk za Inter-že z Loka kavo v Škofji Loki, bi se ier sta dosegla Stevens (25) in Kra-podcenjevanje nasprotnika kmalu ljevič (19), za Elektro pa Rizman maščevalo prejšnjo sredo, ko so (27). doma igrali z velenjsko Elektro. V prvem polčasu so Krčani sicer ves čas Kot da tekma z Elektro ni bila do- vodih s 5 do 8 točkami razlike, a so volj velika šola za Krčane so si v ob odmoru imeli samo 3 točke pred- Ljubljani, kjer so nastopili le z 8 igral-nosti (39:36). ci, Ademi pa je imel še vročino, še Le nekaj minut igre je bilo potreb- enkrat privoščili slabo igro, po kateri no, da so si Krčani priigrali prednost so si zmago nad mlado ekipo Smelta 10 točk, kar so ohranili vse do 3 mi- Olimpije s 87:75 priborili šele v zad-nut pred koncem srečanja. Thkrat so njih minutah. Stevens je tudi tokrat Elektrini košarkarji še enkrat stisnili dosegel 25 točk, Kraljevič 18, Šantelj svoj obroč in se s presingom kljub 14, Ademi 12, Samar 10, Zaturoski večjim osebnim napakam predvsem 5 in Lučev 2. STEVENS POD KOŠ - Temnopolti hitronogi Američan Stevens je ena od boljših naložb krškega drugoligaša. Ponavadi doseže največ točk, nasprotnikovo obrambo pa spravlja v obup s hitrimi protinapadi. Tudi na tekmi proti Elektri je nekajkrat ukanil Velenjčane, da so lahko le opazovali, kako jim polne koš. (Foto: L Vidmar) NOVO MESTO - Novomeški motokrosist Ludvik Mežnar je na zadnji dirki v Stadionskem motokrosu na 'Irebeliškem pri Velenju sicer osvojil le 4. mesto, kar pa je zadostovalo, da je v skupni razvstitvi za državno prvenstvo za točko prehitel Romana Jelena, zmagovalca trebeliške dirke, in s tem osvojil naslov državnega prvaka v razredu do 125 ceni. Zmaga že na začetku tekme Košarkarji Novega mesta’92 brez težav zmagujejo Proti Ekipi Janče vodili že za 38 točk_________ Zadovoljni tudi s točko Gaj je igral bolje in dolgo časa vodil, potem pa oddal točko gostom iz Celja - Vujičič v Nemčiji______________ KOČEVJE - Kočevci bi bili pred tekmo s celjskim Biostartom Publikumom sicer zadovoljni, če bi osvojili eno točko, saj so nastopili brez treh standardnih igalcev prve enajsterice Adroviča, Joliča in Majerleta. Celjane so kljub temu taktično povsem nadigrali, saj so ustavili njihovo igro po krilih. V prvem polčasu je imel lepo priložnost za zadetek Far-tek, vendar je njegov strel zadel vratarja Župana v nogo. V nadaljevanju tekme so Kočevci razveselili domače gledalce s sijajnim zadetkom Smajiča, ki je iz prostega strela iz približno 25 metrov poslal žogo v levi zgornji kot. Po zadetku so Kočevci malce zaprli igro, vendar so s hitrimi protinapadi še vedno ogrožali nasprotnikova vrata. Ker je domača obramba vedno pravočasno posredovala, so Celjani ostali brez pravih priložnosti. Ko se je tekma bližala koncu in je že vse kazalo, da bosta obe točki ostali v Kočevju, pa je zadnji mož celjske obrambe Blatnik z desetih metrov zadel levi spodnji kot domačih vrat. Kljub temu, da Kočevcem ni uspelo obdržati obeh točk, je bil trener Perica zadovoljen, saj so igralci igrali taktično dobro. V naslednjem krogu bodo Kočevci igrali v Ljubljani z Železničarjem AM Cosmosom, ki je tokrat premagal vodečo Olimpijo. V moštvo se bosta vrnila Adrovič in Jolič, medtem ko bo moral Majrle zaradi izklučitve v Kopru počivati kar pet tekem, vprašanje pa je, če bosta nastopila Sma jič, ki je bil to nede- ljo najboljši igralec, in Struna, ker imata po dva rumena kartona. Naj še omenimo, daje iz kluba odšel Zoran Vojičič, ki bo kariero nadaljeval v Nemčiji, ter da je kočevski klub okrepil Dušan Mi-lanovič, nekdanji igralec novomeškega Elana. Sredi tega tedna se namerava sestati tudi klubska uprava, ki,naj bi odpovedala sodelovanje še z nekaterimi igralci, ki na dosedanjih tekmah in treningih niso upravičili zaupanja. M. G. NOVO MESTO - Košarkarji Novega mesta’92 so letos očitno zreli za uvrstitev na višji nivo tekmovanja, saj so moštva, s katerimi igrajo v zahodni skupini B lige, vsaj za en, če ne že za dva razreda slabša od novomeške ekipe, 'tako so tekme, pa čeprav se srečata tekmeca z vrha prvenstvene razpredelnice, zaradi očitne kakovostne razlike dokaj nezanimive. Moštvo Ekipa Janče iz Ljubljane, s katerim se je Novo mesto’92 srečalo v soboto, je sicer kljub novomeškemu porazu še vedno tretje na lestvici, vendar je bila tekma v bistvu odločena že takoj na začetku. Novomeščani so po petih minutah vodili z 12:2, potem pa so svojo prednost ves čas povečevali, ob polčasu vodili z 52:28, po osmih minutah drugega polčasa pa je razlika znašala že 38 točk (78:40). Velika razlikuje očitno nekoliko uspavala novomeške košarkarje, tako da so gostje v zadnjih desetih minutah prednost Novomeš-čanov močno zmanjšali, izid ob koncu petouvrščeno Uniko TT1. Samo Valant drugo leto v A skupini Pri Vidrihu predstavili načrte nissanovega športnega moštva - Valant bo še naprej tekmoval s sunnyjem, vendar v skupini A - cilj je uvrstitev med najboljše tri Oi pc vn k os ojr let, na mi go: m« za\ ogi *gi nji nji: PO' T'l len I lej 01 ob Pr: Bn sk( pa je bil 94:77, kar nikakor ni dejanska slika dogodkov na igrišču. VS( ižh drž ob: stri ho’ Vet vsi oži Prt Največ točk za Novo mesto’92 je tudi tokrat dosegel Matjaž Bajc (23), le dve točki manj je dosegel mladinski državni reprezentant Simon Petrov, ki je letos kot kaže dokončno zamenjal dolgoletnega vodjo igre novomeškega moštva Sama Plantana. Izredno hitri Goran Vučkovič je večino od 19 točk dosegel iz protinapadov, velja pa pohvaliti tudi 15 letnega težkega centra Matjaža Smodiša, ki brez spoštovanja do starejših nasprotnikov že pridno polni njihov koš. Tokrat je dosegel 7 točk, medtem ko so ostale točke za Novo-meščane dosegli: Cerkovnik 2, Vipavec 6, Gavranovič 2, Novina 8 in Župcvcc 6. Po sedmih krogih so Novomeščani prvi in imajo enako število točk kot drugouvrščena Didakta iz Radovljice. V soboto sc bodo v Postojni pomerili s I. V. obi Za Jej ob nik obl kra sta’ •ak Spi je i Ci, da ski koi OTOČEC - Na novinarski konferenci, ki sojo predstavniki Nissana, četrtega mgvečjega proizvajalca avtomobilov na svetu, pripravili pred začetkom dnevov odprtih vrat v prostorih edinega avtomobilskega salona pod kozolcem, pri Avtomehaniki Vidrih na Otočcu, je prehojeno pot in načrte za naslednje leto predstavil tudi avtomobilist Samo Valant, ki bo tudi v prihodnje ostal zvest nissanu, le da bo iz skupine N presedlal v skupino A. prestav. S tako pripravljenim vozilom bo nastopil na vseh dirkah za gorsko prvenstvo in v rallyju, cilj za prihodnje ieto, ko naj bi se na novo vozilo šele privajal, pa je uvrstitev med prve tri v skupni razvrstitvi državnega prvenstva- Po, POi :30. *se Skl USPEŠEN PRODOR ŠUNTE - Najprodornejši Sevničan Šunta (št. 5) seje takole prebil mimo Krmeljčana Papeža (št. 2), kije letos pristal v ekipi Interierja, čeprav so nanj nadvse resno računali tudi Sevničani, in izenačil izid na 9:9. Poleg Šunte je za Lisco 4 zadetke dosegel še Lupše, Sečki pa 6. Za Interier je bil najuspešnejši strelec I. Deržič (4), po 3 zadetke pa so dosegli S. Deržič, Iskra, Bogovič in Papež. (Foto: P Perc) LESKOVŠKI STRELCI DOSEGLI LEP USPEH LESKOVEC - Na strelskem tek-movanju v Hrastniku so leskovški strelci dosegli v konkurenci 12 prvoligaških in 18 drugoligaških ekip z uvrstitvijo na 4. mesto svoj največji uspeh. Premagali so vse drugoligaške ekipe in kar devet prvoligašev. Ekipo so sestavljali Dejan Župane, Tina Grabnar in Branko Benčin. Mlajši mladinci pa so se v 1. krogu državne lige in hkrati 1. krogu za pokal prijateljstva pomerili na strelišču na Dolenjski cesti. Ekipno so osvojili drugo mesto. Boštjan Arh je delil tretje mesto, šestošolec Mišo Zorko pa je bil šesti. Samo Valant, eden najboljših slovenskih avtomobilistov, doma izTfžišča.je k nissanovemu moštvu pristopil pred dvema letoma, ko je bil le-ta ustanovljen. Čeprav si takrat niso obetali uvrstitev pri vrhu, so bili že prvi rezultati z dirkalnikom nissan sunny pulsar GTI-R vrhunski, na koncu sezone 1993 pa je zasedel 2. mesto v gorskih preizkušnjah in 4. mesto v rallyju. Letos so sc moštvu pridružili tudi vodilni možje podjetja Nissan Adria, ki je predstavnik te japonske tovarne v Sloveniji. V gorskih dirkah je v skupini N spet zasedel 2. mesto, v skupni razvrstitvi pa 4., medtem ko so na zadnjem rallyju za državno prvenstvo v Avstriji diskvalificirali 5 slovenskih dirkačev, češ da njihova vozila nimajo ustreznih varnostnih pasov, tako da je Samo z 2. mesta v skupini N zdrsnil na 4. mesto, v skupni razvrstitvi pa je bil 6. zavore ipd. Samov sunny bo tako imel več kot 350 konjskih moči ter 6 do 7 I. V. .’.fr *, ■m DIRKAČ IN MEHANIK - Dirkač Samo Valant se je s serviserjem in prodajal' t avtomobilov znamke Nissan Janezom Vidrihom ob otvoritvi dnevov odprta', J. A. Za prihodnjo sezono v delavnici nissanovega moštva že pripravljajo dirkalnik nissan sunny GfTl-R za skupino A, v kateri so dovoljene nekoliko večje spremembe na motorju in menjalniku kot v skupini N ter širše gume, boljše vrat pred Vidrihovim kozolcem zapletel v zanimiv pogovor, saj izmenjava izkušen) ni nikoli odveč, oba pa druži pripadnost firmi, ki je letos do konca septembra ' Sloveniji prodata 557 vozil, od tega kar 399 sunnyjev. Poleg avtomobilov iz red- ____ nmornmn . miLrrp vunnvin nrimprp tPrPnCd temina in koffl nega proizvodnega programa - mikre, sunnyja, primere, terenca terrana in kon' - so nekateri gostje nissanovih dnevov lahko preizkusili in sed' bi-limuzine serene - so neumen gos,je mstunvvm nnevvv ....--- li za volan Valantovega dirkalnika, ki ga Tržiščan uporablja predvsem za vadba-(Foto: I. Vidmar) o i ■ > jases "j Novo mesto, 27. oktobru 1 *J*J4 Bolje z bikom kot z vojsko1 fe Ob meji s Hrvaško, 10 km od Brežic, se v hudih krčih poraja trgovski in poslovni center. Kljub velikim možnostim za bodoči razvoj zadnje čase cela vrsta neurejenih zadev grozi, da bo njegov razvoj zastal Območje je še vedno v lasti države in v upravljanju ministrstva za obrambo. Ravno tu tiči eden od osnovnih vzrokov, da podjetništvo ob meji ni zaživelo tako, kot so načrtovali. Življenje v okolici Brežic je bilo vsa pov-i °jna leta tesno povezano z vojsko. Nekdanje j letališče v Cerkljah je bilo s čez 500 ha zemlje j največje vojaško območje v Sloveniji. Drugo megalomansko vojaško območje je ju-, goslovanska vojska oblikovala tik ob hrvaški meji, kjer je postavila Tehnično-remontni j ^vod Bregansko selo. Vojska si je tu vzela in ogradila 40 ha površin na ravnini ter na njih } zgradila kar za 4 ha pokritih objektov. Po zadnji vojni so tu ostali prazni objekti, nedaleč od njih pa še brezposelni delavci, i Tri leta po osamosvojitvi se na nekdaj pre-j Povedanem območju vojaških delavnic razvija ’ Trgovsko-poslovni center Slovenska vas. Na-! jemnike privablja predvsem njegova ugodna I 'ega v neposredni bližini mejnega prehoda I Obrežje, ki med drugim ponuja možnost za I oblikovanje bodoče brezcarinske cone. ; Privlačno je tudi veliko tržno zaledje od j Pregane preko Samobora in vse do milijontega Zagreba. Večji razvoj na tem območju zavirajo pred-ysem lastninska razmerja in posledice, ki Izhajajo iz njih, saj je območje še vedno v lasti države, ki upravljanje prepušča ministrstvu za obrambo. Kakšna gospodarja sta lahko ministrstvo ali pa država na območju, za katero njihovi uradniki, svetovalci in sekretarji komajda j vedo, si lahko mislite. Najemniki prostorov in ysi, ki se iz različnih interesov trudijo, da bi | oživili Slovensko vas, so se o tem prepričali v ; Praksi. Ministrstvo ne ve, Kje je Slovenska vas Marsikaj pove tudi zgodba o zadnjem | obisku enega novih svetovalcev v ministrstvu ] ?a obrambo. Ta je svojo zamudo opravičil z j jZgovorom, da ni našel Slovenske vasi. Pri tem i Jo jasno povedal, da je pričakoval velike table { °b glavni cesti, s čimer je stopil na žulj najemnikom ter okrcal podjetje CRP, ki že nekaj časa | °bljubja take oznake in zdaj pravi, da bodo “v i kratkem”. Kljub temu je nedopustno, da pred-stavnik ministrstva, ki upravlja v imenu države | ’nko velik kompleks, sploh ne ve, kje to je. I Spodrsljaj bi mu težko opravičili le zato, ker ie v ministrstvu nov, še posebej potem, ko je Ciril Kolešnik, predsednik brežiškega IS, izdal, da je zgoraj kritizirani gospod Ferlinc poleti skupaj z njim jedel solato, in to nikjer drugje kot v tej isti Slovenski vasi! To ni bila edina stvar, za katero svetovale v ministrstvu ni vedel. Kot je sam dejal, tudi de ve, kdo pije in kdo plača pri oddajanju teh Prostorov v najem in poleg tega sploh ne poz-tl!< podjetja CRP, čeprav se le-to že tri leta dogovarja z ministrstvom. Vse le zato, ker so Jo na ministrstvu ljudje zamenjali, in to “tako hitro, da vas mi ne dohitevamo”, kot je dejal | yojko Omerzu, direktor CRP. Ko je občina dobila v najem objekte, je s ! Pomočjo podjetja CRP začela tržiti novo gos-i Podarsko območje. Do danes je CRP oddal j -J.OOO kvadratov pokritih površin, to pomeni ] razen prostorov bivše galvame in strelišča. Sklenjenih je bilo že 60 pogodb o najemu, *endar jih je trenutno veljavnih samo 24. Od danes zaradi različnih težav opravlja svo-i® dejavnost samo 9 podjetij, medtem ko štirje ^jemniki pravkar adaptirajo prostore za upo-:’jbo. Vsi ostali čakajo, da se bodo uredile razbere in bodo lahko začeli z delom. V Slovenski vasi se je že marsikaj spremenijo. Okrog območja ni več postavljenih 300 he so sicer dobili, še vedno pa imajo vodo iz ^jetja na hrvaški strani, čeprav se izgradnja fri nas že nekaj časa bliža h kraju in bo “v /. le da si zaradi tega nihče ne beli las. Najemniki se jezijo, ker nihče ne vzdržuje ceste skozi center in tudi za skoraj 40 ha neoddanih zemljišč nihče ne skrbi. Zato se v centru bohoti nepokošena trava, razraslo drevje in grmičevje. Še kar naprej ga krasi tudi velik odpad odsluženih vojaških vozil. “To vse kvari videz centra in odvrača od poslov tuje poslovne partnerje,” pravijo najemniki. Po izjavi g. Ferlinca se ministrstvo za obrambo po drugih občinah uspešneje dogovarja. Prepričan je, da bi moral razvoj podjetništva na tem območju biti v interesu občine in da bi ta morala več narediti zanj. To je podkrepil z informacijo, da drugod dajejo pripadajoča zemljišča v najem občini, ta zato vzdržuje infrastrukturo, zato pa ji ni treba plačevati najemnine. Občina Brežice se v nasprotju s tem že dve leti zavzema za brezplačen prenos lastništva tega območja na občino. Ministrstvo zaenkrat vztraja in ponuja najem pripadajočih zemljišč. Pri tem namiguje, da je občina neumna, če ne vidi, da se ji to splača, ker bo imela potem predkupno pravico in bo z nakupom lahko naredila velik posel. Ker gre tu za veliko območje, je verjetno stvar malo drugačna, če ne drugega, sije težko misliti, da bi občina lahko odkupila 40 ha zemlje. Poleg tega pa je absurdno ponujati tak posel občini, ki je zemljo izgubila, zdaj pa naj jo brezplačno vzdržuje in na koncu lepo vzdrževano še sama kupi! Mnogi še vedno negodujejo tudi nad vojaško delavnico, čeprav so na pritisk direktorja CRP tam le odstranili oborožene stražarje. Slišati je mnenja, da bi vojska delavnice lahko prestavila kam drugam, morda v cerkljansko območje, kjer ima na razpolago dovolj prostora. Vsekakor je svetovalec ministrstva za obrambo v Slovenski vasi dejal, daje to odvisno od odločitve občine. Občina se je namreč sama zavzela, da ta delavnica ostane, ker je s tem obdržala 70 delovnih mest. Niti strojev ne odpeljejo Naravnost neverjetno je, da najemniki še tri leta po ukinitvi Tehnično remontnega zavoda ne morejo začeti dejavnosti, ker se v ‘ prostorih nahajajo stroji. Ministrstvo za obrambo kljub večkratnim dogovorom in postavitvi rokov strojev noče in noče odpeljati ali jih prodati. Na posebnem posvetu o težavah v Trgovsko poslovnem centru Slovenska vas, ki ga je sklicala posavska Gospodarska zbornica, je bilo navedenih več konkretnih primerov za to. Tako je na primer podjetje Jestvina iz Kopra, ki gaje zastopal Ivan Tomše, tik pred tem, da začne z dejavnostjo. “Če v enem tednu ministrstvo ne bo umaknilo treh strojev, ki so še v prostoru, bomo pogodbo prekinili in izstavili račun za stroške adaptacije,” je dejal Tomše. Ker je predstavnik ministrstva obljubljal, da bodo prostore izpraznili v roku, za katerega se ta dan dogovorijo, najkasneje pa v enem mesecu, se je oglasil še predstavnik podjetja Moj dom iz Novega mesta. Temu je ministrstvo prostore izpraznilo z mesecem in ool zamude, zaradi česar je del projekta propadel, podjetje pa je utrpelo škodo. Najemniki so se zato zavzeli, naj da ministrstvo dovoljenje, oni pa sami poskrbijo za odstranitev. Najemniki še posebej izpostavljajo vprašanje lastnine nad objekti. Mnogi se, tako kot podjetnik Šinko, čutijo prevarane, saj so ob najemu dobili zagotovila, da bodo že po lanskem avgustu imeli možnost kupiti objekte. Na tem posvetu pa so spet slišali, da z nakupom ne bo nič, dokler ne bo sprejet zakon o obrambi. V nasprotju s to trditvijo so podjetju CRP v ministrstvu ves čas zagotavljali, da že obstoječa zakonodaja omogoča prodajo vojaških objek- Dva obraza nekdanjega vojaškega kompleksa pri Slovenski vasi tov, oviro pa predstavlja ministrstvo za finance, ki še ni sprejelo ustreznih podzakonskih aktov. Posebej sporna je sodna cenitev objektov,, ki naj bi bila osnova za bodočo prodajo, saj najemniki ugotavljajo, da je neupravičeno visoka. Kvadratni meter prostora je po njej namreč vreden več kot danes novogradnja. Zato najemniki zahtevajo, da se ob prodaji upošteva tržna vrednost objektov v času, ko sojih prevzemali v najem. Od tedaj seje tržna vrednost povečala tudi po njihovi zaslugi in neumno se jim zdi, da s svojim delom in vlaganji pravzaprav svojemu bodočemu nakupu dvigujejo ceno. Ker javna pravobranilka nižje cene ne priznava, bi bilo treba sprožiti postopek pri združenju sodnih cenilcev, kar je ministrstvo za obrambo že obljubilo, a zdaj o tem ne ve nič. Brežičani postavljajo na laž trditve, da se uradno niso pritoževali nad oceno vrednosti objek- tov, da ministrstvo ni videlo še nobene pogodbe o najemu ipd. “Ta občina je bila v Ljubljani mnogokrat in celo naša kolena so ožuljena,” pravi Ciril Kolešnik. Najemniki tudi zahtevajo, naj ministrstvo pospeši vpise v zemljiško knjigo, kjer je lastnina še vedno knjižena na JLA, območje pa še vedno vodeno kot ena sama parcela. Zaradi tega investitorji nimajo potrebne dokumentacije, celo ne uporabnih dovoljenj. To se sicer gostu iz Ljubljane ni zdelo pomembno, a so mu najemniki pojasnili, da zaradi tega, ker niso lastniki, ne morejo dobiti kreditov, država pa jim ne da garancij, čeprav vlagajo v njeno lastnino. Pred štirinajstimi dnevi so se najemniki, zdaj organizirani v skupščino, spet začeli dogovarjati z novo zasedbo v ministrstvu. Bo tokrat kaj več sreče? BREDA DUŠIČ-GORNIK privatizacija v očeti strokovnjakov Privatizacija ni tavžentroža Po spremembi družbenega sistema so mnogi pričakovali da se bo čez noč spremenil socialistični gospodarski sistem v tržno gospodarstvo. Nekdanje socialistične države, med njimi tudi naša, so se zavezale, da bodo v čim krajšem času izvedle privatizacijo državnih oz. družbenih podjetij in s tem ustvarile pogoje za delovanje tržnega gospodarstva, ki naj bi že v kratkem prinesel blaginjo. Kmalu pa se je pokazalo, da so bile to iluzije. otkem” končana. Težave se nadaljujejo pri ‘halizaciji, kije tudi vezana na hrvaško stran, Sam prenos lastnine na državljane in ustanove, kijih ustanovi država, je, kot piše dr. Jože Mencinger v reviji Javnost/The public, le “papirnata privatizacija, ki zanemarja dejanske probleme (učinkovitost) in zavira, ne pa pospešuje dejansko privatizacijo, za katero “so potrebni aktivni in ne pasivni lastniki, strateški planerji namesto finančnih investitorjev in koherentne skupine zasebnih investitorjev namesto tisočev malih delničarjev” (Simoneti,91).” Predvsem pa dr. Menciger opozarja, da pozabljamo, da je privatizacija proces ne pa premik. Strokovnjaki s področja politologije in sociologije pravijo, da do sedaj politološki in sociološki vidiki privatizacije pri nas niso bili upoštevani in da se zaradi tega že kažejo določeni problemi. Upoštevan je bil le ekonomski vidik, ki pa je za izpeljavo tako pomembnega družbenega procesa premalo. Zanemarili načelo pravičnosti Dr. Veljko Rus, kije na začetku dokaj aktivno sodeloval pri pripravah na lastninjenje poleg dr. Jožeta Mencingerja in še nekaterih drugih znanih strokovnjakov, je še pred sprejetjem zakona o privatizaciji predlagal, da se pri delitvi družbenega premoženja poleg ekonomske učinkovitosti razmišlja tudi o socialni pravičnosti. Nekateri politiki in ekonomisti so predlagano socialno pravičnost že takrat zavrnili in stavili le na načelo ekonomske učinkovitosti. Privatna lastnina je sicer potreben pogoj za učinkovitost, ni pa zadosten. Dr. Mencinger si zastavlja vprašanje, kako hitro je mogoče ustvariti institucionalni okvir, ki zasebni lastnini zagotavlja gospodarsko učinkovitost. Morda se da še najhitreje nadoknaditi tehnološko zaostajanje, težje pa bo z razvojem tržnih institucij, ki so na zahodu nastajale desetletja. Tega se namreč ne da ustanoviti z ukazi. Dr. Rus glede pravičnosti pravi, da je to tisti kriterij, ki legitimira družbeno dejavnost, vsi modeli privatizacije v nekdanjih socialističnih državah pa so zelo labilni in se kot taki ne bodo vrastli v civilno družbo, ker tega kriterija ne upoštevajo. Slovenci jemljejo kot pravično vračanje zemlje in objektov tistim, ki so jim bili na silo vzeti. “Glede kapitalske akumulacije torej družbene lastnine, ki je produkt njihove ustvarjalnosti, pa menijo, da bi moral vsakdo dobiti, kolikor je pri ustvarjanju sodeloval - to pa vodi v delavsko delničarstvo in ne v notranji odkup,” meni dr. Veljko Rus. Dr. Marjan Svetličič, kije poleg dr. Rusa, dr. Jerovška in dr. Bibiča sodeloval na okrogli mizi o politoloških in socioloških vidikih privatizacije na dnevih FDV v Ljubljani, pa je poudaril, da je treba privatizacijo demis-tificirati, da so pričakovanja glede nje prevelika in da sama po sebi še ne bo prinesla novega bogastva. Dr. Svetličič meni, da je privatizacija le eden od instrumentov preoblikovanja nacionalnega gospodarstva, ki pa je lahko uspešen, če deluje v ustreznem družbenem okolju. “Bojim se, da se v mnogih bivših socialističnih državah zgraju- je vrednostni sistem, ki bolj ceni tistega, ki špekulira na borzi, kot tistega, ki ustvarja,” pravi dr. Svetličič. Glede pravičnosti pa meni, da privatizacija ni nikoli nastajala na pravičen način. Dr. Janez Jerovšek pa se sprašuje, kaj bo slovenski narod imel od privatizacije? “Imamo 125.000 nezaposlenih, od tega 5.000 srednješolskih diplomantov, ki so brez dela in ki niso bili sprejeti na fakultete - bo to rešil proces privatizacije? Vlada namreč zagotavlja, da bo problem ekonomije rešen, ko bo speljana privatizacija,” je dejal. Dr. Jerovšek prav zaradi neupoštevanja načela pravičnosti podpira predlog SLS po dodatni razdelitvi certifikatov. Opozoril je tudi, da bi Slovenija morala imeti tudi velike sisteme, kot je npr. Iskra, kjer smo Slovenci imeli ves “know -how”, vendar ker slovenska družba oz. njena vlada nima strategije razvoja, se glede podobnih velikih sistemov loteva le pragmatičnih korakov. Dr. Svetličič je menil, da privatizacija na kratek rok ne more prispevati k predrugačenju trdih problemov, kamor šteje negativno stopnjo rasti in nezaposlenost, to lahko rešuje dolgoročno, pa tudi mehkih, kamor prišteva pomanjkanje znanja ali slabosti zakonov, ne more rešiti. Glede mednarodne privatizacije je dr. Svetličič dejal, da bomo morali na takšen ali drugačen način sodelovati s tujci, če bomo hoteli preskočiti minimalni prag učinkovitosti že zaradi sledenja razvoju tehnologije, seveda pa je potrebno vgraditi mehanizme, s katerimi bomo preprečevali, da nas to zapelje v odvisnost. S privatizacijo novi centri politične moči Na politološke vidike privat izacije je opozoril dr. Adolf Bibič. Dejal je: “Proces privatizacije vnaša nova razmerja med civilno družbo in državo. Nastopi nova delitev na sile kapitala in sile dela, ki pa postaneta ena od zelo pomembnih osnov nove stratifikacije in interesnega združevanja.” Če pomeni privatizacija zmanjševanje pristojnosti države in njenih posegov v ekonomijo, mora država določene funkcije vendarle ohraniti. Toda kje naj bodo meje? S privatizacijo nastajajo novi centri politične moči - lobiji. Država mora braniti javni interes, medtem ko skušajo lobiji čim bolj uveljaviti zasebne interese. Tudi pri nas imamo veliko lobijev, ki bi jih bilo potrebno regulirati. Dr. Bibič meni, da je neokorporativistični mehanizem (tripartitni model odločanja: zaposlovalcev, sindikata in države) nujen pogoj za prehod v stabilno družbo. Na koncu bi lahko dejali, da so bila pričakovanja glede privatizacij velika in da privatizacija sama po sebi marsičesa ne bo rešila. Dr. Rus meni, da bi pri privatizaciji podjetij morala poleg starih nastajati nova, pri nas pa se dogaja, da hočemo vse staro uničiti, kakor je delal socializem, Ki ni poskušal prerasti kapitalizma, ampak ga je poskušal izločiti. Pri privatizaciji zavodov je bila privatizacija na nek način blokirana in s tem neizkoriščen potencial tisočev akademsko izobraženih ljudi. V kmetijstvu je privatizacija zvedena le na vračanje zemlje, ni pa razširjena na agrarno reformo. Predvsem bi morali, kot poudarja dr. Rus, ločiti med denacionalizacijo in refevdalizacijo. Prva privatizacija, ki se je zgodila na področju stanovanj (danes imamo 88 odst. stanovanj v zasebni lasti), je bila izpeljana na hitro zato, da bi pokazali svetu, kako se naš sistem spreminja ter da je država na hitro prišla do deviznih rezerv. Vendar danes vemo, da je bila neučinkovita. Stanovanja niso nič bolj urejena niti se jih ne gradi več. Bila je tudi socialno nepravična, saj so do poceni stanovanj prišli le nekateri, medtem ko morajo danes mlade družine zanj odšteti po 80 do 100 tisoč nemških mark. Tako kot smo prej imeli predvsem družbena stanovanja imamo sedaj predvsem zasebna, na zahodu pa imajo socialna najemniška, zasebna najemniška, zasebna in zadružna. Poleg tega poznajo na zahodu davek na posest, kije zelo pomemeben instru-ment za financiranje lokalne politike, ta strošek pa lastnike naših stanovanj še čaka. JOŽICA DORNIŽ ▲ dan reformacije: pogovor s pastorjem danielom brkičem Ne protestiramo, ampak pričamo države sveta (Nemčija, nordijske države, Nizozemska, Velika Britanija, Kanada, ZDA, Avstralija).” - S padcem komunizma seje v tem delu sveta sprostila verska svoboda in videti je, V ponedeljek bomo praznovali državni praznik dan reformacije, s katerim posvečamo pozornost slovenski reformaciji, ki je pred več kot štirimi stoletji opravila izjemno pomembna kulturna in civilizacijska dejanja za vzpostavitev sbvenske nacionalne identitete. Ob tej priložnosti smo se pogovorili z Danielom Brkičem, pastorjem Evangelijske Cerkve, ki nadaljuje tradicijo protestantizma pri nas. Daniel Brkič je po rodu Novomeščan, po poklicu pa dipl. teolog. Njegov prvi pok-iic je bil sicer učiteljski, saj je po končani srednji šoli najprej študiral na Pedagoški akademiji v Ljubljani, vendar je kasneje vpisal in doštudiral teologijo na Evangelijski teološki fakulteti v Zagrebu, zdaj pa dokončuje postdiplomski študij pod mentorstvom znanega teologa dr. Davorina Peterlina. Je urednik revije slovenskih evangelijskih kristjanov Blagovestnik, predstavnik neoprotestantskih cerkva za svet RTV Slovenije, kot član predstojništva Evangelijske Cerkve na Slovenskem sodeluje z Uradom za verske skupnosti pri Vladi RS, sodeluje pa tudi z vladnimi ustanovami na področju priprav verskega pouka v šolah. Poslušalci Studia D ga poznajo tudi kot urednika verske radijske oddalje Glas evangelija. - Znano je, da pri nas izrazito prevladuje katoliška Cerkev, protestantska pa je dolgo ostala ohranjena le v Prekmurju. Kako ste vi kot Dolenjec prišli na pot evangelija? “Res je pri nas prevladujoče katoliško versko vzdušje, vendar pa sem jaz odraščal v evangelijsko protestantskem vzdušju, naša družina je bila namreč že v času mojega otroštva vernik te Cerkve. Ko sem končal ekonomsko srednjo šolo v Novem mestu, še nisem mislil na to, da bi se usmeril v duhovni poklic. Po študiju na Pedagoški akademiji, sem po nekaj letih poučevanja v Šmarjeti in Škocjanu sklenil, da se posvetim študiju teologije, se pravi, da sem se odločil za duhovni poklic. Tako študij na Pedagoški akademiji kot izkušnje v šoli pa so mi prišle kar prav v novem poklicu.” - Evangelijsko Cerkev so še pred nekaj leti ljudje zamenjevali z raznimi drugimi verskimi ločinami, v Novem mestu po spletu naključij z Jehovinimi pričami. Zdaj tega skoraj ni, a vseeno ne bi bilo napak, če bi orisali glavne črte vaše Cerkve. “Evangelijska Cerkev je protestantska cerkev, ki je po svoji vsebini evangelijska, po biblični usmeritvi fundamentalistična, po teološki naravnanosti pa kristocentrična. Je naslednica slovenske reformacije. Zanimivo je, da je bilo v času reformacije po podatkih Jožeta Javorška pri nas skoraj 80 odst. prebivalstva protestantov, zdaj nas je kakih 20.000, torej samo dober odstotek. Protestanti so se ohranili le v Prekmurju, kjer so bili pod zaščito ogrske zastave, medtem ko je bilo v času rekatolizacije oziroma protireformacije po drugih slovenskih območjih protestant-stvo zatrto. Razumljivo je torej, da imamo še danes sedež v Murski Soboti, kjer je naš su-perintendent, predstojnik Evangelijske Cerkve na Slovenskem. Cerkev deluje v sedmih regijskih središčih, eno od njih je Novo mesto, ki pokriva območje Dolenjske in Bele krajine.Tu nas je relativno malo, smo pa edini duhovni nasledniki protestantizma na Dolenjskem. Naše zgodovinske korenine so v 16. stol., ko je bilo na tem območju močno evangelijsko gibanje. Znano je, da so v tem času tu delovala štiri večja središča: Metlika, Novo mesto, Šentjernej in Krško. Manj znano pa je, da je bilo na Kranjskem v času reformacije več anabaptistov (prekrščevalcev) kot tradicionalnih protestantov, o čemer piše prof. Josip Gruden v Zgodovini slovenskega naroda. Lahko rečemo torej, da je Evangelijska Cerkev pri nas avtohtona.” - V mnogočem je Evangelijska Cerkev podobna katoliški, saj sta navsezadi\je obe krščanski, vendar pa je nekaj razlik. Katere? “Sveto pismo je za nas po sv. Duhu navdahnjena božja Beseda in temelj verovanja ter krščanskega življenja. Verujemo torej v enake verske resnice kot katoliki, nekaj razlik pa je. Ne priznavamo nezmotljivosti papeža kot svetega očeta in božjega namestnika ter svetnikov kot priprošnjikov pri Bogu. Imamo samo dva zakramentalna obreda: krst in obhajilo. Krstimo samo odrasle, ne otrok. Biblični krst opravimo s potopitvijo v vodi, kot je bila praksa prve krščanske Cerkve. Verujemo besedam Kristusa, ki je rekel, naj se krsti vsak, ki veruje in se spokori; otrok pa po svoji naravi tega še ni sposoben. Na ta način priznavamo svobodno odločitev človeka, pomembna nam je svobodna volja pri odločanju za vero. Tudi Jezus, začetnik krščanstva, je bil krščen kot odrasla oseba. Razlika je tudi pri zakramentu svetega obhajila (evharistija), kjer vsak naš vernik po Gospodovi zapovedi prejme kruh in vino, se pravi Gospodovo telo pod obema podobama. Poznamo torej samo tista dva zakramenta, ki ju je ustanovil Jezus, ostalo pa so obredi, kot so posvetitev otroka, posvetitev duhovnikov, maziljenje bolnikov, cerkvena poroka, cerkveni pogreb, blagoslovitev novih cerkva in drugo. Ena od razlik je tudi ta, da naši duhovniki nimajo celibata, se pravi, da se lahko poročijo. Zakramentom ne pripisujemo zveličavnega pomena po principu žex opere operato’, saj so zakramenti zunanji znaki notranje vere in milosti, ki se je že dogodila v človeku, in so brez vere nični.” - Ker je Sveto pismo za vas tako zelo pomembno, gotovo poskušate božjo Besedo širiti med (judmi, a ker pristajate na človekovo svobodno voljo, niste v tem pogledu tako nadležni kot denimo Jehovine priče. Kako delujete? “Za našo Cerkev veljajo tri temeljna reformacijska načela: sola Scriptura, sola fides, sola gratia (samo Pismo, samo vera, samo milost). Za širjenje Svetega pisma skrbi naše Svetopisemsko društvo Gideon, ki brezplačno razdeljuje Novo zavezo po bolnišnicah, domovih starejših občanov, učencem in dijakom, zapornikom in drugim. V hotelih nameščamo trijezične izdaje za turiste. Ljudem je tako božja Beseda pri roki, za branje pa se vsakdo svobodno odloča. Vere se ne da vsiliti, to je stvar božje milosti in svobodne volje. Med našimi dejavnostmi je tudi založništvo. Prav zdaj pripravljamo izid svetovne uspešnice dr. Billyja Grahama Mir z Bogom. Knjiga je že v tisku, izid pa smo posvetili letošnjemu dnevu reformacije. Denar za izid knjige je darovala skupnost slovenskih kristjanov iz Švice.” - Dan reformacije praznujemo kot državni praznik v spomin na 31. oktober 1517. leta, ko je Martin Luther na vrata wittemberške stolnice nabil 95 tez proti zlorabam tedanje Cerkve in s tem pozval k javni razpravi. Ta dogodek je sprožil reformacijsko oziroma protestantsko gibanje. Vsak naš šolar pozna Trubarja, Dalmatina, vedo za prvo slovensko knjigo, prvi prevod Biblije, vendar pa samega protestantizma (judje v glavnem ne poznajo. Kako bi ga na kratko označili? “Nepoučeni ljudje res mislijo, da kot protestanti proti nečemu protestiramo, Daniel Brkič vendar beseda protestantizem ne pomeni tega. Mi ne protestiramo, razen zoper greh in zlorabe. Pojem izvira iz latinske besede protestare, kar pomeni pričati za nekaj, ne pa ugovarjati. Beseda ima torej pozitiven pomen in nam pomeni pričanje za resnico evangelija. Iz zgodovine je znano, kako pomemben v kulturnem in civilizacijskem pomenu je bil učinek slovenskega protestantizma. Lahko pa samo ugibamo, kako bi bilo, če bi imel protestantizem pri nas večjo zgodovinsko možnost, kako bi se to odrazilo na civilizacijskem, kulturnem in tudi gospodarskem položaju slovenskega naroda. Znano je, da so tiste dežele, kjer se je protestantizem uveljavil, dosegle navečji razvoj in danes spadajo med najbolj razvite Slovenci v svetu Od izseljenca do znanstvenika Že precej časa je minilo, kar se je oče modernega čebelarstva Anton Janša na dunajskem dvoru prizadeval za sloves kranjske čebele. Naš rojak dr. Jože Starc se zdaj na Oddelku za čebelarstvo na univerzi v Uppsali bori za to, da bi bilo z onesnaževanjem narave človeku in čebeli prizanešeno. Dr. Jože Starc je zadnja leta tudi v domovini vse bolj poznan strokovnjak, zaradi Cesarje bil, kot smo lahko prebrali v prejšnji številki Dolenjskega lista, tudi imenovan za častnega člana belokranjskega čebelarskega društva. To, da je postal poznan šele sedaj, ima pač svoje vzroke. Osnovno je vendarle, da je dr. Jože Starc po rodu Belokranjec, da že dolgo, vse od leta 1962, živi na Švedskem, kjer je doštudiral na kmetijski univerzi v Uppsali. Tam je tudi sedaj zaposlen kot predstojnik Oddelka za čebelarstvo, edinega na Švedskem. Dela kot profesor in znanstvenik, zasebno ga je tudi čebelar in kmet. Poročen je s Svedinjo Christine, s katero imata sedaj že osemnajstletno hčerko Anno Katarino. Seveda bi bila to lahko zgodba o uspehu, ki sojih strani naših časopisov videle že nekaj in so jih naši ljudje, željni vsakega priznanja iz tujine, tako voljni brati. Osnove so namreč dane: mlad, nadarjen Slovenec se znajde v daljnji tujini in vsemu svetu dokaže, da je pravi sin naroda, ki je nekoč dal Antona Janšo, očeta modernega čebelarstva. Toda v primeru Jožeta Starca običajen kalup ne zdrži. Ovira je že na začetku: Jože namreč ni odšel v tujino, da bi tam uspel in se ovenčan s slavo povrnil k svojemu narodu. Jože je namreč moral oditi. Rojen je bil med vojno, kot najmlajši od treh sinov v družini Olge in Antona Starc v Čurilih nad Metliko. Očeta Antona so partizani odpeljali in ubili, ko je bil Jože še dojenček. Ob materini negi so fantje odrasli. Vojne je bilo konec, moreč duh pa je ostal nad družino. Čisto racionalni, samoohranitveni nagoni so materi narekovali: trije fantje so, eden mora ven. Več možnosti bo, da bo nekdo preživel. Mati, kije videla že dovolj hudega, ni mogla nobeni oblasti več zaupati. Tako je Jože odšel v svet. Že prej je napravil kmetijsko srednjo šolo v hrvaških Križevcih, eno najboljših v tedanji Jugoslaviji. A družba, kamor je Jože prišel, mu je priznala le osnovno izobrazbo. Nič niso pomagala praktična dokazovanja. Nekaj časa je Jože potrpel, potem pa je sprejel pravila igre. Naučil se je jezika in pričel študirati. Tako je končal kmetijsko fakulteto, študij pa gaje tako pritegnil, daje z njim nadaljeval in naredil tudi doktorat. Jožetovoo zanimanje je bilo usmerjeno predvsem v raziskovanje zaščite rastlin pred boleznimi in živimi orga- Dr. Jože Starc iz Uppsale nizmi, pri tem pa je neizogibno naletel na čebelo, ki je v življenjskem krogu mnogih rastlin izredno pomemben dejavnik. Kako ohraniti oba, rastlino in žival, pri polnem zdravju, je poslej postala njegova življenjska naloga. Ko je bilo leta 1979 torej razpisano mesto predstojnika za čebelarstvo na poljedeljski univerzi v Uppsali, se je Jože prijavil in bil izmed številnih kandidatov izbran, prav zato, ker je združeval ta pomembna znanja. Stric Ludvik in njegove čebele Iz nič ni nič. Vsaka stvar, ki jo človek počne, vendarle izhaja iz predhodnih izkušenj in spoznanj. Tudi Jože je gradil svoj odnos do narave v mladih letih, ko je še kot fantič spoznaval okolico, naravo in njene zakonitosti. Spominja se, da so fantje pogosto hodili na počitnice vMartinjo vas priTrebnjem, kjer je bila doma njegova mati. Tu so bile kmetije drugačne kot v Beli krajini. Fantje so se privajali kmečkemu delu, še z večjim zanimanjem pa so sledili stricu Ludviku v čebeljnak. Pa ne samo zaradi posladka, ampak tudi zaradi živega zanimanja za življenje, ki je gomazelo v njem. Stric Ludvik, tetin mož, je bil sicer uradnik na trebanjskem sodišču, njegov glavni hobi pa je bilo čebelarstvo. Fante je rad popeljal v skrivnostni svet čebel, vzel jih je s sabo, ko je vozil čebelje panje na pašo na Notranjsko, od koder je bil tudi sam doma, in delil je z njimi številne skrivnosti in starodavne modrosti. “Spominjam se tistih poletnih dni in da v potrebi po duhovnosti ljudje vse pogosteje iščejo svojo cerkev ali duhovno gibanje. Ali narašča število vernikov Evangelijske Cerkve tudi na Dolenjskem? “Da. To je lepo vidno pri vsakem nedeljskem bogoslužju, kjer se zdaj redno zbira že okoli 200 vernikov. Sedež in cerkev imamo na Trdinovi 27 v zgradbi, ki je sakralni kulutrni spomenik, zgrajen že leta 1675. Med verniki, ki se v zadnjem času pridružujejo naši Cerkvi, je precej mladih, veliko pa je tudi intelektualcev in nekdanjih ateistov. Šploh je vračanje duhovnosti tok, ki ga opažamo po vsem svetu. V svetovnem merilu se protestantsko gibanje, ki sicer vsebuje več denominacij oziroma struj, približuje številu 500 milijonov. Smo najhitreje rastoča cerkev 20. stoletja z letnim prirastom 19 milijonov vernikov. V tem pogledu so uspešni predvsem misijoni v Južni Ameriki, Afriki in Aziji ter v nekdanjih komunističnih državah.” - Kako boste letos praznovali dan reformacije? “Odkar živimo v versko pluralni družbi, imamo med državnimi prazniki tudi dan reformacije. Tega smo veseli. V prejšnjih letih smo praznik počastili z razstavami protestan-tike, pri čemer nam je priskočila na pomoč Knjižnica Mirana Jarca, s koncerti in slavnostnimi akademijami, letos pa smo se odločili, ker je leto družine, da ne bomo praznovali s poudarki na zunanjih ceremonijah, ampak v krogu našega občestva, se pravi v.” MILAN MARKELJ prvega stika s čebelami. Spominjam se tudi, kako sem doma v Čurilih poskušal udomačiti čmrlje in svojih prvih kmetijskih poskusov, ko sem si naivno predstavljal, da bi lahko doma na vrtu gojil gobe”, z nasmehom pripoveduje svoje spomine Jože Starc, ko se pogovaijava pri njegovem bratu Janezu v Metliki, kjer je bil v gosteh med kratkim obiskom v domovini. Prišel je na metliško slovesnost, mimogrede pa je bil še na posvetovanju strokovnjakov Evropske skupnosti v Nemčiji o zaščiti čebel pred škropivi v kmetijstvu in sadjarstvu. Na kolenih ima knjigo Visoka pesem gora, ki mu jo je s posvetilom za nekdanjega soseda podaril slovenski zunanji minister Lojze Peterle. Doma je prav blizu Martinje vasi, kamor je hodil Jože svojčas na počitnice. Na Jožetovi mizi pa kraljuje prenosni osebni računalnik s številnimi disketami. Delo in številne podatke ima seveda kot moderni znanstvenik vedno s seboj. Ko se pogovarjava, mi pripoveduje o mednarodnih stikih, ki jih ima kot čebelarski strokovnjak. Znanstvana pot ga je vodila že skoraj na vse konce sveta. Človek bi na prvi pogled sodil, daje čebelarstvo zelo individualna, zaprta znanost, vendar je, kot starodaven način sožitja človeka z naravo, na različne načine razširjeno povsod po svetu. Zdaj se prav tako po vsem svetu hitro širi onesnaževanje narave, na katerega so čebele še posebej občutljive. Človek je kmalu spoznal, da bi lahko čebela bila tisti senzor, ki bi dala prvi znak, daje z naravo nekaj narobe. Da bi to ne bilo tako, da bi čebele zaradi zastrupitve pomrle. Človek bi šele nato spoznal, da so njegove metode napačne. Za vse to si prizadeva Jože. S svojim preučevanjem in z občutljivimi meritvami poskuša preprečiti, da bi prišlo do porušenja občutij ivega ravnotežja v naravi. Daje to mogoče, dokazuje s svojim načinom življenja on sam, saj tudi kmetuje in čebelari. Kmet in čebelar Oboje, metovanje in čebelarjenje je tesno povezano z naravo in hkrati tudi z bitjo naroda, ki na tej zemlji živi. Kot se pri nas praviloma ne zgodi, da bi se kak priseljenec pričel ukvarjati z obdelovanjem zemlje, tako je tudi na švedskem. Daje Jože lahko eno in drugo, dokazuje tudi, da je prodrl globoko v naravo švedskega človeka in da se je moral marsičemu tudi odreči. Začne se že pri imenu in priimku. Na Švedskem Jože ni Jože ampak Josef, prav tako se ne piše Starc ampak Stark, kar v švedščini ima svoj smisel, saj beseda pomeni močan. Nadaljuje se pri načinu razmišljanja, vrednotenja. A to so stvari, ki človeku, ki se je zavestno za to odločil, odtehtajo marsikaj. Na koncu kon- cev bi človek lahko ugotovil, da bistvene razlike ni in da nas vse veselijo in mučijo iste stvari. Za pravilno razumevanje stvari, ki jih pripoveduje o svojem življenju Jože, je le dobro, če človek kolikor toliko le pozna razmere pri nas in na Švedskem. Na primer, ko govori o čebelaijenju. Pripoveduje, da je tudi na Švedskem to že stara dejavnost, saj o letnem donosu medu za nekatere pokrajine obstajajo zapiski celo tam od srednjega veka. Vendar Švedi ne poznajo čebelnjakov tako kot mi, ampak imajo po parceli razpostavljene posamezne panje, ki pa imajo precej večji donos medu od naših. Prednost posameznih panjev je tudi v tem, da se čebele ne motijo, ko hočejo v svoj panj, se torej med sabo ne mešajo, kar zmanjšuje možnost okužbe. Pa še nekaj je, kar je pomembno zlasti za hladnejše skandinavske razmere: tak panj je moč vsepovsod, z izjemo ozkega izhoda, močno toplotno izolirati. “Na Švedskem je kakih osemnajst tisoč zasebnih čebelarjev, ki imajo v povprečju po deset panjev. Čebelarjenje ni toliko gospodarska dejavnost kot koristen in zanimiv hobi, čebele v naravi pa vse bolj postajajo indikator čistega okolja. Kako poleg dela na univerzi in čebelarjenja Jože zmore še kmetovanje, je seveda vprašanje, ki si ga povsem upravičeno zastavlja slovenski naivnež. Toda res je, da je lastnik za švedske razmere srednje kmetije, kije dobro utečena in obdelana. Srednja kmetija, to se pravi osemdeset hektarov zemlje v enem kosu. Prideluje razne vrste poljščin in ima tudi nekaj gozda, ograjenega za živino. Jože kmetuje v večini sam. Da bi na Švedskem imel družinsko kmetijo, kakor je v navadi pri nas, seveda ne pride v poštev. Vsakdo ima pač svojo zaposlitev, ki je od kmetovanja neodvisna. Seveda ima Jože za kmetovanje vse potrebne stroje. Poudarja, daje čar predvsem v sistematičnem pristopu k delu. Delaš pač tisto, kar je na vrsti, z drugimi malenkostmi se ne bremeniš. Predvsem pa skrbiš za strojni park, da so stroji lepo očiščeni, oprani in namazani ter pripravljeni za naslednjo sezo- no. Kot rečeno, živeti blizu narave pri nas ali na Švedskem verjetno ni velikih razlik. Podobni so problemi, skrbi in zadovoljstva. V tem pogledu Jože ni dosti prebral-Drugačnost je le v pristopu. Še nekaj je na Švedskem aktualnega: pripravljajo se za vstop v Evropsko unijo. “Za švedske kmete to ne bo velik udarec, saj smo vajeni konkurence, kajti trg je že dlje časa odprt. Huje bo Norvežanom,” pravi Jože. Čebel pa ne zanima to, ali so v Evropski uniji ali ne. Nabirajo svoj med in živijo naprej-Čejih na cvetlicah čaka strup, je konec vsega. pa tudi če so v Uniji. Le to je za nji' pomembno. Jože se že dolgo bori, da bi jin1 omogočil živeti skupaj s človekom, saj ve, da je življenje enega odvisno od življenja drugega. V tem pa je spoznanje današnjega Antona Janše. TONE JAKŠČ NAGRADI V SEVNICO IN NOVO MESTO Žreb je izmed reševalcev 40. nagradne križanke izbral JOŽETA FELETA iz Sevnice in IVICO KAPETANA iz Novega mesta. Feletu je pripadla denarna nagrada, Kapetan pa bo prejel knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 7. novembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 42. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. NAGRADNA KRIŽANKA 42 REŠITEV 40. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 40. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: OBOK, PERO, MAPA, ETER, ANALITIKA, JANOS, KUN, PETERLE, RJ, ORK, KIA-MUZE, ANDI, KMET, GOSPOSKA, TRIO, NETOPIR, BIČEK, AMONITI, OKAPI, TAPAJOS, KANAT. prgišče misli Duša je zaprla v vsem živem in se zateče edinole v smrt. M. STERLE Književnost brez ljudskega izročila in globokih korenin v neki deželi mora upadati in odmirati I. B. SINGER Porajanje idej potiska družbo naprej, njihovo pomanjkanje pa nazaj. V. PEČJAK Pomembni trenutki v človekovem življenju so samo plod naključij. I. ZORMAN Negacija svobode je v samem jedru realsocialističnega sistema. F. BUČAR > KOSTAI skl pri TOT PRED. NOBELOVEC ZA MR 1967 (OSCAR) OTREB-LJEN SVET PRIPADNIK ŽIVALSKEGA RAZREDA PAJKOV-CEV REKA V SRBUI, PRITOK MORAVE PRPADNK ALPSKE RASE LODPRTA KOČIJA NEM. LITERAT WU_H£LM N/ RIMSKA ENA VEDA, KJ RAZISKUJE ODNOS ŽIVIH BITU DO OKOLJA MADŽAR- SKO MOŠKO OKR. ZA EMERITUS OSVEŽILNA PIJAČA > STC?'j*ob OŽINA NA MALAKJ VELIKO MESTO GEOLOŠKA DOBA, POOOOOE LEK TERCIARJA IME SLOV. PESNIKA ZAJCA UUDŠtV6 IZ SKUPINE BANTU NA KENIJSKEM VIŠAVJU POPRAV- LJALEC UR PROLOG PTIČ TEKAČ JOZt^UDIR MADRIDSKI ŠPORTNI! ■ KUJB HAVAJSKA KITARA VAŠKA SKUPNOST SIV MOŽ ANGL PLEMIŠKI NASLOV VRSTA UMETNE SMOLE IAK.KNJ. KOČO DRŽAV- LJAN NAPOLEO- NOVE IURUE IND. POLITIK (VEN KATA) K. SIM. ZA GERMANU KRAJ PRI LJUBLJANI ATLETSKA DISCtPUNA IME ITAL POMORCA (VESPUCCI GLAVNI STEVNIK IZDELOVA- LEC VITLOV ČERNE UROŠ DEL OBRAZA TVOREC BOJEVITE Bugisn- VpDNA ŽIVAL ŠPANSKI SKLADA- TELJ 1882- 1949 domača obrt: lončarstvo i * Devet desetletij lončarji V vasi Gruča živijo in debjo bnčarji Pungerčarji. K njim množično prihajajo turisti iz vseh koncev naše domovine, ceh iz sosednjih držav, njihove lončene izdelke pa so kupci ponesli po celem svetu. Ko sem prišla na Gručo, majhno vasico med Prekopo in Šentjernejem, sem Stanka in njegovega sina Jožeta zmotila pri delu. Bliža se namreč 1. november in ljudje bi radi vaze, zato je dela čez glavo. “Ko je lepše vreme, je veliko dela na kmetiji, zato ob slabšem vremenu raje delava več, tako je vedno na zalogi dovolj izdelkov, če pride kdo k nam,” pravi 66-letni Stanko. Lončarstvo je v tej hiši že 90 let. Vojna oziroma očetova smrt leto prej je delo prekinila. Po vojni se ni nihče od sinov vrnil domov, ostal je le Stanko, kije bil pravzaprav še otrok, lončarsko delo pa je le površno spoznal, ko je očeta opazoval pri delu. Ko seje moral odločiti za poklic, je poskušal vse mogoče, a na mamino spodbujanje se je odločil, da bo nadaljeval s tradicijo preoblikovanja gline. Leta 1950 se je popolnoma Posvetil lončarstvu. Nihče mu ni povedal ali Pokazal, kako mora delati, spomini iz otroštva pa so bili bolj megleni. In čeprav je bil sam svoj učitelj, je dve leti kasneje opravil mojstrski izpit z odličnim. Delo je bilo trdo Stankovo delo je pred desetimi leti na silo Prekinila bolezen, dvakrat je preživel možgansko kap, zato je bil invalidsko upokojen. Sest let ni mogel nič delati, vendar je njegovo obrt prevzel eden izmed šestih otrok, sedaj 30-letni sin Jože. “Jože je sedaj glavni strokovnjak, jaz sem le njegov delavec,” pravi Stanko, “vendar mu zelo rad pomagam, kadar le morem.” Stanko se rad spominja preteklosti tudi zato, ker je danes delo veliko bolj enostavno zaradi vseh strojev, ki so na voljo, se je pa povečala zahtevnost in pričakovanja uporabnikov. “Včasih je bilo vseeno, če so se na posodi poznali prstni odtisi, danes si kar ne morem predstavljati, da površina ne bi bila gladka,” pravi. Pet let imajo pri Pungerčarjevih električno peč za žganje gline. Ta se mora segreti dvakrat do tisoč stopinj, temperatura pa ne sme nihati, saj bi glazura lahko popokala in bi bili izdelki zanič. Tako se je večkrat dogajalo prej, ko so morali kuriti peč na drva in jo nalagati kar 16 ur. Koliko kurjave, vztrajnosti in znoja je bilo potrebno, da so dosegli tako visoko temperaturo. Tudi gnetenje gline je bilo včasih zelo zamudno in utrudljivo. Tri dni so rezali in gnetli 500 kilogramov gline, tlačili so jo celo z nogami, tako da je znoj lil v curkih. Včasih je bilo zamudno in mučno tudi pripravljanje glazure. Oče in sin izdelujeta pravzaprav vse, kar se da narediti iz gline, le peči ne, Čeprav sta včasih naredila tudi nekaj teh. Ljudje si najbolj želijo vrče, pekače, vaze, lestence in sklede, pa tudi šentjemejski petelini so zelo iskano blago, saj se jih drugje ne dobi. Ljudje kupujejo izdelke za uporabo in tudi za okras. Še vedno se čuti vpliv afere iz leta 1980, ko so jih, kot pravi Stanko, “inšpektorji potlačili v zemljo.” Takrat so namreč ugotovili, da slovenski lončarji uporabljajo oporečno glazuro, zato jo sedaj Jože in Stanko nabavljata v tujini in je vsak strah odveč. Lončaijev je vse manj Da iz kupčka brezoblične gline nastane končen izdelek, je potrebno veliko truda, vztrajnosti in znanja. Ko sem stopila v delavnico, je Stanko resda v nekaj minutah iz koščka gline s pomočjo kolovrata in spretnih rok naredil vrč, seveda brez ročaja, ki ga je pritrdil kasneje, ko se je osnova že malo posušila. Potem pa sledi osemurno sušenje pri 950 stopinjah in 20-urno hlajenje. Izdelek je potem potrebno premazati z glazuro in zopet sušiti na 1050 stopinjah slabih šest ur. Hlajenje pa mora biti počasno, kajti “tudi jed ni dobra, če se prehitro ohladi.” Danes je pri nas manj ločnarjev kot nekoč. Pred vojno na primer je bilo na Šent-jemejskem polju kar 12 lončarjev, vendar jih večina ne dela več, kajti očetje so pomrli, otroci pa niso nadaljevali z delom, saj so njihove izdelke izpodrinili tudi cenejši industrijski. Pa vendar lončarstvo cenijo tisti, ki nekaj dajo na tradicijo in lepoto ročno oblikovane gline. Na raznih sejmih in novomeški tržnici, kjer Jože prodaja izdelke, včasih celo kdo reče, kaj je ta pest blata, nekateri pa brez takšnih izdelkov ne morejo. Stanko in Jože bi prav gotovo več časa preživela v delavnici, če ne bi bilo kmetije, tako eno izpodriva drugo. “Verjetno bi se mi bolj splačalo, če bi kupil vino, kot pa da obdelujem vinograd, a imam veselje do dela zunaj in tudi v delavnici,” pravi Stanko, njegov sin pa dodaja, da” pri nas pozimi nikoli ne sedemo na zapeček, da bi počivali, z očetom se raje ukvarjava z glino”. Tako se verjetno ni bati, da bi pri Pungarčarjevih lončarstvo zamrlo. TANJA GAZVODA Otroci so najboljši bralci pristne književnosti. I. B. SINGER Človek bolj pokaže, kakšen je njegov značaj v’ mirnem času, kakor pa v enkratnem izbruhu. B. PAHOR Najboljši kos vsega je pač vedno tisti, ki manjka, in najboljši ljudje so tisti, ki jih ni več. M. STERLE ! zdravnik razlaga mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda Nezavest In kaj je značilno za ledvično komo? Vzroki ledvične kome so najrazličnejša dolgo časa potekajoča obolenja levic. Lahko pa nastane tudi, če delovanje ledvic odpove zaradi nekritičnega dolgotrajnega jemanja nekaterih zdravil proti bolečinam, ki vsebujejo fenacetin. Do nenadne odpovedi ledvic pride pri hudih operacijah, poškodbah ali zastrupitvah. Zaradi tega se v organizmu kopičijo presnovni produkti, ki jih ledvice sicer izločajo. To pa privede do kome. Kateri so značilni znaki ledvične kome? V fazi razvite odpovedi ledvic bolnik mirno leži, je nezainteresiran, apatičen, brez teka, koža ga srbi in je močno bled. Koža je včasih rjavo sivo bledo obarvana, jezik je suh in rumenkasto rjavo obložen, iz ust ima značilen zadah po amon-ijaku. Dihanje je globoko in sunkovito. Pogosto je bolnik zelo nemiren in bruha. Pojavijo se krči 'po celem telesu in postopoma izgubi zavest in zapade v komo. Pulz je dobro polnjen, krvni pritisk pa je normalen ali zvišan. Kakšna je pomoč na terenu? Pri takem bolniku preprečimo na terenu zadušitev in ga čimprej prepeljemo v bočnem položaju v najbližjo bolnišnico, kjer bodo lahko izvedli hemodializo (prečiščenje krvi s pomočjo umetnih ledvic). Tudi v okviru nujne medicinske pomoči na terenu ne moremo kaj prida napraviti. V žilo mu ne damo tekočine, saj ima ožilje že tako prenapolnjeno. Zdravljenje ledvične kome zahteva sprotne laboratorijske izvide. Želim, da bi kateri od nasvetov pomagal kdaj rešiti kritično situacijo in morda celo življenje prizadetega. Konec praktični KC praktični KRIZ praktični ^ praktični Z > /\ Učinkovit pecilni '[pRof prašek Pecilni prašek ni dobrodošel le pri peki slaščic, temveč tudi pri mnogih drugih gospodinjskih opravilih. Vendar ga morate hraniti na suhem, saj vlažen izgubi učinkovitost. Ko perete zavese, dodajte vodi za izplakovanje eno ali dve vrečki pecilnega praška in zavese bodo bleščeče bele. Trdovratno umazanijo na pekaču ali stenah pečice prekrijte z navlaženo plastjo pecilnega praška, počakajte nekaj ur, zdrgnite, izperite in obrišite do suhega. Če vam na svetlo preprogo kane rdeče vino, madež takoj posujte s pecilnim praškom, ki bo vsrkal tekočino. Madež bo izginil. Če imate umazane bele platnene čevlje ali copate, jih zdrgnite s staro zobno ščetko, namočeno v pecilni prašek. Nato platno temeljito izperite. Ko pa boste imeli v stanovanju mravlje, jim natresite na njihovo stezo nekoliko pecilnega praška in kmalu bodo odšle. Rdeča pesa s šalotkami •ftfnmmmm in hrenom, 2 kg rdeče pese, 20 dag šalotk, 5 dag hrenove korenine, 1 lovorov list, 3 dag sladkorja, 5 dag soli, 1/4 1 vinskega kisa. Rdečo peso temeljito operemo in oščetkamo pod tekočo hladno vodo. Potem jo zložimo v kozico, prilijemo toliko vode, da so gomolji dobro pokriti, in zavremo. Vročino zmanjšamo in peso počasi kuhamo 35 do 45 minut. Gomolji ne smejo biti preveč mehki. Šalotke olupimo in narežemo na obročke, tudi olupljen hren narežemo na kocke. V loncu zavremo kis, sladkor in sol. Ko je pesa kuhana, jo odcedimo, napol ohladimo in narežemo na debele ploščice. Rdečo peso, narezane šalotke, hren in lovorov list stresemo v zavrelico, ki naj vre, in vse skupaj kuhamo še 2 minuti. Potem peso s penavko poberemo iz zavrelice ter zdevamo v temeljito pomite kozarčke. Zavrelico še enkrat prevremo in jo zalijemo v kozarčke. Zapremo. H Vsaj eno jabolko na dan Odkar poznamo in imamo posebne hladilnice za sadje, se porabniki ne zanimajo več toliko za nakup ozimnice, saj si sadje raje kupujejo sproti. Domača klet - zlasti če je v hiši centralna kurjava - ne more zagotoviti tega, kar v času skladiščenja sadje potrebuje, da se ohrani sveže in da ga ne napadajo fiziološke bolezni. Sodobne hladilnice imajo tako imenovano kontrolno atmosfero, v kateri sadeži zelo počasi (užitno) dozorevajo, k temu pa pripomoreta tudi zelo nizka temperatura (le 0 do 4 stopinje) in visoka relativna vlaga, ki prepreči, da bi sc plodovi izsušili in postali gobasti. Tako uskladiščeno jabolko ali hruška ohranita vse svoje prehranske vrednosti in tako cenjeno svežino. Svež okus dajejo kisline, te pa se ob slabem skladiščenju izgubljajo. Prehranski strokovnjaki in zdravniki priporočajo vsak dan eno jabolko ali hruško, še bolje pa več. > Racionalna raba tople vode Racionalno se lahko obnašamo tudi pri porabi tople vode. To lahko dosežemo, če temperaturo tople vode omejimo na 45 do 50 stopinj. Pri višji temperaturi vode se nesorazmerno povečajo toplotne izgube, hitreje nastaja tudi vodni kamen. Pri nižjih temperaturah pa se v vodi razvijajo bakterije. Vodni kamen, ki nastaja v bojlerju, redno čistimo. Redno vzdržujemo vodovodne pipe, da ne puščajo. 10 kapljic tople vode na minuto pomeni 170 litrov vode na mesce oziroma po nepotrebnem porabljenih 9 kWh. Pri tuširanju porabimo več kot trikrat manj vode in energije kot pri kopeli v kadi. Posode ne izpiramo pod tekočo vodo. V pretočnih bojlerjih segrevamo le toliko vode, kolikor je potrebujemo. Kam na smučanje? Sodeč po reklamnih akcijah avstrijskih turističnih središč o zmogljivostih za letošnjo zimsko sezono naši sosedje s slovenskimi zimskimi turisti močno računajo. V turistični pisarni AMZS v Ljubljani na Dunajski 128 so že skozi vse leto s pomočjo računalniškega programa Euto Route Ezpress izdelovali potovalne načrte, največje zanimanje je bilo za potovanje na Nordkapp, zdaj pa tam že zbirajo podatke o smučarskih smučiščih, cenah smučarskih vozovnic in prenočišč. Tam boste lahko dobili izdelavo celotnega potovalnega načrta, skupaj z vsemi informacijami o državah, skozi katere je treba potovati, da boste prišli do želenega cilja. Pa srečno pot in ne pozabite: kmalu bo treba misliti ne samo na smuko, ampak tudi na zimsko vožnjo! .f - . ..... ■ . ■■ . ... | ' .. : . ; ' '-■ ■■ Anini | a> žjgigite|Tj 1 E co 60 2 I cu .s JS <3 .a i iufk $QQ5bBA — X S TOionti g)PObtn om BRENTARJI - Trgatev pomeni prebivalstvu vinogradniških območij družinski praznik z obilico družabnosti. Za dobrih sto hektolitrov naprešanega mošta seje trudilo 12 do 16 “beračev” in po 4 brentarji. Mnogi so šli v bratvo zaradi veselega vzdušja in da so se nazobali grozdja, za nagrado so si ga smeli odnesti poln škafec domov. V večjih vinogradih so brali navadno 3 do 4 dni. Škafce so prinesli s seboj in grozde večinoma rezali z “lovrki” - nožički. Brentarji so morali biti urni, da so dohajali prazniti škafce in odnašati brente do kadi. Stari so bili navadno od 16 do 60 let in vsak je imel pri sebi leskovo ali svi-bovo palico. Rabila mu je za opiranje med potjo, vapjo pa je tudi vrezoval število odnesenih brent. Po končani bratvi seje zareze seštelo. Še nekaj naslednjih dni so brentarja skelele rame, rdeče in ožuljene od usi\jenih ali vrvenih naramnic. Posnetek bretarjev je bil narejen leta 1959 v Glogovem Brodu pri Brežicah. (Pripravila: etnologinja Ivanka Počkar) Na roko ponarejal denar- Ponarejalca denarja, glasovitega Prelesnika so ujeli zopet žandarji. Že pred sedel je večkrat ali je vselej utekel. Iz Temišvarske trdnjave tudi ušel. Bil je v nji tri leta, pa je sporazumel se s profozom in dvema čuvajema terjima je delal denar, da sta si opomogla. Z njima vred pobegne. Žandarji za njimi, on preplava srečno Donavo, tovariša pogineta. DeFal je le banke po lOOfor. z roko in sicer enake pravim, da so v Ljubljani enkrat njegovo odobrili, cesarsko z isto številko pa zavrgli Da ga ne spoznajo, moral se je preoblačiti. Videlli so ga že v ženski obleki, tudi hodil je že sim ter tje kot razcapan berač. Kmetje imajo zanj velike simpatije. Doma je s Ceste blizu Grosupljega. Pozdravljajo v nemščini - Odraščeni Kočevarji pozdravljajo človeka skoraj vsi, otrok pa nobeden ne. Škrici v beli Krajini pozdravljajo vsi po nemški. Prehudi pijanci za semenišče - Škof Dolence ne jemlje nič rad v semenišče ker so prehudi pijanci”. Ljudje pa pravijo: naj veči pijanec med našimi fnrii ni Dolenec amnak Gorence Boštijan. Ležala je vsa drobna v sveži postelji, ki se je ob njeni majhnosti zdela še večja. Žilave, zgarane roke je položila na odejo čisto počasi in rahlo, da ne bi česa umazala. Oslabele oči so plašno begale po belih stenah. Tišino je prekinilo ječanje vrat in v sobico se je pririnilo nekaj ljudi. Spet jo je prešinilo drobno upanje: "Morda pa danes pride kdo od mojih... ” Nemirne oči so preiskovale vsakega prišleka posebej, ti pa so kot vedno obstopili sosednjo posteljo. Spet je ostala sama. Včasih so prinesli toliko rož, da so jih postavili tudi na njeno omrico, ki je bila običajno prazna. Ljubila je cvetice, a teh se ni mogla veseliti, ker niso bile namenjene njej. Vse življenjeje garala za otroke, vse življenje si je pritegovala od ust, da bi jim bilo bolje kot njej. Ko so odrasli in izpili moči iz njenega telesa, so odšli po svetu. Njeni otro- ci... Zakaj je nihče ne pride obiskat? Kposteljije stopilo mlado dekle in prekinilo tok njenih misli. “Pomarančo sem vam prinesla. Večkrat vidim, da nihče ne pride k vam,” je rekla in na omarico položila lep in svež sadež. Starki so se zasvetile solze v očeh, ko je hvaležno pomislila, da so še dobri ljudje na svetu. Odslej ji je bilo malo lažje, ker je imela nekaj, kar je lahko držala v rokah in ogledovala. Gladila je drobno, a zanjo dragoceno darilo in ni opazila, da sadež počasi vene, propada. Tudi njene roke so postajale okorne in naposled je pomarančo le še z očmi opazovala... Rodil se je nov, lep dan. Prvi jutranji žarki so pokukali v sobo. Našli so prazno in sveže pogrnjeno posteljo. Starke ni bilo več v nji. Tudi pomaranče ni bilo več tam. Odvrgli so jo. 9flTPICI]fl v v dveh porazih uspelo doma premagati Elektrarno Dravograd s 6:2. (N. G.) nije pravilno ocenila, saj se je večina volilcev opredelila za proti občini Trebnje; t.j., da naj bi občina Trebnje ne obstajala več. jst ali užaljenost: jaz “polemiko” z vami gospod Tomo Win-discher, zase zaključujem. Vi pa..., kakor hočete. Hvala, ker sem vas imel čast “sjroznati”. JOŽE FLORUANČIČ R S.: Hvala osebno (in tudi v imenu ZLSD) vsem tistim, ki ste s podpisom podpore zagotovili, da je predlog sprememb in dopolnitev Zakona o denacionalizaciji že vložen v Državnem zboru. Ali bodo zdaj argumenti prevladali nad čustvi? In razum? Ali pa se motim? Iskreno upam, da ne. Osredotočim naj se na (nesprejeti) vladni predlog o novi občini Mokronog, v katero bi spadali sedanji kra- jevni skupnosti Trebelno in Mokronog. Pred referendumom so se kra- jani KS Mokronog na zborih z veliko udeležbo vedno zavzeli za novo občino, saj Mokronog poleg Trebnjega edini izpolnjuje vse zahteve za novo tciunkurr) do.o tipoft-impoct trgovina s kmetijsko mehanizacijo zastopstvo VESNA MARIBOR !l" Podbevškova ulica 5 68000 Novo mesto tel.: (068) 23-826, 22-288 tel. in fax: (068) 322-525 — PRODAJA IN SERVIS AKUMULATORJEV — ODKUP ODPADNIH AKUMULATORJEV IN SVINČENIH SUROVIN — BOGATA IZBIRA AVTOPLAŠČEV — BOGATA IZBIRA TRAKTORJEV: UNIVERZAL, ZE-TOR GOLDONI, FIAT, SAME IN INO-Brežice — AGREGATI ZA PRANJE: PAVARINI, HIDRO IDEA — VSA KMETIJSKA MEHANIZACIJA POKLIČITE NAS! •KRAŠCOMMERCE« PODJETJE ZA TRGOVINO, d.O.O., LJUBLJANA UVOZ. IZVOZ IN ZASTOPANJE TUJIH OSEB Ljubljana, Slovenčeva 24 V Poslovno trgovskem centru v Slovenski vasi pri Brežicah odpiramo na 1.288 m2 skladišče z diskontom, zato vabimo k sodelovanju: 1 VODJO SKLADIŠČA Z DISKONTOM Razpisni pogoji: - strokovna izobrazba V. stopnje trgovske smeri - 5 let delovnih izkušenj poznavanje trgovinskega in skladiščnega poslovanja ter dela na računalniku 2 ADMINISTRATORJA Razpisni pogoji: - strokovna izobrazba IV. stopnje trgovske smeri - 3 leta delovnih izkušenj - poznavanje trgovinskega in skladiščnega poslovanja ter dela na računalniku 3 KOMISIONARJA Razpisni pogoji: - strokovna izobrazba IV. stopnje trgovske smeri - 3 leta delovnih izkušenj - izpit za opravljanje dela z viličarjem 4 VEČ POMOŽNIH DELAVCEV Razpisni pogoji: - strokovna izobrazba IV. stopnje trgovske smeri Delovno razmerje pod 1,2 in 3 se sklene za nedoločen čas s tremi meseci poskusnega dela, pod 4 za določen čas treh mesecev, z možnostjo podaljšanja. Pisne prijave o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati skupaj s kratkim življenjepisom pošljejo v roku 8-ih dni na naslov: KRAŠCOMMERCE d.o.o. 61000 LJUBLJANA Slovenčeva 24 Kandidate bomo o izbiri obvestili v 10-ih dneh po sprejemu sklepa o izbiri. Sporočilo Zvestobe Staneta Potočaija Ob izidu knjige prvega vojaka, nekdanjega načelnika generalštaba oboroženih sil Jugoslavije V pripravi za tisk je knjiga “Intervju” Staneta Potočarja, general- polkovnika v pokoju, ki ga zagotovo ni potrebno predstavljati dolenjski javnosti. Avtorja je intervjuval dipl. zgodovinar in novinar Martin Ivanič, strokovni sodelavec v uredništvu Slovenske Enciklopedije. Knjiga obsega okoli 200 strani in je pričakovati, da bo vzbudila interes. Knjiga je nastala v letu, ko Stane otočar proslavlja svoj 75-letni jubilej, rojenje bil 27. aprila 1919 v Mirni Peci. Na ' ' ' A!— Potočarja, da zapusti sedanji generaciji in bodočim dokument svojega časa. Ta knjiga ni zgodovina v klasi-čnempomenu, temveč zapis osebnega doživetja. Nič ni retuširano ali prilagojeno sedanji dnevni politiki. Prepričljivo nam govori, kako je avtor dogodek doživel pred več desetletji, tako kot je govoril in kakor smo se ga zapomnili, ko je bil poveljnik parti- in Stanetu Potočarju ta privile-gij . In 1 kot se sedaj razlaga v nekaj stavkih. Vse to je trajalo dolgega pol stoletja. Prav to nam Stane Potočar na njemu ! Namreč i svojevrsten način tu predstavlja, mreč, ko govori o uspehih, govori nedvomno pripada. In kot prvi vojak v zgodovini Slovencev sedaj še enkrat stoji pred nami. Tokrat ne za-to, da bi obujal spomine, marveč da bi opozoril sedanjo generacijo in tudi bodoče, kako odgovorna, težka in arba tudi o napakah. In obratno: ko govo-aki‘ zanske čete, poveljnik bataljona v edu, ni Peči. Na njegovi življenjski polije marsikaj posebno in neponovljivo. Ne mislim tu na formalno jubilejno slovesnost, saj je ni bilo. Tisti v družbi in državi, ki naj bi v prvemu vojaku v zgodovini Slovencev s tako visoko vojaško dolžnostjo izkazali to čast, mogoče danes nimajo dovolj hrabrosti, da bi mu izrekli javno čestitko, čeprav je to zaslužil. Ni mogoče sprejeti, da bi bila po sredi protokolarna pozabljivost. Seveda pa ni bilo tako v njegovem ožjem okolju, pri tem ne mislim na družino in ožje prijatelje. Vodstvo občine Trebnje je za 35-letnico obstoja občine, 22. aprila 1994, povabilo vse bivše predsednike občinske skupščine in izvršnega sveta, ter delegacijo Gubčeve brigade, po kateri ima občina svoj praznik. In i Krškem odredu, poveljnik Gubčeve brigade, poveljnik 31. divizije in IX. korpusa na Primorskem in po II. svetovni vojni poveljnik v treh divizijah, dveh korpusnih področjih, dveh armadah in načelnik Generalštaba oboroženih sil tedanje SFRJ. “Beseda in pisanje ni bilo moje orodje” poudarja Stane Potočar v tekstu. In to je tudi edina trditev, v katero sem podvomil, ko sem prebral besedilo, vsaj kar se tiče f‘be- ri o napakah, to ni neusmiljeno šiba-nje po posameznikih, dogodkih in preteklosti, on vsega tega ni pozabil in se temu ne odreče. Spominja se tudi malih stvari. Posebno pozorno govori, kje so bili vzroki napak. Biti prvi na katerem koli področju, posebno pa še na obrambnem v kritičnih zgodovinskih trenutkih in ob-dobj ih, je čudovit privilegij zgodovine sede”. Če ne v preteklosti, pa je prav tu predvsem njegova beseda postala argument časa, dogodka ali opisa osebnosti, o kateri govori. On je ja- sen in odprt, do kraja zvest ideji, za ;je opredelil, i i na tem sre- voj praznik. Čanju, na Čatežu, je bil častni občan občine Trebnje Stane Potočar, kot katero se je opredelil, in svojemu prepričanju, da ni bil na napačni strani ali napačni življenjski poti in da je zgodovina potrdila njegove glavne življenjske opredelitve. To je upor proti okupatorju in kolaboraciji za svobodo in boljše social jubilant, častni gost. Odbor Gubčeve brigade pa je svojemu bivšemu poveljniku izročil plaketo brigade. Posebnost, ki spada k temu jubileju, pa je osebna odločitev Staneta ne življ e razmere večine, za ne- vljenjske odvisno skupno državo republiko Jugoslavijo kot edino realno alternativo glede na tedanje zahteve naroda in mednarodne jjogoje, za samostojno republiko Slovenijo, ko so pogoji po- DRUŠTVO PISCEV ZGODOVINE PRIPOROČA NAKUP Društvo piscev zgodovine je izdalo knjigi Staneta Potočarja-Lazarja, generalpolkovnika v pokoju, z naslovom Zvestoba, in naš koledar - 1995, ki vsebuje zbirko člankov o pomembnih zgodovinskih dnevih iz druge svetovne vojne. Prva stane v prednaročilu 2.000 tolarjev, druga pa 1.500. Kupci ju lahko dobijo po povzetju ali pa sami dvignejo na sedežu društva v Ljubljani, Vrtača 11. dolgotrajna je borba za svobodo naroda. Govori o napakah in uspehih in kako je do njih prišlo. Ne daje idilične slike o uspehih, marveč opozarja na ogromne napore in velike materialne in človeške žrtve, ki so vgrajene v končno dosego oz. rezultat. Zabloda je, da je pot v samostojnost in svobodo dolga le nekaj dni. To je proces, katerega dolžina se meri z zgodovinskimi dimenzijami. Negiranje vseh naporov in žrtev v preteklosti je nesmiselno prisvajanje zaslug za dejanja, ki sojih naredile generacije pred nami. Nič ni bilo poklonjenega in nič ni last samo- MARTIN IVANIČ: INTERVJU S STANETOM ICJ POTOČARJEM voljnega posameznika ali skupinice voditelje .............. voditeljev. Tudi to so izkušnje Poto- čarja in njegove generacije. Ni potrebn Ni potrebno posebno poudarjati, da vsem ne bo všeč Potočarjeva ret-rovizija dogodkov in vseh imenovanih osebnosti v preteklem polstoletju. Vendar je teh nevšečnežev premalo, čeprav so nekateri celo prepričani v svojo moč, da bi jih prepričevali o vrednosti izkušenj, kijih avtor nudi. Stane Potočar ojaozarja, kako ugodno je lahko, če se ne prepreči, da se rušijo pozitivne pridobitve samo zato, rašanje, ki terja odgovor, je tudi dilema, zakaj je umolknila beseda piscev in je zastal glas pesnikov ob naši osamosvojitvi? Prav ta plejada se je dvignila na visoki piodstavek v času našega odpora proti fašizmu. Ali dogodek osamosvojitve Slovenije ne zasluži, da ga kultura ovekoveči? In kje so vodeči možje osamosvojitve po treh letih? Ali ni nekaj narobe pri vsem tem? Ni dvoma, da so vsa ta tveganja nedopustna, pa tudi nepotrebna, če samo pomislimo na izkušnje, kje so vzroki propada jugoslovanske skupnosti in tragedije, ki je temu sledila. nine stoletnim tujim gospodarjem, številna podkupovanja in afere, uvajanje kapitalizma in to ne sodobnega, j ampak jro modelu iz 18. stoletja, dru- | žbena ureditev jxi teoriji, da je pravično, da so nekateri bogati, vsi osta- I li pa odvisni od socialne pomoči države in Karitasa iz proračuna, ki ga prav oni polnijo itd. Vse to tako zelo spominja na mnoge neizpolnjeno j obljube v bivši državi, kar je bil os-' novni vzrok, da je prišlo do razpada države in modela družbe. Projek* prehoda družbe bi moral z večjo od; I govornostjo sjroštovati in upoštevat1 te in podobne negativne izkušnje v j naši ne tako davni preteklosti. [ Prav je poudariti tudi to, da avto/ | skozi Intervju odločno in dokumenti' 1 rano zanika skrajno predrzne laži, objavljene v nekaterih medijih te/ podprte pri posameznikih, o vlog' Slovencev - starešin, posebno še ge' neralov, razen nekaj imen, v ustvarjanju take JLA, kot se je izkazalav Sloveniji leta 1991. Avtor podaja na' istih Genf tančen prikaz o aktivnostih i ralštaba pred njegovim prihodoij i n/M>Akrt/\ niannilim V/Hv. ker so rezultat preteklega obdobja in vlja............................. se tako ponavljajo napake, ki so že bile v praksi, posebno v prvem obdobju po II. svetovni vojni. Pa ne samo materialne in politične zablode. Vp- Vsekakor je že čas za razmišljanje, kakšen bi bil rezultat referenduma 1990, če bi v vsebini njegove argumentacije bilo zapisano, da referendum pomeni tudi 150.000 nezaposlenih, bistveno skrajšanje vojnih zločincev, rehabilitacija kolaboracioniz-ma in vseh, ki so odgovorni za 46.000 padlih, pobitih in umrlih upornikov proti fašizmu, vračanje gradov in last- posebno pa še pod njegovim vo<7 stvom, o smereh razvoja OS in nji hi'/1 družbeni vlogi, ki je bila izključno . usposobljanju OS za obrambo 0 zunanje agresije. Prav tako doK/| mentirano govori o evoluciji v zadw , dekadi, ki le transformirala JLA sredstvo velikosrbske politike in f** pad države. Za te dogodke opreden/ je tudi zgodovinsko odgovornost p® j samezniLov iz vojaškega vrha drža/, j Prepričan sem, da bo knjiga, k* J. pred nami in predstavlja avtenti// pogled na življenjsko pot genera/tr ki je stopila na zgodovinsko pri*? rišče pred pol stoletja (leta 194W\ odmevni dokument tudi izven s/”, venskega prostora. Daje namreč < virne odgovore na mnoga vprašanrj od avtentičnih prič do sotvorca r ' stoletja preteklosti naše zgodovin^ TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! Spodnji tok reke Mississipi (dok. naniz.) - 21.30 Poročila - 21.40 Teden na borzi • 21.50 Še vedno me kličejo Bruce (amer. film) • 23.30 Album show (glasbena oddaja) - 0.30 Erotični film ČETRTEK, 27. X SLOVENIJA 1 8 45 - 0.25 TELETEKST MX) VIDEOSTRANI 9.15 OTROŠKI PROGRAM 9.15 OBUTI MAČEK, lutkovna igrica, 2/2 9.40 TISOČ IDEJ ZA NARAVOSLOVCE, 8. oddaja 10.00 TEDENSKI IZBOR 10.00 4 X 4 - MALE ŽIVALI 10.45 ČLOVEŠKI ROD, angl. poljudno-znan. serija, 11/12 11.15 PO DOMAČE 13.00 POROČILA 15.35 ŽIVLJENJE KOMEDIJANTA, ponovitev2. dela švedske drame 16.25 SLOVENSKI UTRINKI, oddaja madžarske TV 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM ŽIVŽAV 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT , 20.05 NEVERJETNE ZGODBE 21.00 TEDNIK 22.00 DNEVNIK 3, TEMA DNEVA, VREME, ŠPORT 22.40 KRONIKA BORŠTNIKOVEGA SREČANJA 23.00 SOVA 23.00 GLEDALIŠČE RAYA BRADBUKV JA, kanadsko-novozel. naniz., 15/24 23.30 SEVER IN JUG, amer. nadalj., 12/24 SLOVENIJA 2 1235 - 23.30 Tdetekst 12-50 Video strani -13.00 Euronews -15.00 Kinote-| jla: Ciklus filmov H. Bogarta: Key Largojamcr. film, CB) -16.40 Tedenski izbor V vrtincu -17.25 Sova (ponovitev): Grace na udaru (amer. naniz., 11/22); 1755 Sever in jug (amer. nadalj., 21/24) - 18.45 Že v«te -19.05 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov -19.15 Tok, tok (kontaktna oddaja za mladostnike) - 20.05 Intervju - 21.05 Povečava: Mitična propaganda; J. Pogačnik: Slovenija, Ijube-«n moja (dok. film) kanala 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 283. dela amer. nadalj.) -13.05 Call sclection (ponovitev) -13.40 CMT -16.40 Na velikem platnu -16.55 Album show (ponovitev glasbene oddaje) -17.40 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -18.15 Benny Hill (ponovitev 7. dela angl. naniz.) -18.45 TV bazar -19.00 Poročila j '19.10 Luč svetlobe (284. del amer. nadalj.) - 20.00 Magnetoskop (glasbena oddaja) - 20.40 Pred poro-•° (14. del. amer. naniz.) - 21.10 Poročila - 21.20 Sladko maščevanje (amer. komedija) - 23.00 Zdrava I video glava (glasbena oddaja) - 23.55 Na velikem Platnu-0.10 CMT PETEK, 28. X. SLOVENIJA 1 9-45 - 1.30 TELETEKST i 10-00 VIDEOSTRANI J 10.15 OT ROŠKI PROGRAM 1100 TEDENSKI IZBOR l, ROKA ROCKA t- V r- t lo te s- la ki d-1 tli :V of li'i Ži, e< j »g1 ;e' »H j v | 11.50 DIVJI JUG, novozel. poljudnoznan. nadalj 7/10 12.40 ŽE VESTE 12-00 POROČILA l435 SLOVENSKE NOVELE: HČI MESTNEGA SODNIKA, ponovitev 5.50 KAM VODIJO NAŠE STEZICE ‘7 00 DNEVNIK 1 7.10 MLADINSKI PROGRAM 17-35 BOJ ZA OBSTANEK, angl. poljudnoznan. serija, 19/20 m.00 REGIONALNI STUDIO KOPER «•45 HUGO, TV igrica 9-13 RISANKA ‘930 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT « 05 POGLEJ IN ZADENI ‘1-40 TURISTIČNA ODDAJA 22.00 DNEVNIK 3, TEMA DNEVA, VREME, „ ŠPORT 22-35 SOVA „ 22.35 SEVER IN JUG, amer. nadalj, 23/24 23-25 PODELITEV BORŠTNIKOVIH NAG-„ RAD ”■55 SOVA SOBOTA, 29. X. SLOVENIJA 1 8.15-1.30 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 8.40 TEDENSKI IZBOR: 8.40 RADOVEDNI TAČEK 8.50 LONČEK, KUHAJ! 9.00 MALE SIVE CEUCE 9.50 TOK, TOK 10.35 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.05 DAVID COPPERFIELD, angl. film 13.00 POROČILA 13.05 INTERVJU, ponovitev 14.30 TEDENSKI IZBOR TEDNIK, ponovitev 15.20 POGLEJ IN ZADENI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 DIVJI JUG, novozel. poljudnoznan. nadalj, 8/10 18.00 RPL -STUDIO LUWIGANA 18.45 HUGO, TV igrica 19.05 RISANKA 19.18 ŽREBANJE3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.50 UTRIP 20.10 TVARIETE 21.45 ZA TV KAMERO 22.00 OZARE 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 SOVA: SEVER IN JUG, amer. nadalj, 24/24 23.30 STOTNIKOVA LUTKA, angl.-nemški film SLOVENIJA 2 735 - 1.35 Teletekst 7.50 Video strani - 8.00 Euronews -10.00 Tedenski izbor: Človek in glasba: Beethoven (9. oddaja); 10.50 Turistična oddaja; 11.05 Neverjetne zgodbe - 11.55 Sova (ponovitev): Sever in jug (amer. nadalj, 23/24) - 16.55 Športna sobota: košarka Litostroj:Salex -18.30 Alpc-Donava-Jadran -19.00 Dobra volja je najbolja (razvedrilna oddaja TV Koper) - 20.10 Gepard (franc.-italij. film) - 23.10 Sobotna noč: Novice iz sveta zabave; Dusty Springfield; Glasbena lestvica KANALA 7.00 Video strani - 9.00 CMT -10.05 "Eden na borzi (ponovitev) -10.15 Kino, kino, kino (ponovitev oddaje o filmu) -11.00 Karma (ponovitev oddaje o duhovnosti) -11.45 Dance session (ponovitev oddaje o plesu) -17.35 Računalniška kronika (ponovitev 3. dela) -18.05 Aktivno! (ponovitev oddaje o certifikatih) - 18.25 Še vedno me kličejo Bruce (ponovitev filma) - 20.00 Vreme - 20.05 Računalniška kronika (4. del dok. naniz. o računalništvu) - 20.35 Ameriških deset (glasbena oddaja) - 21.05 Nesmrtni (amer. film) - 22.45 Vreme - 22.50 Zgodba o igri (ponovitev 6. dela amer. dok. naniz.) - 23.25 CMT HTV 1 8.05 TV spored - 8.10 TV koledar - 8.20 Poročila -8.25 Poletje za spomin (amer. otroški film) -10.00 Poročila - 10.05 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila -12.05 Oddaja resne glasbe -13.05 Prizma (večnacionalni magazin) -13.50 Poročila • 13.55 Vinkovci (dok. oddaja) -14.40 Drama -15.30 Hišni ljubljenci -16.00 Bcvcrly Hills (serija za mladino) -16.45 Turbo Limach Show -18.00 Poročila - 18.05 Televizija o televiziji -18.35 Santa Barbara (serijski film) • 19.18 Na začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Park Gorki (amer. film) - 22.15 Poročila - 22.25 Športna sobota - 22.40 S sliko na sliko - 23.40 Poročila v nemščini ■ 0.40 Sanje brez meja HTV* TV spored - TV koledar -19.15 Risanka -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Dok. film - 2 L10 CRO pop rock - 21.55 EP v tackwondu (reportaža) - 22.20 Nočna izmena: Življenje na severa; Čelada (humor, serija); Amer. film NEDELJA, 30. X. SLOVENIJA 1 7.15-0.20 TELETEKST 7.30 VIDEOSTRANI 7.55 OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV ponovitev 8.45 ARABELA, ponovitev češke nadalj, 3/13 9.15 SNEŽNA KRALJICA, gledal, igra n»', V IMENU ZAKONA, švedski film % Avenija* oi: 1*35-1.05 lletekst id« I >60 Video strani -13.00 Euronetvs -15.40 Teden-0*| j*1 izbor: Beli konjiček (koprod. nadalj, 3/6); 16.05 _ “r la reklame: Zaplet (2. oddaja); 16.30 Osmi dan !'7.30 Sova (ponovitev): Gledališče Raya Brad-/“^ja (kanadsko-novozel. naniz, 15/24); 17.55 /*ver in jug (amer. nadalj, 22/24) • 18.45 Znanje za raanje -19.15 Poglej me! - 20.05 Pustolovščine mlatil3 Indiana Jonesa (amer. naniz, 8/16) - 20.50 ?6oba pisatelja Franca Ksaverja Meška - 21.45 [Jas - 22.45 Ferdo Kozak: Profesor Klepec (pos-*’ck gledal, predstave) Jahala /00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu • 12.15 .^svetlobe (ponovitev 284. dela amer. nadalj.) -. 05 Magnetoskop (ponovitev) -13.45 Ameriških ;i (glasbena oddaja) -14.20 CMT -16.15 Na iitjl1; I a., cm platnu -16.30 Pred poroto (ponovitev 14. pOM T« ktt; Jnj1 A* raž' :ljf P? UVČ ;i)n čd1 ;ij£' i*, 41)’ | sl«-‘i*- vj -amer. naniz.)-17.00Sladko maščevanje (pono-,7 filma) -18.45 TV bazar -19.00 Pbročila -19.10 Jrl* ^cilobe (285. del am. nadalj.) - 20.00 Pozitiv + '»‘sbena oddaja) - 20.30 Na vodnih poteh ZDA - 10.15 VRTILJAK, ponovitev mehiške nadalj, 3/28 1055 BOJ ZA OBSTANEK, ponovitev angl. poljudnoznan. serije, 19/20 11.00 SLOVENSKI LJUDSKI PLESI 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 VELJA ZA VSAK DAN, nemška igrana serija, 4/13 13.00 POROČILA 13.05 PUSTOLOVŠČINE MLADEGA INDIANA JONESA, amer. naniz, 8/16 14.35 PREIZKUS UUBEZNI, amer. film 16.05 STEZE SLAVE, avstral. nadalj, 4/4 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PO DOMAČE 18.55 HUGO, TV igrica 19.05 RISANKA 19.18 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 1952 ZRCALO TEDNA 20.10 JESENSKI3X3 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.20 SOVA DRUGA DOMOVINA, nemška nadalj, 6/13 SLOVENIJA S 0.45 - 23.45 Teletekst 7.50 Videostrani - 8.00 Euronews -10.00 Tedenski izbor: Profesor Klepec (posnetek gledal, predstave) -12.05 Sova (ponovitev): Sever in jug (amer. nadalj, 24/24); 13.00 Tvariete -15.35 Športna nedelja -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport -19.52 Zrcalo tedna - 20.10 Drugi vid - ljubezenska zgodba (amer. film) - 21.45 Velja za vsak dan: Kruh ljubezni (nemška igrana serija, 5/13) - 22.10 Evropska liga v namiznem tenisu (ž) (posnetek) - 22.45 Športni pregled KANALA 9.05 Don Kihot (risani film) -10.00 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -10.30 Male živali -10.50 Nesmrtni (ponovitev filma) -12.30 Helena - 18.05 Don Kihot (risani film) -19,00 Na vodnih poteh ZDA - Spodnji tok reke Mississipi (ponovitev dok. naniz.) - 20.00 Vreme - 20.05 Zgodba o igri (dok. oddaja o košarki) - 20.45 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 21.45 Zdrava video glava (glasbena oddaja) - 22.40 Vreme - 22.45 Tropska vročica (21. del amer. naniz.) - 23.45 CMT HTV 1 8.10 TV spored - 8.15 TV koledar - 8.25 Poročila -8.30 Amer. film -10.00 Poročila -10.05 Daktari (serijski film) -11.00 Sezamova ulica (otroška serija) - 12.00 Poročila -12.05 Plodovi zemlje -12.55 Dok,-glasb. oddaja -13.25 Mir in dobro -13.55 Duhovni klic -14.00 Poročila -14.05 Otok zakladov (amer. mlad. film) -16.10 Opera Box -16.45 Srečni dnevi (serijski film, 15/22) -17.10 Poročila -17.20 Simon in Laura (angl. film) -18.50 Risana serija -19.15 TV fortuna -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Policaj morilec (švedski film) - 22.00 Po vrnitvi (serijski film, 32/42) - 22.45 Poročila - 22.50 Šport - 23.00 EP v taekwondu (reportaža) - 23.20 S sliko na sliko - 0.20 Poročila v angleščini - 0.25 Sanje brez mej HTV* TV koledar - Top DJ mag - CRO pop rock -19.15 Risanka -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Čmo-bclo v barvah: Tip lestvica; Poročila iz zgodovine; Izbiramo glasbo; Amer. film PONEDELJEK, 31. X. SLOVENIJA 1 7.15-0.30 TELETEKST 7.30 VIDEOSTRANI 7.40 OTROŠKI PROGRAM JOEY IN RDEČI SOKOL, amer. nadalj, 5/5 8.00 GEPARD, ponovitev franc.-italij. filma 11.00 OB DNEVU REFORMACIJE, prenos iz evangeličanske cerkve v Ljubljani 12.00 TEDENSKI IZBOR 12.00 OBZORJA DUHA 12.30 ZNANJE ZA ZNANJE 13.00 POROČILA 13.05 ŠPORTNI PREGLED 13.50 POVEČAVA: POLITIČNA PROPAGANDA 15.20 SLOVENIJA, LJUBEZEN MOJA, slov. dok. film 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 ABC-ITD, TV igrica 19.17 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 STRAD1VARI, italij.-franc. nadalj, 2/4 21.00 MEDNARODNA OBZORJA: JAPONSKA 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORr 22.20 SOVA SHOW JACKIEJA THOMASA, amer. naniz, 11/17 ŽENSKE Z BREWSTROVEGA TRGA, 1. del amer. filma SLOVENIJA 2 12.35 -23.30 Teletekst 12.50 Video strani -13.00 Euroncws -14.05 Tedenski izbor: Utrip, Zrcalo tedna; 14.30 Jesenski 3x3; 16.05 Poglej me! -16.50 Sova (ponovitev): Druga domovina (nemška nadalj, 6/13) -18.45 Onstran prihodnosti (avstral. znan. odaja, 7. del) -19.15 Sedma steza - 20.05 Dan reformacije - 20.55 Tri ljubezni (švedska nadalj, 9/16) - 21.55 Studio City - 23.00 Brane Rončel izza odra KANALA 12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 285. dela) -13.05 Helena (ponovitev) -13.50 Pozitiv + (ponovitev) -14.25 CMT -16.40 Na velikem platnu -16.55 Zdrava video glava (glasbena oddaja) -17.50 Tropska vročica (ponovitev 21. dela amer. naniz.) -18.45 TV bazar -19.00 Poročila - 19.10 Luč svetlobe (286. del am. nadalj.) - 20.00 Aliča v glasbeni deželi (kontaktna glas. oddaja) - 20.40 Polno, prosim (10. del španske humor, serije) - 21.35 Poročila - 21.45 Gospodar zveri (amer. film) - 23.45 Ameriških deset (glasb, oddaja) - 0.20 Na velikem platnu - 0.35 CMT HTV 1 7.50 TV program - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Šolski program -12.00 Poročila -12.05 TV koledar -12.15 Emperatriz (serijski film) -13.00 Monofon -13.35 Dok. serija -14.05 V avtobusu (humor, serija) -14.30 Lovejoy (serijski film) -15.25 Nočna ptica (amer. film) -17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Šport - 20.15 Hrvaška in svet -20.55 Drama - 21.55 Poročila - 22.00 Živeti v Gradišču (dok. oddaja) - 22.35 S sliko na sliko - 23.35 Poročila v nemščini - 23.40 Sanje brez meja HTV* 17.45 Videostrani -17.55 TV program -18.00 TV koledar -18.10 Po vrnitvi (serijski film, 32/42) -18.55 Stan in Olio (humor, serija) • 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Clarissa (serijski film, 1/4) - 21.10 ttatergate (dok. serija, 4/5) - 22.10 Frostov pristop (serijski film) -23.50 Jazz TOREK, 1. XI. SLOVENIJA 1 7.45 - 0.00 TELETEKST 8.00 VIDEOSTRANI 8.30 OTROŠKI PROGRAM 10.05 TEDENSKI IZBOR 10.05 PODOBA PISATELJA F K. MEŠKA 11.00 ONSTRAN PRIHODNOSTI, 7. del avstral. znan. serije 11.25 DRUGI VID - LJUBEZENSKA ZGODBA, amer. film 13.00 POROČILA 13.05 POGLEDI: ZNAMENJA NA SLOVENSKEM 14.05 RDEČI ČEVELJČKI, angl. film 16.20 MOSTOVI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 LINGO, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 BELI KONJIČEK, koprod. serija, 4/6 20.30 OSMI DAN 21.45 NAŠA CUKRARNA, slov. dok. film (ČB) 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.20 SOVA ŽENSKE Z BREWSTROVEGA TRGA, 2. del amer. filma SLOVENIJA 2 12.35 - 0.20 Teletekst 12.50 Video strani -13.00 Euronews -15.00 Vfcčer opernih arij -16.00 Vrnitev v Belo krajino -16.20 Miha Pogačnik igra Bacha (2. oddaja) -16.40 Slovenski kvintet trobil -17.15 Sova (ponovitev): Ženske z Brewstrovega trga (L del amer. filma) -18.45 Iz življenja za življenje -19.10 Risanka -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Univerzitetni razgledi - 21.00 Roka rocka - 21.50 Bye, bye, baby (angl. drama) - 23.35 Svet poroča KANALA 7.00 Video strani -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 286. dela amer. nadalj.) - 13.05 Aliča v glasbeni deželi (ponovitev) -13.45 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) - 14.20 CMT -15.35 Na velikem platnu -1550 Polno, prosim (ponovitev 10. dela šp. humor, naniz.) - 16.45 Gospodar zveri (ponovitev filma) -18.45 TV bazar -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (287. del) - 20.00 Rodeo (glasbena oddaja) - 20.40 Državnik novega kova (27. del angl. satirične naniz.) - 21.40 Upravljanje (2. del dok. naniz. o managementu) -22.40 Poročila - 22.55 Na velikem platnu - 23.10 CMT HTV 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Šolski program -11.30 Mali svet (otroška oddaja) -12.00 Poročila -12.05 TV koledar -12.15 Emperatriz (serijski film) -13.00 Monofon -13.15 Dok. serija -13.45 V avtobusu (humor, serija) -14.10 Lovejoy (serijski film) -15.00 Vfeliko pričakovanje (amer. film) -17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Usode (dok. emisija) - 21.00 V velikem planu - 22.30 Poročila - 22.35 Akustikotcka - 23.10 S sliko na sliko - 0.10 Poročila v angleščini - 0.15 Sanje brez meja HTV* 17.10 Video strani -17.20 TV program -17.25 TV koledar -17.35 Clarissa (serijski film) -18.25 Wj-tergate (dok. serija, 4/5) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 V večernem hladu (humor, serija, 19/ 23) - 20.45 Clarissa (serijski film, 2/4) - 21.35 Clivc James - 22.30 Tkmcci Sherlocka Holmesa (serijski film, 8/26) SREDA, 2. XI. SLOVENIJA 1 8.15-0.20 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 9.00 POČITNIŠKI PROGRAM 12.35 TEDENSKI IZBOR IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE DA NE BI BOLELO 13.00 POROČILA 14.05 TEDENSKI IZBOR OPUS TRI LJUBEZNI, ponovitev švedske nadalj., 9/16 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 RPL-STUDIOLUW1GANA 18.45 BARI, TV igrica 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FORUM 20.25 FILM TEDNA: PET DEKLET IN VRV tajvanski film 22.20 DNEVNIK 3, TEMA TEDNA, VREME, ŠPORT 22.55 SOVA GRACE NA UDARU, amer. naniz., 12/22 MED VRSTICAMI ZAKONA, angl. naniz, 1/25 SLOVENIJA 2 12.35-2220 Teletekst 12.50 Videostrani-13.00 Euronews-16,00 Zgodbe iz školjke -16.30 Tedenski izbor: Stradivari (italij.-franc. nadalj, 2/4); 17.15 Sova (ponovitev): Ženske z Brewstrovega trga (2. del amer. filma) -18.45 Človeški rod (angl. poljudnoznan. serija, 12/12) -19.15 V vrtincu - 20.05 Športna sreda: Evrogol; 20.20 nogomet Barcelona:Manchester United; košarka KANALA 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 287. dela) -13.05 Rodeo (ponovitev) -13.50 CMT -16.10 Na velikem platnu -16.25 Male živali (ponovitev oddaje) -16.45 Upravljanje (ponovitev 2. dela dok. naniz. o managementu) -17.45 Državnik novega kova (ponovitev 27. dela angl. naniz.) -18.45 TV bazar -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (288. del) - 20.00 Call selection (kontaktna glasbena oddaja) - 20.30 Aktivno! (kontaktna oddaja o certifikatih) - 20.50 Benny Hill (9. del angl. naniz.) - 21.20 Dance session (oddaja o plesu) - 21.50 Dannyjeve zvezde (vedeževanje v živo) - 22.30 Dance session (oddaja o plesu) - 22.30 Poročila - 22.40 Album show (glasbena oddaja) - 23.35 Na velikem platnu - 23.50 CMT HTV 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Šolski program -11.30 Živeti kot ves svet (otroška serija) -12.00 Poročila -12.05 TV koledar -12.15 Emperatriz (serijski film) -13.00 Monofon -13.40 Dok. serija -14.35 Lovejoy (serijski film) -15.25 Žena od mojega brata (amer. film) -17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Tigri -1. gardijska brigada (dok. oddaja) - 21.00 Politični magazin - 21.45 Poročila -21.50 Kulturna krajina - 22.50 S sliko na sliko - 23.50 Poročila v nemščini - 23.55 Sanje brez meja HTV* 17.20 TV program -17.25 TV koledar -17.35 Clarissa (serijski film, 2/4) -18.25 Clive James -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Nogomet Anderlecht:Hajduk - 22.20 Clarissa (serijski film, 3/ 4) - 23.10 Evropska nogometna liga ČETRTEK, 27.10. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -9.00 Poročila - 10.00 Dober dan, pridni ljudje -11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila in kmetijski nasveti -15.15 Odprti telefon za vinogradnik: strokovnjak svetuje -17.00 Obrtniki in podjetniki - 20.00 Rock novosti in starosti - 22.00 Hard & Heavy PETER, 28.10. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 Poročila - 10.00 Dober dan, pridni ljudje -11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 15.30 Grmski vulkan - 17.00 Srakin TV izbor - 18.00 Ego tripi sodelavcev radia - 19.00 Ne joči, petek! (kviz z evergreeni) SOBOTA, 29.10. 5.30 Dobro jutro -6.45 Kmetijski nasveti -8.30 Viža dneva - 9.00 Pasji kotiček -10.00 Gospodinje sprašujejo, Helena Mrzlikar odgovarja - 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Lovci v studiu -15.00 Poročila in kmetijski nasveti -15.30 Obisk -17.00 Sraka ima dolgi rep - 20.00 Čestitke - 21.00 Srakina veselica NEDELJA, 30.10. 8.00 Dobro jutro - 9.00 Poročila - 9.30 Kmetijska oddaja - 10.00 Mali oglasi - 11.00 Vinogradniška oddaja - 12.00 Čestitke, mali oglasi in domača glasba -15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 19.00 Cinca Marinca in obisk: Abadoni - 22.30 Ves ta jazz PONEDLJEK, 31.10. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 Poročila - 10.00 Dober dan, pridni ljudje -11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila in kmetijski nasveti -15.30 Popevka tedna -17.00 Aktualna oddaja -19.00 Rockovnik + diskoteka M - 22.00 Folk in country glasba - 23.00 Koncert: Mothcrs - Filmore Hast, junij 1971 TOREK, 1.11. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 Poročila - 10.00 Dober dan, pridni ljudje -11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila in kmetijski nasveti -15.50 Nagradni kviz: Vsi znamo vse - 19.00 Večerni program - 20.00 Stari rockerji: Nciztrohnjcna srca - 22.00 Flamcnco, 4. del — 23.00 Lestvica 3 tri III SREDA, 2.11. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 Poročila - 10.00 Zvone Špclko: svetovalna oddaja - 11.(8) Poročila - 12.(8) Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 16.00 Balkan ekspres - 17.00 Borza dela - 22.00 Glasbena kontaktna oddaja s ---------- studio 103 MHz —....— ČETRTEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 11.00 Avtotimes - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje - 13.30 Vreme in mi - 14.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.30 Minute s klasiko - 17.30 Planinski kotiček - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Kinetoskop, Rock studio, Altergodba PETEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 9.30 - 10.00 Soul glasba - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje - 14.00 -15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi -18.20 Kronika -19.30-24.00 Večerni program SOBOTA 6.00 Začetek, horoskop - 8.30 Glasba je življenje - 9.30 Neznano p znanem - 10.00 Kuharski recept - 11.00 Evropa ta teden -11.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje -13.30 Čestitke - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Voluhar ekspres - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program NEDELJA 6.00 Začetek - 7.45 Horoskop - 8.00 Duhovna misel - 8.30 Kmetijska oddaja -11.00 Mali oglasi -12.30 Čestitke -19.00 Glas evangelija - 19.30 - 24.00 Večerni program, oglašanje s terena PONEDELJEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved, priložnostne oddaje -12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00NZželje -14.00-15.00Zabavne želje -15.30 Dogodki inodmevi -16.15-17.00 Lestvica NZ glasbe - 17.30 Zdravstvena oddaja - 18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Rezerviran čas TOREK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 8.30 Svetovalna oddaja - 9.30 Minute s klasiko -12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje - 14.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.30 Oddaje S. Mihelčiča -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Tfc-lefonskc zabavne želje SREDA 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.(8) Napoved - 9.30 Kulturni kažipot -12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 N Z želje -14.00 -15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -16.30 Čestitke -18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Telefonske NZ želje SERVIS-TRGOVINA-REZERVNI DELI za gospodinjske in hladilne naprave NUDIMO VAM NASLEDNJE USLUGE NA DOMU Rezervni deli z montažo GORENJE • guma za pralni stroj 1.500 SIT • programator 6.800 SIT • vodna črpalka 1.800 SIT • RSO (filter) 1.400 SIT • amortizer 1.500 SIT • menjava kadi 8.500 SIT • menjava kompresorja na skrinji 210 I 11.800 SIT • menjava izolacije 6.800 SIT Dančulovič Mira Glavni trg 4, ® (068) 324-314 Vorančeva 5, ® (068) 321-695 Mobitel (0609) 612-070 studio v.....J Lestvica narodnozabavne gkisbe Studia O in Dolenjskega lista Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Andreji Mohar s Potov Vrha. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna: 1 (2) Naše žene - ANS. ŠIBOVNIK 2 (1) Knjiga življenja - ANS. NIKA ZAJCA 3 (5) Sončar - ANS. PETRA FINKA 4 (3) Veselo v Kamnik - NAGELJ 5 (9) Gasilec moj - IGOR IN ZLATI ZVOKI 6 (4) Vso srečo si mi dal - FANTJE TREH DOLIN 7 (7) Tihe sanje - SLAVČEK 8 (6) Domovina - FRANC KORBAR 9 (8) Sreča - VIHARNIK 10 (-) Motocross - ANS. IVANA PUGLJA Predlog za prihodnji teden: Slovenski kruh - ŠTAJERSKIH 7 KUPON ŠT. Glasujem za Moj naslov Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo mesto AUTOMATIC SERVIS d.o.o. 66310 IZOLA CONA MESTNE OBRTI b.št. razpisuje prosti delovni mesti: 1. Komercialist za območje Dolenjske Pogoji: - srednja ali višja šola komercialne ali ekonomske smeri - 1 leto izkušenj na ustreznem delovnem mestu - primerne psihofizične lastnosti 2. Elektromehanik-elektronik za območje Dolenjske Pogoja: - ustrezna izobrazba - 1 leto delovnih izkušenj Delovna razmerja bomo sklenili po poskusnem roku treh mese- cev. Oba kandidata morata imeti opravljen vozniški izpit B kategorije in opravljen vojaški rok. Prijave s priloženimi dokazi o izobrazbi pošljite na zgornji naslov v 8-ih dneh po objavi. Prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30-ih dneh po izteku objave. Prijave pošljite na naslov: Automatic servis d.o.o., Cona mestne obrti b.št., 66310 IZOLA. ARKA zunanja trgovina in storitve d.o.o. Petrovče razpisuje prosto delovno mesto TRGOVSKEGA POTNIKA - KOMERCIALISTA za prodajo prehrambenih proizvodov na območju Dolenjske. Delo je za določen čas z možnostjo nadaljnje zaposlitve. Pogoja: srednješolska ali višja izobrazba ustrezne smeri, lastni prevoz. Pisne ponudbe pošljite na naslov: ARKA d.o.o.,Petrovče 277,63301 PETROVČE. VISOKO RENOMIRANO TUJE PODJETJE PONUJA MOŽNOST POGODBENEGA DELA KOMUNIKATIVNIM SODELAVCEM NA ČJU NOVEGA MESTA IN KRŠKEGA. OBMO PISNE PRIJAVE, PROSIMO, POŠLJITE NA NASLOV: OLGA VREČKO — poštno ležeče, POŠTA KRŠKO SREDNJA TEHNIŠKA IN ZDRAVSTVENA ŠOLA NOVO MESTO Šegova ulica 112 68000 NOVO MESTO RAZPISUJE PROSTI DELOVNI MESTI a) -1 učitelja slovenskega jezika in književnosti, profesor b) -1 psihologa, dipl. psiholog Pod a) Prosto delovno mesto razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Pod b) Prosto delovno mesto razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom, za svetovalno delo in delno učno obveznost. Učitelji, ki še nimajo pedagoško andragoške izobrazbe, bodo leto morali pridobiti v treh letih. Prijave z dokazili pošljite v osmih (8) dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se boste prijavili na razpis, boste o izbiri obveščeni v osmih dneh po preteku roka za prijavo. ŽELITE, DA GRE HLADNA ZIMSKA TUROBNOSTMIMO II keramika NOVO MESTO d.d. VAS? Prisluhnite tradiciji lončarskih mojstrov iz Pionirja Keramike Novo mesto d.d., ki UGODNOSTI: — svetujemo, projektiramo, montiramo, vzdržujemo “rluuuja a -Z L a•• T * * - - obročno odplačevanje 1 + 3 vam po ugodnih cenah nudijo krušne peci _ kratek doba*;ni rok - za gotovinsko plačilo nudimo dodat- v dimenzijah po vaših željah in v barvi glazure, ki bo zadovoljila vaše zahteve po lepo urejenem bivalnem prostoru. Kdo ne želi dobrot iz krušne peči? Ne hodite k sosedu spraševat, kako se peče domači kruh in mesne dobrote. Razmislite raje o našem predlogu: Postavite svojo krušno peč! Izpolnitev vaših želja pomeni za nas velik uspeh. 90 let so rasle izkušnje in znanje. Zavestno smo vlagali v skrb za toplo prijaznost vašega doma, tudi ko ima zima najhujše zobe. Krušne peči so samo del segmenta iz našega proizvodnega programa. Naša dejavnost seje v koraku sodobnega razvoja razširila na izdelavo: — klasičnih kaminov — toplozračnih peči — štedilnikov m popust — delovni čas ob delavnikih od 7. — 15. ure in ob sobotah od 8. — 12. ure. INFORMACIJE: - PIONIR KERAMIKA NOVO MESTO d.d. Klemenčičeva 15 Tel.: (068) 322-015,322-016 Fax: (068) 324-298 - PIMEX LJUBLJANA Vošnjakova 7 Tel.: (061) 317-984 - LOPEM MARIBOR Lesjakova 52 Tel.: (062) 631-375 f § s I § § s % I — pizza peci m — gotovih prenosnih peči. § § OBIŠČITE NAS NA SEJMU POHIŠTVA LJUBLJANA OD 8. — 11. H. 1994 HALA B ŠTAND 13 1 SO Krško po Skladu stavbnih zemljišč občine Krško na podlagi 51. člena zakona o stavbnih zemljiščih (U. L. SRS, št. 18/84 in 33/ 89) objavlja JAVNI NATEČAJ i. zbiranja ponudb za oddajo stavbnega zemljišča na območju ZN Spodnji Grič II, št. 205/86, ki ga je izdelal Savaprojekt Krško, za izgradnjo vrstnih hiš na Spodnjem Griču v Krškem. Lokacija Spodnji Grič grad. parcela, pare. št. 972/22 K.O. Leskovec površine 1 21 71 m2. Zemljišče je namenjeno za gradnjo 28 vrstnih hiš. Zemljišče je komunalno urejeno z možnostjo priključitve na vse komunalne vode (meteorna in fekalna kanalizacija, PTT omrežje, interno cesto in električno napeljavo), brez plačane spremembe namembnosti. Cena zemljišča je 4.400,00 SIT/m2. SPLOŠNI POGOJI: - ponudnik lahko ponudi odkup posameznih nizov; - uspešen ponudnik mora pridobiti gradbeno dovoljenje v šestih mesecih po podpisu pogodbe; - začetek gradnje je šest mesecev po podpisu pogodbe in dokončanje del do IV. gradbene faze v dveh letih po izdaji gradbenega dovoljenja; - pri gradnji morajo biti upoštevani pogoji, ki so opredeljeni z ZN Spodnji Grič II; - rok plačila cene stavbnega zemljišča je 8 dni po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča, vrednost gradbene parcele se revalorizira z indeksi podražitve ostale nizke gradnje (GZS-Združenje za gradbeništvo in IGM) na dan sklenitve pogodbe; - ponudnik, ki bo uspel na javnem razpisu, mora plačati prometni davek v višini 2 odst. od pogodbene vrednosti in vse takse za overitev in vpis pogodbe v zemljiški knjigi pristojnega sodišča; - plačilo za nepremičnino je potrebno zavarovati s čekom ali akceptnim nalogom, dokazilo o zavarovanju plačila pa predložiti ob podpisu pogodbe. MERILA ZA IZBOR: Prednost pri nakupu imajo ponudniki, ki - bodo ponudili najkrajši rok izgradnje celotnega kompleksa; - imajo boljše reference s področja gradnje in strokovno usposobljenost; - ponudijo višjo ceno zemljišča za celoto; - ponudijo odkup celotnega zemljišča; - ponudijo dodatne ugodnosti. POGOJI ZA SODELOVANJE NA JAVNEM NATEČAJU 1. Na javnem natečaju lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju R Slovenije in fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom, da so državljani R Slovenije. Pooblaščenci pravnih oseb morajo predložiti pisno pooblastilo za sodelovanje na javnem natečaju. Predložiti morajo tudi dokazilo o registraciji in odločbo, da izpolnjujejo pogoje za opravljanje gradbene dejavnosti. Predložen mora biti načrt financiranja gradnje oz. finančna kon- i strukcija investicije in dokazila o finančnem pokritju investicije. 1.060,60 SIT/m2 Ponudbe morajo prispeti v petnajstih dneh po objavi s priporočeno pošiljko v zapečatenih ovojnicah in z oznako JAVNI NATEČAJ -NE ODPIRAJ na Občino Krško, Sklad stavbnih zemljišč občine Krško, CKŽ 14, KRŠKO. Pogodbo o oddaji je potrebno skleniti v 10-ih dneh po sprejetju odločitve komisije za oddajo stavbnega zemljišča o izboru najugodnejšega ponudnika, če ni bil vložen ugovor zoper odločitev komisije. Komisija izbere najbolj ugodnega ponudnika v 8-ih dneh po končanem razpisu. 3. Do poteka javnega razpisa mora vsak ponudnik vplačati varščino v višini 10 odst. vrednosti gradbene parcele, na Z.R. 51600-654-13042 ali sredstva deponirati pri blagajni občine Krško do zadnjega dne objave. 4. Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim ponudnikom, ki na javnem razpisu ne bodo uspeli, pa bomo varščino vrnili v desetih dneh brez obresti, varščino,vplačano pri blagajni, pa takoj naslednji dan po odločitvi komisije za oddajo. Če uspešen ponudnik ne bo plačal kupnine v določenem roku, bomo prodajo razveljavili ter obdržali 10 odst. varščine. Prometni davek in vse druge javne dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec. Nepremičnina je naprodaj po sistemu videno-kupljeno. II. Gradbene parcele za individualno gradnjo v Kostanjevici na Krki-Pare. št. 1447/8 v izmeri 787 m2, pare. št. 1447/11 v izmeri 748 m2 in pare. št. 1447/12 v izmeri 751 m2. - zemljišče - dokumentacija, sprememba namembnosti komunalna oprema - cena Vrednost parcele 1447/8 Vrednost parcele 1447/11 Vrednost parcele 1447/12 Vsaka ponudba pod točko II mora vsebovati podatke: - stanovanjska površina na družinskega člana - ali je ponudnik imetnik stanovanjske pravice - ali je uporabnik oz. lastnik stanovanja v objektu,predvidener® za rušenje po prostorsko izvedbenem načrtu - število družinskih članov - neuspela udeležba pri že izvedenem javnem razpisu Zemljišče je komunalno urejeno z možnostjo priključitve na vs® komunalne vode (meteorna in fekalna kanalizacija, PTT omrežj®' interno cesto in električno napeljavo) ter plačana sprememb® namembnosti iz kmetijskega v stavbno zemljišče. Rok plačila cene stavbnega zemljišča ter priprave in opreme je dni po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča, vredno®’j gradbene parcele se revalorizira z indeksi podražitve ostale nizK® gradnje (GZS-Združenje za gradbeništvo in IGM) na dan skleniti pogodbe. Pogodbo o oddaji je potrebno skleniti v 10-ih dneh po sprejeti1’ odločitve komisije za oddajo stavbnega zemljišča o izbor® najugodnejšega ponudnika, če ni bil vložen ugovor zoper odločite komisije. Komisija izbere najbolj ugodnega ponudnika v 8-ih dne" po končanem razpisu. , Ponudnik, ki bo uspel na javnem razpisu, je dolžan plačati promet® davek v višini 2 odst. od pogodbene vrednosti in vse takse za ov®" ritev in vpis pogodbe v zemljiški knjigi pristojnega sodišča. Podrobnejše informacije o javnem natečaju lahko interesenti d°' bijo na Skladu stavbnih zemljišč občine Krško osebno ali po tel®' fonu (0608) 22-771. 2.586,70 SIT/m2 3.647.30 SIT/m2 2.870.425,10 Sit 2.728.180,40 Sit 2.739.122.30 Sit DOLENJSKI LIST Ničesar si ne želimo bolj kot obvarovati svoje zdravje, pa vendar največkrat premalo storimo zanj! To napako lahko popravimo tudi z redno telesno vadbo. Vabimo vas v 5- > *FITNESS STUDIO* Zdravilišča Dolenjske Toplice, ki bo odprl svoja vrata 3. novembra 1994. Obratoval bo: TOREK 17. — 19. ure ČETRTEK 17. — 19. ure SOBOTA 15. — 18 ure Cena ene ure VADBE POD STROKOVNIM VODSTVOM in KOPANJA v termalnem bazenu je 600 SIT. Lahko pa se odločite tudi za SAVNO in MASAŽO! Za dodatne informacije in rezervacije pokličite v recepcijo hotela: ® 068/65-230 ali 65-703. Dobrodošli v Dolenjskih Toplicah! Ob potoku 10, tel. (068) 322-643, 322-278 KRI REŠUJE ŽIVLJENJE! TRANSFUZIJSKI ODDELEK NOVO MESTO ODVZEM VSAK TOREK IN ČETRTEK od «. ur* do >.30 tju iru :ev eh no >4- id- DOLE N J S K A BANKA ru- no pri >. *j KONJA, starega 11 let, za nadaljne prodam. Cena po dogovoru. ® 26-689-^ TELIČKA, starega 10 dni, prodam^ 85-864. n ZAHVALA V 59. letu starosti nas je po težki bolezni za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek, brat, stric in svak SLAVKO MALNAR iz Novega mesta Vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste sočustvovali z nami, nam stali ob strani, izrekli sožalje, podarili cvetje, vence in sveče ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Posebej se zahvaljujemo patronažni sestri Marici za njeno skrb, osebju novomeške bolnišnice, hribskim vinogradnikom za častno stražo, g. Avscu za poslovilne besede, pevcem, vaščanom Potovega Vrha in gospodu Felicianu za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ti d k d t h sl ti a k tt Sl \ 4 n ti n (( si n n (( ti d KOKER ŠPAN JELE, zlato • rjave, čistokrvne, cepljene, zelo lepe, ugodno prodam. * {0608)22-727. 8590 FRAJTONARICO, B, Es, As, Melodija poceni prodam. * (0608)70-170. 8595 MEŠANO VINO prodam. * 42-473. ŠTEDILNIK GORENJE, 2 plin, 2 elektrika, malo rabljen, poceni prodam. * 43-790. 8604 KOMBINIRAN otroški voziček Inglesi-na, kot nov, prodam, lahko tudi na več čekov. * 21-972. 8609 TRAČNO ŽAGO in cirkular z motorjem prodam. * 76-171. 8612 NEMŠKEGA OVČARJA, starega 7 mesecev, prodam. * 25-440. 8614 MIZARSKO KOMBINIRKO (debelinka, poravnalka, žaga, vrtanje...), hidravlično, prodam. * 84-594. 8616 TELIČKO SIVKO, staro 10 tednov in obnovljen pralni stroj Gorenje prodam. ® 65-406. 8617 RISALNO DESKO AO format (90 x 140), rabljeno, poceni prodam. * 42-492, zvečer. 8618 SADNE SADIKE (češnje, jablane, hruške in breskve), enoletne in dvoletne prodam. ® 341-038, Grm. 8624 CERTIFIKAT v vrednosti 400.000 SIT prodam, * (0608)43-083. 8625 GARAŽNA VRATA in vhodna vrata, tuš kabino in novo peč na petrolej prodam. ® 324-314 ali 321-695. 8626 AVTORADIO BLAUPUNKT Lubcck CC 22, kodiran, nov, še zapakiran, ugodno prodam. ® 321-787. 8633 STAR hlevski gnoj (ena traktorska prikolica 100 DEM) prodam. * 78-328. 8634 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO, nemško, drva in krompir za ozimnico prodam. Možnost dostave na dom. ® 78-086. Hladilnik v odličnem stanju ugodno prodam. ® 068/324-377. OZIMNICO prodam po ugodnih cenah (jabolka, česen, čebulo, kislo zelje, sveže varaždinsko zelje ter drugo sadje in zelenjavo vseh vrst). * 65-680. 8637 TELICO prodam. Ban, Vel. Brusnice 71, » 85-819. 8639 SVNTHESIZERJA ROLAND U 20 in KORG DS 8, oba s kovčki, deljiva in dinamična klaviatura, prodam. 22-420, od 15. do 16. ure. 8648 2350 KOM. nove cementne strešne opeke prodam. ® 23-088. 8651 razno VSE osamljene ljudi, mlajše in starejše prisrčno vabim na martinovanje v Dolenjo Staro vas v gostilno Zagorc in sicer v soboto, 5.oktobra ob 12. uri. Tinca Kuhelj. 8504 MORDA STE OPAZILI, da ima vaš otrok težave pri učenju in da potrebuje pomoč? Izobraževalna dejavnost PEPELKA nudi pomoč in inštrukcije pri vseh predmetih v osnovni šoli. ® (0608)32-315 in 87-550. 8515 VSAK ČLOVEK ima svoje skrivnosti, vesele in žalostne. Toda nič ni tako skrivnostnega, da ne bi bilo mogoče deliti z nekom, ki mu ni vseeno zate. Potrebujete sogovornika oz. poslušalca? Pripravljeni sva z vami poklepetati, vas poslušati in vam polepšati dan, priti do vas. ® (0608)32-315 in (0608)87-550. 8516 PROSTORE za uslužnostno ali pisarniško dejavnost oddam. * 85-894 ali (0609)620-386. 8530 KO ZZB STRAŽA obvešča, da bo komemoracija ob dnevu mrtvih v nedeljo, 30.10.1994, ob 11. uri na pokopališču v Vavti vasi. 8532 GALERIJA SAMORASTNIKOV Trebnje je odprta od torka do nedelje, od 10. do •2. ure in od 14. do 18. ure. Stalna zbirka samorastnikov naivcev. ® (068)44-558. PROSIM najditelja zadnjih vrat od osebne prikolice na poti od Vinice do Čr-nomlja, da se mi javi na * 52-181. 8568 OBNOVLJENE poslovne prostore, primerne za vse dejavnosti oddam v najem. * (068)341-948, zvečer. 8615 POŠTENEMU AVTOKLEPARJU brezplačno oddam delavnico z orodjem, centralno in telefonom. ® 23-529. 8635 službo dobi AKVIZITERJE za prodajo tekstila na terenu zaposlimo. Nudimo kombi. ® 28-733. 8519 TEHNIKA clcktro smeri takoj zaposlim. » 73-266. 8543 DEKLE za delo v strežbi takoj dobi red-n° zaposlitev. Dober OD. Informacije osebno v Pizzcrii Oaza (Drska) ali na ® 26-356. 8544 REDNO zaposlimo PRODAJALKO v trgovini z tekstilom. ® 24-388, od 8. do 10. Ure. Iščem voznika C-E kategorije za mednarodni prevoz. * 068/323-846. BISTRO takoj zaposli natakarico. ® (0609)622-268. 8555 PRODAJALKO za delo v butiku v Šentjerneju zaposlimo. ® 85-633, zvečer. 8558 DELAVCA v kovinski galanteriji zapo-I s|»mo. * 22-979 ali 341-860. 8584 ! , DELO v okrepčevalnici dobi dekle ,lah- tudi fant, po možnosti gostinske stroke. * 65-194. 8592 DEMONSTRATORJA za dvakrat tedensko opravljanje demonstracij v Novem mestu. Delo ni terensko! Plačilo je stimula-**vno. Prednost imajo kandidati in kandi-?atke s podobnimi izkušnjami in dobro k°munikativnostjo. «(061)272-198. 8613 . STE IZKUŠENI in ambiciozni? Za prodajo na območju Dolenjske potrebujemo 2 ^stopnika in 5 akviziterjev. Pomembne so ^-kušnje in urejenost. Vloge pošljite na na-:‘0v: Stclla, d.o.o., Radna 13 a, 68294 Boš-l*nj. 8641 ZASTOPNIKE za prezentiranje novih fjrtiklov in akviziterje za različne nove arti-potrebujemo. « (0608)82-180. 8642 ŠOFERJE za razvoz pizz iščemo. Infor-^cije osebno v Halo alo, Drska, Novo mc-510 ali na « 24-415. 8644 . KV MESARJA in natakarico zaposlim. J^artin Kocjan, Mihovica 16, Šentjernej, ® *M88. 8645 ^ stanovanja DVOSOBNO STANOVANJE, 63 m2, . a Dl. Slavka Gruma v Novem mestu, cenilna, parket, lega stanovanja sever - jug, 4. nv,slr°Pie« trgovina čez cesto, prodam. ® ^68)323-204 ali ® fax (068)321-478. 8184 v NOVEM MESTU prodam dvosobno Snovanje s centralno, KATV in telcfo-n°m. «(064)76-115. 8505 V BRESTANICI prodam enosobno staranje, 44 m2. s KATV, CK in vrtom. ® (°608)7 HYuncmi vsak dan ob 19. In ob 21. url NOVICE, vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKC TV vsak ponedeljek po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED ČS Avto izpušne cevi Ob potoku 10, tel. (068) 322-643, 322-278 AlJfpIA d.o.o ATIK* Smrečnikova 45 (vrtnarija) Novo mesto Tel./lax: 068/324 424 Milavčeva 4 Brežice Tel./lax: 0608/61-975 Posebno ugodna prodaja vozil: UN01.0 ie cat. let. 93,12.690 DEM UNO 1.0 ie caL let 93,13.190 DEM dodatna oprema TIP0 1.4 MAQ cat. let 93. 16.190 DEM 3 vrata, radio Philips TIP0 1.4 S cat. let. 93,17.190 DEM 5 vrat TIPO 1.4 GOLO cat. let. 93,18.190 DEM servo volan, meglenke, cent. zaklepanje, nast. volan TEMPRA 1.6 ie cat let. 93, 19.690 DEM 5 vrat sen/o volan, radio ROVER 100 cat let 94,14.950 DEM 3 vrata ROVER 214 Sl cat let. 94, 21.490 OEM 103 KM. 5 vrat, dodat, oprema ROVER 216 GTI cat let 94, 25.200 OEM 121 KM, 5 vrat dodat, oprema ROVER 416 cat.let. 94,25.900 OEM 111 KM, 4 vrata, dodat oprema KREDIT, leasing! Odkupujemo predvsem bukovo hlodovino po ceniku. Plačamo do 30 dni ali takoj s scontom 6%. NOOS d.o.o. Splitska 5, Ljubljana, tel.: 061 266-657; 0609 616264 PEKARNA MALKA »ALBOMMA« d.o.o. Grajski trg 1 4 Žužemberk Pekarna Malka v Žužemberku peče za vas vse domače dobrote, od kruhov, potic, pit, zavitkov, marmornatih kolačev, vse vrste piškotov in pekarskega peciva. Vse te dobrote dobite ali naročite v naši prodajalni kruha, Glavni trg 4, Novo mesto, tel.: 321 -2£j0, ali pa v pekarni Malka v Žužemberku, tel.: 87-059. Cenjene kupce vabimo k nakupu. Med prazniki bo prodajalna na Glavnem trgu 4 odprta; sobota, od 6.30 — 17. ure nedelja, od 7. — 12. ure ponedeljek, od 7. — 12. ure torek, od 7. — 12. ure. Prodajalna je odprta tudi vse sobote, od 6.30 do 17. ure in vse nedelje, od 7. do 12. ure. V DOKAPITALIZACIJA d.o.o. ali BRISANJE DRUŽB — rok 31.12. KNJIGOVODSKI SERVIS Informacije od 7. — 15. ure FELIX d.o.o.,Kostanjevica (0608-87-194) ŠOLA TUJIH JEZIKOV uf ^ t*' C O 17 ** (068) 324-377 S f f OBVEŠČAMO naročnike \ malih oglasov, da se mali V oglas, ki presega 15 besed. DOPLAČA, in sicer vsaka nadaljnja beseda 100 SIT. JAPI d.o.o. tel. (068) 44-127, 44-189 fax. (068) 44-898 Paradiž 4,68210 TREBNJE ZELO UGODNO CINOUECENTO 900 i.e. že od 13.990 DEM PANDA 900 i.e. CAFE (oprema) že od 10.900 DEM UNO 1.0 i.e. že od 13.490 DEM PUNTO 55 S že od 17.390 DEM TIPO 1.4 i.e. S MAQ že od 18.990 DEM TEMPRA 1.4 i.e. L že od 19.990 DEM TEMPRA 1.6 i.e. SX CARA-VAN že od 21.990 DEM CROMA TURBO i.e. (max. oprema) že od 29.990 DEM MOŽNOST KREDITA ALI LEASINGA. VSA VOZILA SO NA ZALOGI. SALON RENATA Nega In podaljševanje nohtov žensko frizerstvo RENATA ŠTIH tel. 068/28-138 Jedinščica 18, Novo maslo A MIKE d.o.o., Nov o mesto proizvodnjo, trgovina ČAUKp ŠPORTNA TRGOVINA trgovina s potrebščinami za športni ribolov in prosti čas Premelč Miha Brod 74 6X000 NOVO MESTO SIjOVENIJA TEI*/FAX: 068 322-405 S lem oglasom imale 10% popust Obnavljamo iz izdelujemo sedežne garniture, kavče, jogije, klopi, stole itd. Ulica herojev 22, Trebnje, tel. (068) 44-721. ELEKTROINSTALATERSTVO TONJA •ELEKTRO IN KUMA STORITVE •REGULACIJSKA TEHNIKA - DOMAČI PROIZVAJALCI - GARANCIJA 24 MESECEV MONTAŽA IN SERVIS TEL.: (068) 52-411, mobitel: (0609)622-917 ZVEZA RIBIŠKIH DRUŽIN NOVO MESTO Seidlova c. 8 razpisuje prosto delovno mesto za finančno in administrativno delo Pogoji: - srednja ekonomska šola - 3 leta delovnih izkušenj Prosto delovno msto razpisujemo za nedoločen čas, s polovičnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku. r 068/341-434 od 8.-12.: 16.-18. Butik »FARAON«, trgovina s tekstilom na drobno in izposojevalnica poročnih in obhajilnih oblek, Ul. stare pravde 4, 68250 Brežice, je z dnem 31.9.1994 preneha- V la obratovati. J DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 29. oktobra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19. ure: Samopostrežba, Glavni trg od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita - mlečni diskont, Šmihel od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcat Smolenja vas od 8. do 16. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: Perko, market v Šentpetru od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market • Dolenjske bplice: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Rog • Žužemberk: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Suha krajina, Samopostrežba • Straža: od 7. do 13. ure: Dolenjka, Market V nedeljo, 30. oktobra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Mercator-Stan-dard, Vodnjak, Glavni trg, market Drska, market Kristanova, nakupovalni center Drska, samopostrežba Mačkovec od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita - mlečni diskont, Šmihel od 8. do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trpina Brcat Smolenja vas od 8. do 12. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12. ure: Perko, market v Šentpetru od 8. do 12 ure: Urška, Uršna sela Elektronska GEO-KATODNA ZASCUA proti ijavenju avtomobila Zaščitite celotno površino svojega avtomobila pred vplivi zime; 10 let garancije, enostavna premontaža. Prodaja in montaža SPM d.o.o. Vrh 26, Šentjernej, tel: 068/42-361 Iščemo montažerje na vzhodnem delu Slovenije. VIZIJA - EDINA DRUŽBA ZA CERTIFIKATE NA DOLENJSKEM, V POSAVJU, BELI KRAJINI IN NA KOČEVSKEM, KI JO VODIJO DOMAČI LJUDJE VIZIJA, družba za upravljanje investicijskih skladov, v tej številki Dolenjskega lista in nekaterih naslednjih objavlja odgovore na vprašanja v zvezi s certifikati in delovanjem pooblaščenih investicijskih družb oz. skladov. Vse bralce vabimo, da nas pokličete na telefonsko številko (068)323-260, nam pišete ali pa osebno pridete na naše vpisno mesto v vseh predstavništvih in agencijah zavarovalnice TILLA, in poskušali vam bomo odgovoriti na vaša vprašanja. • Kakšne možnosti ima VIZIJA pri nakupu delnic Krke, p.o., Novo mesto? Vse investicijske družbe, ustanovljene v Sloveniji, neglede na regionalno pripadnost, bodo imele pri nakupu delnic slovenskih podjetij enake možnosti. Po zakonu se bodo na Sklad Republike Slovenije za razvoj prcnešene delnice prodajale na javnih dražbah. Na javnih dražbah pa je možnost vseh potencialnih kupcev enaka. VIZIJA si bo v skladu s svojo naložbeno politiko prizadevala čim večje število zbranih certifikatov zamenjati za delnice dolenjskih, posavskih, be-—:-,:u “ ..- -- ---- - hlačna Krka, lokranjskih in kočevskih podjetij, med katerimi so najbolj pi tovarna zdravil, Beti Metlika in Iskra Semič. Namen VIZI LIJE je namreč zadržati kapital na Dolenjskem, Posavju, Beli krajini in Kočevskem in tako omogočiti razvoj naštetih regij. Prav tako si bo VIZIJA prizadevala vložiti certifikate v dobro stoječa podjetja širom Slovenije in tako upravljati kapital uspešnih slovenskih podjetij, kot so Petrol, Lek Ljubljana itd. Se enkrat pa naj poudarimo, da bo VIZIJA pri nakupu delnic podjetij imela enake možnosti kot ostale investicijske družbe. * Do kdaj moramo vložiti certifikate? Po zakonu moramo certifikate vložiti do 30.6.1995. Tli dan se nam zdi še daleč, kar pa nas lahko zavede. V veliko podjetjih že teče proces lastninjenja, v nekaterih pa je ta nroces že končan. Tudi investicijske družbe polnijo svoje sklade z ve'" jo. Če bi z vložitvijo certifikata predolgo čakali, se nam lahko zj ... . oua dobra podjetja že olastninjena, ostala pa bi le še slaba podjetja, v katera nihče ne bi želel vlagati. Zato pri vlaganju certifikata ne smemo preveč odlašati. * Kakšna je pot kapitala, ki se začne z vložitvijo certifikata, do deleža pri dobičku oz. dividende? Pot od certifikata do dobička oz. dividende s certifikatom kupljenih delnic se začne z vložitvijo certifikata v podjetje oz. pooblaščeno investicijsko družbo. Namen tega je olastninjenje do sedaj tako imenovanega družbenega premoženja. Podjetja bodo tako dobila lastnika. Solastnik oz. družbenik postane vsak, ki je v podjetje vložil svoj certifikat. Tisti, ki boste svoj certifikat vložili v pooblaščeno investicijsko družbo, pa boste postali solastnik oz. delničar pooblaščene investicijske družbe. Delež na dobičku oz. dividenda, ki izhaja iz lastništva delnic, pa je odvisna od poslovanja podjetij oz. pooblaščenih investicijskih družb. Če podjetje oz. pooblaščena investicijska družba posluje z dobičkom, skupščina delničarjev lahko dobiček razdeli med delničarje oz. ga reinvestira. Dobiček je odvisen od števila delnic, ki ga ima posameznik v podjetju. V prvih letih lastninjenja dobička najverjetneje ne bo. Večina ljudi bo želela svoje delnice prodati in tako priti do de-naija. To pa bi pomenilo izredno veliko ponudbo delnic, tako da bi njihova tržna vrednost padla. Dobiček lahko pričakujemo šele takrat, ko se bo stanje normaliziralo in bo trg kapitala pri nas zaživel tako kot v finančno razvitih državah. portret te (j a tedna Darja Mandžuka “Nikoli ne pozabim, da sem pouka na brežišk Ob njenem raznovrstnem delu na pedagoškem področju bi človek mislil, da za družino nima časa. To ne drži. Kuha družinska kosila, rada posluša glasbo, gre na sprehod z družino ter brklja po svojem vrtu in sadovnjaku. Veliko popoldnevov preživi s svojimi tremi otroki, šolarji, ki ji z navdušenjem pomagajo pri pripravi didaktičnega materiala za pouk. Družina ji je v veliko oporo pri delu. Njeni otroci ji pomagajo, da razume šolske otroke in najde čim bolj primerne rešitve. Že 17 let poučuje učence nižje stopnje in še danes je vesela, da se je odločila za razredni pouk. Veliko zadovoljstva najde v delu z otroki, ki jim je treba približati čustveni svet in jim pomagati premagati prvo negotovost ob vstopu v šolo. Prepričana je, da otrok nikoli ne bi smeli primerjati med seboj, temveč v vsakem od njih iskati najbogatejše, kar ga odlikuje, in na tem graditi njegovo osebnost, samozaupanje, in samospoštovanje. Darja Mandžuka je bila med tistimi, ki so pred štirimi leti začeli uvajati integrirani pouk v naše šole, se zavzemali za dvoletno opismenjevanje otrok in za opisno ocenjevanje v prvih šolskih letih. Praktične izkušnje so jo prepričale, da opisno ocenjevanje pozitivno deluje na otroke, saj poudarja kakovost učenja in ne učenje za ocene. Verjame, da je človekovo življenje najtesneje povezano z nenehnim učenjem, zato se tudi sama dodatno izpopolnjuje. Pripravljala ježe tudi pedagoške delavnice po vsej Sloveniji, kot vodja študijske skupine za 2. razred pa v Posavju vodi delavnice, predavanja in okrogle mize tudi v domači regiji. Na povabilo skupine učiteljev je sodelovala pri oblikovanju učbenikov za integrirani pouk v 1. in 2. razredu in sicer s pripravo gradiva za glasbeno vzgojo. Učbeniki so zdaj že v uporabi in sama meni, da so avtorji naredili, kar so želeli narediti. Drugo vprašanje pa je, kaj bo pokazal čas, kakšne bodo izkušnje in kako bodo o učbenikih sodili učitelji, ki jih bodo uporabljali v praksi. Darja Mandžuka meni, da je današnji učitelj zelo obremenjen. Predvsem ima odgovorno delo, v katerega mora vlagati veliko ljubezni in tudi časa. Njej to ni težko, saj so jo starši naučili, da ima ljudi rada in tudi osnovnošolski učitelji v Cerkljah ob Krki so ji dali bogato popotnico za bodoči poklic. K delu jo vzpodbuja tudi zelo deloven in enoten kolektiv na OŠ Brežice. “Danes se poglobljeno in strokovno delo na šoli že ceni in se zanj pridobivajo nazivi, napredovanja. France Prešeren je napovedal, da se bodo vremena Kranjcem zjasnila, jaz pa se sprašujem, kdaj se bodo zjasnila slovenskim učiteljem?"pravi in misel dopolni s trditvijo, da bi se moralo učiteljevo delo bolj vrednotiti v naši družbi. “Morda smo ravno učitelji marsikdaj premalo pogumni, da bi vztrajali pri svojih zahtevah. ” Mandžukova je med tistimi, ki imajo radi svoj poklic. Je vesela in zadovoljna ženska, rada ima otroke in rada je med ljudmi. Takoj pa pove, da noče izstopati ali se izpostavljati v javnosti. Tale zapis je zato nastal bolj kot izjema. B. DUŠIČ-GORNIK Slavki zlato za njeno kuharsko umetnost ČATEŽ OB SAVI - Takele orhideje, kot jih je videti na pladnju ob sladici, lahko dobite le na Čatežu. Če si želite svežih in dišečih, morate v tamkajšnjo vrtnarijo, v kolikor pa ste nekoliko bolj za sladko, bo treba zaviti kar v Terme Čatež. Tam namreč dela Slavka Klemenčič, ki je izredno spretna v kuharskih umetno-stih.Svoje ideje in delo svojih rok je že 8-krat okronala z zlatimi medaljami za slaščičarske izdelke na srečanju slovenskih gostincev. Slavka Klemenčič Klemenčičeva je letos oblikovala torto, ki jo je poimenovala Polet radosti, sladici Hruška Frič-frač in Bananin mering ter Valentinov posladek. Zadnje je sladica • Na letošnjem tekmovanju gostincev na Gostinsko turstičnem zboru v Mariboru so barve Dolenjske, Bele krajine in Posavja z močno ekipo pod vodstvom Milana Šaferja zastopale le Terme Čatež. Poleg zlate medalje za sladke umetnije Slavke Klemenčič so si člani te ekipe priborili še štiri srebrne medalje. V tekmovanju kuharjev si jo je s pomočjo svoje ekipe prislužila Jožica Blaževič, med barmani Maks Asi, med natakarji v pripravi pogrinjka in mešanju tatarskega biftka Milka Žerjav ter v pripravi jedi pred gosti ter solate iz morskih sadežev in sladice Mirko Kožman. Na tekmovanju v poznavanju vin sc je Milan Blaževič iz Term uvrstil na trenje mesto, medtem ko seje za najboljšega v tej kategoriji izkazal Robi Blazinšek iz gostišča Pri treh lučkah. za 4 osebe, ki jo je okrasila s šopkom petih oranžnih orhidej iz marcipana. B.D.-G. Halo, tukaj je bralec Dolenjca Okupacija spodnjega Posavja - Kriminalist v zaseženem avtu - Pošta vrnila denar za “počasen” telegram - Kje so komunisti, ki jih je bilo nekoč kot listja in trave? Zadnje četrtkovo telefonsko dežurstvo se je začelo in končalo s Hitlerjem. Bralec Lončarič z Obrežja v brežiški občini je potožil, da so jim cesto, ki jo ureja država, tako dvignili, da morajo sedaj po njej hoditi skoraj tako kot poje slovenska ljudska pesem: Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol. “Nasploh se v našem koncu kar naprej nekaj dogaja in bi bilo prav, da bi se pri nas oglasil novinar s foto-apartom. Poslikal bi lahko ne samo cesto, ki jo dela država, ampak tudi kanalizacijo, ki jo gradimo na svoj račun. Nasploh pa se v spodnjem Posavju počutimo, kot da smo okupirani. Vse to je zaradi meje. Policaji nas kar naprej ustavljajo in pretipavajo. Naj bi nam domačinom dali obmejne karte, tako kot je naredil Hitler ob okupaciji, in nas pustili pri miru...” Bralec Rus z Velike Loke v trebanjski občini pa je sporočil, da so pred 3 meseci urejali kanalizacijo pred tamkajšnjim zadružnim domom, v katerem stanujejo tri družine. “Takrat so razkopali asfalt, ko pa so dela končali, so vse pustili razkopano. To je delala krajevna skupnost, predsednik je obljubil, da bo vse lepo urejeno, pa ni nič. Asfalt so odžagali, tako da je sedaj 10 cm debel rob, uničujemo avtomobile pa še nevarnost za poškodbo ljudi je velika.” Možak s Potovega Vrha pri Novem mestu pa je ob pisanju o primeru Žlajpah in ravnanju specialcev obnovil svojo zgodbo izpred štirih let. “Kupil sem precej drag športni avtomobil, policaji pa so mi ga zaplenili, češ da je bil ukraden in da ga bodo vrnili lastniku. Dve leti zatem pa sem v Ljubljani videl istega kriminalista, ki mi je avto zasegel, ko se je vozil z njim. So mi rekli, da naj pač tožim, a do danes se ni zgodilo še nič.” Novomeščan Marjan Filipčič se ne more načuditi novim lepim prostorom novomeške pošte, še bolj pa ljubeznivosti in prijaznemu obnašanju osebja. “Res, sama prijaznost jih je, meni je že kar nerodno, ker tega od prej res nismo bili vajeni. Lepo, ni kaj!” Marjan je bil tisti, ki je pred časom prav v tej rubriki zbodel pošto, ker je čestitka s šopkom iz novomeške cvetličarne na naslov v Orehovico prišla 7 ur prej kot poštni telegram. “Ko je to pisalo v Dolenjskem listu, sem dobil denarno nakaznico, s katero mi je pošta vrnila 2.600 tolarjev, kolikor sem takrat dal za telegram.” Tako! Pa še nekaj zanima vrlega Marjana: “Kdaj bodo križanke v Dolenjskem listu brez napak?” Iz Obredja se je ta večer oglasil še en naš bralec - Jože. Med kmetijskimi nasveti v našem časopisu je pred časom izvedel, da o prašičereji in o silaži v zvezi s tem nazorno piše v knjigi dr. Janeza Verbiča. Ker te knjige ne more nikjer dobiti, bi rad, da bi natančen nasvet za to silažo objavili v tej rubriki na kmetijski strani. Bralec Gorše iz Novega mesta je sporočil, da že tri mesece ne gorijo več luči javne razsvetljave na Ragov-ski. “Na Elektru so mi pred 14 dnevi obljubili, da bodo stvar uredili, pa do danes ni še nič. Lahko vi kaj pomagate?” Toneta Derganca iz Kočevskih Poljan pa najbolj zanima, kam so se poskrili vsi naši (nekdanji) komunisti. “Toliko jih je bilo včasih! Sedaj, ko po njih pada z vseh strani in kar naprej, se pa nihče ne oglasi, kot da ni nobenega več nikjer. Dobre penzije so si uredili “pa nikome ništa”! Jaz ne morem reči, meni niso pokojnine ne dali ne vzeli, ampak če bi se komunisti že 1941. leta spoprijateljili z Mussolinijem in Hitlerjem, bi bili že kdaj v Evropi, oni bi bili pa zaslužni za to...” A. B! Halo, tukaj DOLENJSKI LIST/ Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisati, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo srno vam vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefonski Številki (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. 10 LET SKUPINE 12. NASPROTJE - V tem času je skupina obredla pol sveta in celo Slovenijo, izdala pet kaset, posnela tri videospote in še kaj. V tem ansamblu je nastopala vrsta znanih in manj znanih glasbenikov. Zadnja zasedba se drži že dobra tri leta: Blaž Maselj igra na klaviature in harmoniko, Franc Kumer bas, Stanko Vr-bek kitaro, vokalni solist je Branko Lindič, na bobne pa igra Janez Hvale. V jubilejnem letu so že posneli novo kaseto z naslovom Tiha noč, izšla pa bo nekje v sredini oktobra. Skladbe iz prejšnje in nove kasete bodo izšle tudi na prvem CD-ju. Za prihodnje leto pripravljajo tudi veliki jubilejni koncert, na katerem se bodo predstavili vsi nekdanji člani 12. nasprotja, kot so na primer Don Juan, Magnet, Romana Kranjčan, As, Spin in še kdo. VeLiKa N ACj RAdNA iqnA "* i za naročnike DOLENJSKIMA LISTA Čez dober mesec dni bomo nekomu izmed starih in novih naročnikov v velikem javnem nagradnem žrebanju podelili avto CITROEN AX 1.1L Pripravljenih imamo še veliko praktičnih nagrad, posebna nagrada pa čaka enega izmed novih naročnikov. Kako do avta in drugih nagrad? Če še niste, postanite naročnik Dolei\jskega lista. V poštev za računalniško žrebanje bodo prišli vsi stari naročniki s plačano naročnino za tekoče trimesečje in novi naročniki, ki bodo naročnino poravnali za tri mesece vnaprej. Rok za oddajo naročilnice je četrtek, 1. decembra letos, naročnina pa mora biti plačana do četrtka, 8. decembra, k^jti javno nagradno žrebanje bo v petek, 9. decembra, na Lohi. t Naročam NAROČILNICA DOLENJSKI LIST na naslov: priimek in ime: ulica in hišna številka: poštna številka in kr^j: _ EMŠO: Naročilnico pošljite na naslov: DOLENJSKI LISTJ 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212 n 2 Z Sl t MAČJE LEPOTICE IN LEPOTCI - Razstave pasemskih mačk v Novem mestu so postale že tradicionalne. Minulo nedeljo, 23. oktobra, so si ljubitelji mačk lahko ponovno ogledati razstavo, ki jo je v prostorih osnovne šole Grm pripravilo ljubljansko felinološko društvo, v okviru katerega delujejo tudi dolenjski ljubitelji in rejci pasemskih mačk. Predsta vilo se je 39 mačjih lepotcev in lepotic, mnogi med njimi obdani z množino najrazličnejših odličij in medalj. Njihovi lastniki so zvečine iz Ljubljane, Maribora in Celja. Dolenjske barve so zastopali le trije, in sicer po eden lastnik pasemskih mačk iz Novega mesta, Mokronoga in Ribnice. Razstavo si je ogledalo blizu 500 obiskovalcev, med njimi pa je bilo precej otrok, ki so jim muce, še posebno take nenavadne, dolgodlake in modrooke, pač pri srcu. Na sliki: na razstavi je bila med kar tremi evropskimi šampioni tudi lanskoletna evropska šampionka Baby Olympia, za katero skrbi Tatjana Čuden iz Celja. ANekdotE iiv pRiqode zapIsaI lože DuIar Jajca mu nese Miha je srečal na cesti pod Gorjanci Tomaža, ki je tovoril celo košaro jajc. “Kampa, Tomaž, kam?" “V Gabrje!” odvrne oni. “Hči je sina rodila, pa nima jajc, pa mu jih nesem!" Jaz sem prvi Čmomaljka se je srečala s Semičanom (Šokcem) in rekla: “Vsak drugi Semičan je bedast!" “Ja sem prvi!" se samozavestno odreže Šokec. Na izpraševalcu K župniku pride Podgorka na izpraševanje pred poroko. Odločila se je, da bo vzela hlapca Janeza. “Pa bosta lahko živela in redila otroke, ko nič nimata?" vpraša duhoven. “Brez skrbi! Delavne roke imava, gospod župnik!" “Ja, če je tako, pa se vzemita. - Pa še to, Franca, preden začneva z izpraševanjem. Odkrito povej, ali si že kdaj imela opravka s kakim moškim?” “Bog ne daj, kaj pa vendar mislite, gospod župnik!” užaljeno vzkipi Franca. “Če je tako, pa v redu. No, le začniva! Kar pokrižaj se!” Franca potegne križ čez čelo in obraz: “Vimenu Boga Očeta ... in svetega Duha. ’’ “Kje je pa Sin ostal?” jo naglo vpraša župnik. “V Gabrju za pastirja služi!” se odreže Franca. KLIC V SILI NOVO MESTO - Otroci in starši ki imate kakršne koli težave, lahki' pokličete na telefonsko številko (068) 341-304 v četrtek med 18. in 20. urO' Na vaš klic ho čakala socialna dela?' ka Mojca Papič. TREBNJE - Na vprašanja otrok W odraslih odgovarjajo strokovnjaki vsak ponedeljek med 7. in 8. ter m c1 15. in 17. uro. Številka telefona J1 (068)44-293. HLADNO PIVO V ČRNOMLJU ČRNOMELJ - V Mladinske*1 kulturnem klubu Bela krajina bo( soboto, 29. oktobra, ob 22. uri ko*' cert rock skupine Hladno pivo v Zagreba. fS^Cv5’’) Zbralt ‘ TA7 B»Jan/UdKJ I Razpoznavno znamenje Študent Marjan, ki mu je deilej kmet pisal, da biga po nekaj letih, od'1 kar živi v mestu, obiskal in videl, je' pismu takole odgovoril: “Dedek, prav vesel bom tvojega obF ka. Da pa se ne bova zgrešila, te boJ počakal na kolotlvoru, in ker se te VK, ne spomnim najbolje, imej v roki 4“ pod pazduho kot razpoznavno zn11' menje večjo šunko ali pečeno krat0' Tvoj vnuk Matjan. ” Za vsak primer Vpraša zdravnik starejšega pade “Torej ste popolnoma zadovolji11' novim slušnim aparatom, ki sem vr ga predpisal?" "Popolnoma" odgovori pacier “zdaj tako dobro slišim, da sem že d krat spremenil svojo oporoko." Dovolil mu je Ko je zdravnik pregledal sta rej Šef možakarja, je ta vprašal: , ‘Ali smem še piti vino in žgane r jače?" “Ne, sploh ne. ” > ‘Ali se lahko poročim, gospod tor?" “Lahko, razumljivo. “ * "Hvala za nasvet, toda tistega, kt>r lahko ne smem, tisto česar ne mod^ pa mi je dovoljeno. ” ] bo »b *0l »d 8io toi tor l<:n Pra Po, l