LISTEK, SsasS Golec Posvečuj ppaznikl nj«ii«j Teden priprave za ta vaški bal je potekel za Včesnova ženska srca prav klavrno, da, žalostno. Je bilo že v nedeljo popoldne. Pejca in Tončka ste vedno še stopali užaljeno po saraih petah in grabili v presledkih za predpasnik, otiraje si solzne oči. Girabolj se je pomikal kazalec na uri, tem bol.j so vreli globoki vzdihi iz mladih, od lastnega očeta tako kruto teptanih src. Močno se ovi.ie krog človeškega srca veselje, ki gloveka kar naenkrat dofiiti, ako o njem poprej niti ne sluti ne. Nekako tako je bilo tudi s Zepco .in Ton- $ko. Njgni koraki so se omilili, globoki vzdihi so se zavrli in na njune obraze je posinila zarja upajoče radosti, ko je stopil v domačo hišo ljubljeni — sti\c Stefan. Stric ni irael veljave samo pri naših znankah , ampak njegova beseda je tudi nekaj odtehtala pri o detu. Tokrat tolikanj dobrodošli Stefan je bil brž priflobljen za veselični program in zaupano mu vse žo rabljeno orožje za odločilno bitko z očetora. Stric se je dutil v te.j od ženskega jezika in uma oprtani bojni opravi neokretnega kot David v Savlovem oklepu. Vzel je tudi on rajši pračo in naskočii Goljata z usodepolnim kamenom. Oče Včesna, skoraj bi l)il pozabil omenjfi, je kaj rad kvartal s prijatelji. Ta očetova strast je bil ravno oni kamen, ki ga je Rtefan pobral, zavrtel v prači jezika in podrl z njim raogočni steber njegovih jcklenih sklepov. Stelan jc iiovabil brata v krfimo na kvarte, ne na — bal. Zaplankal ]e tudi Pepco in Tončko z očetovim dovoljenjem za nekaj plesnih' valfikov in saj za par uric proste zabave v krčmi. Kdo bi opisal veselje mladih dekliškiti src, ki je kar malioma vzklilo, pognalo in se razcvelo. V jedni uri ste bili kaj okusno napravljeni za vaško veselico, pod očetovim in stričevim nadzorstvom ste stopali od raclosti žarečih obrazov v sosedovo krSmo, v naročje Bertla, prvič v življenju na — bal! Uslužnemu stricu je bila že po potu zaprisežena globoka hvaležnost do groba. S tržko oliko na pol podkovani vodja zabave , Bertl, je peljal tako odlične goste v posebno izbo in jim stregel s pokloni in pijačo. Niso gonili dolgo ko Jovrata prijateljskega razgovora, že sta bila o6e in stric zatopljena v: ase, kralje, dame in desetke. Oče Včesna se je tako poglobil v igro, da ni prav ni6 zapazil, kedaj ste se hčerki zmuzali v sosedno, plesno izbo ter se zavrteli v kolobarju in v skoku. Stric Štefan, prijatelj ženske mladine, je nalašč igral bolj malomarno in brezbrižno, izgubljal in dražil igralno strast bratovo. Ta je popolnoma pozabil na Irdne sklepe, na i^osvečevanje Gospodovega dne in na to, da se nahaja pod streho plesa in — bala. Naša igralca sta, samoumevno, ka.j na debelo mazala in gladila kvarte z vinsko kaj)ljo, oče Včesna se niprav nič kesal, da so je zapletel v tako zelo mikavno za bavo. Plesalci v sosedni sobi so postajali glasneji — harmonika je hreščala zdaj v zategnjenih, sedaj spet v poskočnih glasovih in bilo je slišati drsanje podplatov po tleh in glasno udarjanje fantov-plesaicev s petami. Vodja plesa Bertl je celo razdelil posebne pustine kapice med goste in nataknil tudi igralcema dolga, papirnata in pisana pokrivala na glavo. Niti Včesna se ni branil tega maškeradnega nakita, ker pred njim se je množil denarni kupfiek in baš v tej igri so se svetile med drugimi kvartarai pi- kov as, kralj in dama. Glasno in veselo je hitro na povedal: ;.Pik vierzig!" V soseclni sobi je zapela harmonika hitro in poskočno polko. Krona, pečat vsakega vaškega plesa , četudi nosi naslov in plašč ,,bal, je pafi pretep in kregj med ianti. Ravno v trenutku, ko je oče Včesna plaval samega veselja nad pikovim asom, doma in kraljem, je podstavil Teličnikov Miha Storovem Martinu uogo, da je ta po dolgosti odletel v duri kvartalne sobe 4 Duri so bile samo priprte in z vso silo so pritisnile s Stefanov stol, ga izpodmaknile in pri padcu vznak je Steian z vso močjo brcnil Včesna z nogo v obraz. 06etu se je kar. pri luči posvetilo prea očmi in pozabil je na pik asa, kralja in damo, grozna jeza sa iiiu je porodila v srau. Stefan se je zmotal na noge „ orjaška brata sta se spogtedala in brez vsake besede in namigljaja sporazumeJa: Udri po predrznih fantaiinih! Po bliskoma sta zavihtela vsak svoj stol v ro kah in jelo je kar deževati udarcev na glave plesal^ cev. Ti so vsi preplašeni drli proti durim, se zagozdili pri ozkem izhodu in padalo je po njih kakor pa snopju. Nikdo se ni stavil v bran orjakoma, ki sta tu besnela liki podivjana tura. Bertl je hotel posredovah  ti, prije] Včesna za roko in ga moledovaje prosil:,  ,,Pa vendar, gospod, ali ste znoreli . . .?"  Slabo je naletel. Razkačeni gospod je sicer od- ložil stol, v zameno za njega pa zagrabil njega za nogo in vrat ter klestil s človeškim batom po skrun« jevalcih Gospodovega dne. Gostilnifiarka je splašena vsled hrupa privrtala v sobo in videč Ijubljenega siaka, ki je padal ia m dvigal kot cepec v inlatičevi roki, se je oklenila mlat^ ca in vikala: ,,Sosed, ljubi in zlati sosev, kaj ti je storilo moje dete?" Nič, prav ni5 ni opravila z vikom, še ona je morala skozi duri na plano. (Koneo prihodnjič.)