MBV. 233.
¥ MIlani V HNK line 15. OKIOfira 1925. Posamezna Številka stane T5C Dfn LBlO LIIL
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
za pol leta..... .120
za celo leto .... „ 240
za inozemstvo: mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno
f Jugoslaviji . v inozemstvu.
Din 60 . 80
Cene inseralomi
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1-50 in Din 2•—, večji oglasi nad 45 mm višino po Din 2'50, veliki po Din 3-— in 4 —, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din
fri večjem naročilu popust
izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
S tedensko
Ilustrirani Slo venec ** Pošlnina plačana v eolovini
UredniStvo je v Kopitarjevi ulici 6/II1. Rokopisi se ne vračajo; netranhlrana pisma se ne sprejemajo. UredniStva telefon 50, upravništva 328.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Položaj našega delavstva.
Delavstvo je bilo ob prevratu in prve mesece po prevratu jak faktor našega javnega življenja. V tedanjih labilnih časih je bilo morda ono organizirano še najboljše izmed vseh slojev. Imelo je precej političnih in strokovnih organizacij z močno razširjenim tiskom in izrazito složno zavestjo, zato ni čudno, da je vzbujalo respekt vseh ostalih stanov in vseh političnih strank ter dosegalo jako lepe uspehe. Skoro brez najmanjših težav so se mu izpolnile želje, za katere se je bojevalo poprej zaman desetletja in desetletja v javnih zastopih in na ulicah.
Toda kako hitro so minili tisti časi! S surovim materializmom prepojeni voditelji delavstva niso znali vliti v delavstvo nobenih globljih idej in idealnejših ciljev, temveč so ga krmili z najplitvejšimi dnevnimi krilaticami, med katerimi je igral seveda »klerikalni zmaj« glavno vlogo. Imeli so v rokah desettisoče našega delavstva, a mesto, da bi ga smotreno organizirali za dosezanje na-daljnih političnih in socialnih pravic, ga prepojili s kakimi globljimi idejami ter ga skušali kulturno dvigniti čim najvišje, so smatrali za svojo najvažnejšo nalogo, da ga podijo in hujskajo za boj proti oni slovenski politični stranki, ki je bila v naši politični zgodovini v vseh časih prvoboriteljica in no-siteljica vseh demokratičnih idej in socialnega napredka, to je SLS. Zaslepljenost tedanjih' naših delavskih voditeljev je šla tako daleč, da so se začeli v boju proti SLS družiti in (bratiti celo z izrazitimi zastopniki najbolj črne politične in socijalne reakcije.
Posledice seveda niso izostale. Iz prvih platoničnih zvez so se hitro razvile tudi jako realne. Socialistični voditelji so z odprtimi rokami sprejemali najrazličnejše dokaze »demokratske« naklonjenosti tako, da so prišli kmalu v popolno gmotno in moralno odvisnost svojih novih prijateljev in krušnih očetov. In s tem so bila odprta reakciji vrata na stežaj. Socialnopolitični zakoni, ustvarjeni in uveljavljeni za časa ministrovanja gg. Kukov-ca in Žerjava, so neizmerno poslabšali vse povojne pridobitve delavstva na tem polju tako, da jih danes bridko občutita delavec in podjetnik. Pa še več, avtorja teh zakonov sta jih pustila sploh brez vsakih pravilnikov in izvrševalnih naredb tako, da vlada danes v tem pogledu največji kaos, v katerem se ne spozna živ krst. Dotlej na potu najlepšega razvoja se nahajajoči socialni zavodi so postali na eni strani neznosno breme za delavca in podjetnika na drugi strani pa skoro brez koristi za interesente, ker so se izpre-menili v zatočišča za različne sinekuriste, dočim je ostalo delavstvo praznih rok na cesti.
Brezglavi centralizem, katerega najglasnejša zaščitnica pri nas je dr. Žerjavova demokratska stranka, grozi že v dogledni bodočnosti upropastiti vse naše gospodarsko življenje. Revščina se širi pri nas v doslej še nepoznani meri, nad kmečkimi domovi poje eksekutorjev boben, med delavstvom pa vlada brezposelnost, kakršne naša slovenska zgodovina ne pozna. Strašne posledice nesrečnega centralizma se pojavljajo v vedno večji meri okrog ln okrog nas in med tem, ko mase brezposelnih ne vedo več niti, kaj bodo jutri jedle in kje bodo jutri spale, pa smatrajo voditelji materialistično orientiranega delavstva v teh usodnih časih za najvišjo in najvažnejšo svojo dolžnost kulukovati reakcionarni »demokratski« stranki pni ubijanju »klerikalnega zmaja«, kar nam kažejo skoro vse občinske volitve v zadnjih mesecih ter čudni, čudni dogodki pri najrazličnejših institucijah in korporacijah od Delavske tbornice do bolniške blagajne.
Ali bodo vsi ti dogodki, razočaranja in prevare, ki jih je doživelo uaše delavstvo od svojih materialističnih voditeljev, iztreznile delavske mase vsaj v teh težkih časih, ki jih preživljajo danes in ki se jim še obetajo? Prepričani smo, da bo delavstvo še pravočasno spoznalo, kam vodi ta pot, in da jo rešitev njegovih eksistenčnih vprašanj istovetna z eksistenčnimi vpraašnji celokupnega naroda. Te pa zastopa ln jih ho zastopala samo SLS
SKUPŠČINA SE SESTANE V SOBOTO POPOLDNE KRALJEVO STANJE ZADOVOLJIVO. - NESOGLASJE V RADIKALNEM KLUBU.
Belgrad, 14. 10. (Izv.) Najvažnejši dogodek današnjega dne je vrnitev Nikole Pašiča v Belgrad, kamor je prispel zjutraj ob 8 z brzovlakom. Z njim je prišla njegova soproga. Spremljal ga je načelnik belgrajske policije Lazarevič. Na postaji sta ga pričakala ministra Gjuričič in Radojevie. Pašič se je z obema prisrčno pozdravil in se z njima kratko razgovarjal. Nato se je odpeljal na Top-čider.
Dopoldne je Pašiča obiskal predsednik radikalnega kluba Ljuba Živkovie. Poročal mu je o razmerah v stranki in o sklicanju seje radikalnega kluba za nedeljo dopoldne.
Po dosedanjih dispozicijah ministrov in skupščinskega predsednika se bo sestal ple-num skupščine v soboto pnpoldue. Na seji bi rešili predlog anketnega odbora, ki se peča
z dr. Lukiničevo zadevo in zahteva, da se rok za proučitev materiala odgovornosti dr. Lukiniča podaljša. Na seji se bo vzelo na znanje poročilo fin. odbora o uknah. Na 19. oktobra bi se zaključilo staro zasedanje skupščine, 20. oktobra pa bi se, kakor veleva ustava, otvorilo novo letno zasedanje.
O kraljevi bolezni prihajajo zadovoljiva poročila. Njegova španska bolezen je lahkega značaja. Ako mu bo zdravje dovoljevalo, se kralj v par dneh v rite v Belgrad.
V političnih krogih živahno komentirajo včerajšnji spopad med pristaši vladne koalicije, kakor tudi spopad med radikali samimi na seji fin. odbora. Opaža se, da je v sarnt radikalni stranki ponehala složnost, da je vedno bolj čutiti borbo med posameznimi skupinami.
Hrvatska kmečka republikanska zveza.
NADALJEVANJE BORBE ZA HRVATSKO MISEL IN KMEČKO DEMOKRACIJO. — SPORAZUM MOGOČ LE S SRBSKIM KMEČKIM LJUDSTVOM.
Zagreb, 14, oktobra. (Izv.) Disidenti HSS so imeli sejo, katere so se udeležili dr. Buč, Došen, Trajanovič, Jalzabetič in še nekateri drugi soustanovitelji bivše HRSS. Na seji so bile sprejete sledeče resolucije:
1.	Hrvatski kmečki pokret jc »grajen na narodnem hrvatskem temelju. Hrvati so poseben narod, nc pa pleme ali del kakega drugega naroda. Iz te narodne individualnosti izvira naša pravica do samoodločbe, da živimo svoje življenje, kakor to odgovarja našim potrebam.
2.	Socialna vsebina tega pokreta je kmečka demokracija. Vlada in uprava sta deloma direktno v rokah kmečkega ljudstva, deloma pa ped njegovo kontrolo. Hrvatski narod in posebno kmečki narod ni bil nikdar proti sporazumu s srbskim narodom, vedno je pa smatral, da ta sporazum ni mo^oč z današnjimi predstavniki belgrajske čaršije, nego da jc mogoč le s srbskim kmečkim ljudstvom, ki je navdahnjeno z mislijo trajnega miru in z zavestjo kmečkega orava. Stjen:;n in Pavle Radič nred zadnj:rai volitvami nista dala niti slutiti, da nameravata ves ta program po dobljenem ljudskem zaupanju zavreči in preobrniti. Če bi ljudstvo to le s'i!ti'o, je gotovo, da bi jima pokazalo krbet. Radičevci so zavrgli hrvatski republikanski kmečki program in postali belgrajski centralisti.
3.	Stjepan in Pavle Radič sta na ta način
s svojimi tovariši postala disidenta hrvatske republikanske kmečke misli in programa ter propagatorja in nosilca vidovdansko politike, po kateri je Hrvatska parcelirana in izročena belgrajski vladi na milost in nemilost. Zaradi tega nista več predstavnika niti hrvatskega naroda niti hrvatskega kmečkega pokreta, marveč navadna belgrajska hlapca. Kot predstavniki hrvatskega kmečkega pokreta med narodnimi poslanci veljajo samo tisti, ki so ostali na hrvatskem narodnem in državnem stališču in so nosilci narodne kmečke republikanske misli, to je tisti, ki so ostali zvesti programu, za katerega je doslej hrvatski narod vedno glasoval.
4. Kmečki republikanski pristaši, ki nadaljujejo sedanjo borbo, se odslej združujejo ped imenom Hrvatska kmečka republikanska zveza. Pozivajo se vse organizacije kmečke stranke, da v svojih vrstah izvedejo reorganizacijo in da izvolijo v svoje odbore ljudi, ki bodo nadaljevali borbo za narodno in kmečko osvoboditev v smislu narodne volje, kakor je bila izražena na dosedanjih volitvah.
Glavno glasilo Hrvatske kmečke republikanske zveze je »Republikanska svoboda<-. Izvoljen je izvrševalni odbor, ki bo do daljnega predstavljal republikansko zvezo, V odboru so dr. Buč, Došen, Trajanovič, Tomo Jalzabetič in še nekaj bivših predsednikov organizacij kmečke stranke.
OSTRA KRITIKA POSLANCA PUŠENJAKA. - NAPAKE CARINSKEGA ZAKONA. — KMETIJSKI INTERESI ZAPOSTAVLJENI. — STOJIMO PRED TEŽKO GOSPODARSKO
KRIZO.
Belgrad, 14. okt. (Izv.) Popoldne je imel sejo odsek fin. odbora, ki razpravlja o avtonomnem carinskem tarifu. Poleg članov fin. odbora so bili navzoči zastopniki ministrstva za kmetijstvo, za šume, za trgovino, glavni carinski ravnatelj in njegov pomočnik. Seje bi se imel udeležiti tudi drž. podtajnik fin. ministrstva Neudorfer, da bi poročal o carinskem vprašanju. Na sejo ni prišel, ker ga sploh ni v Belgradu.
Seji je predsedoval Ljuba Stojadinovič (rad.). Prvi je govoril Nikola Novakovič (rad.), ki je vzel v zaščito industrijo. Potem je govoril Vladimir P u š e n j a k. Kritiziral je način sprejetja zakona o car. tarifu, ki bi ga bilo treba najpreje predložiti narodni skupščini v pretres, ne pa da je bil predložen temu odboru šele po štirih mesecih, odkar je stopil tarif v veljavo. Tarif je naletel na ostro kritiko in splošno nezadovoljstvo. Z njim se zadovoljuje samo težka industrija. Znatno so povečane vse postavke.
Zatrjuje sp, da je tarif samo začasen in da je bil potreben radi sklepanja trgovinskih pogodb in v zaščito domače industrije. Zaščita domače industrije je upravičena, ako je tudi enaka ali približno enaka po kakovosti. Toda ta zaščita mora biti v skladu z interesi gospodarstva, ki je za vsako državo najvažnejši. Pritožbe naših trosoodarskih krogov se množijo
in kažejo, da se gospodarski interesi niso vzeli
v obzir.
Čeprav je carinska tarifa instrument za sklepanje trgovinskih pogodb, je vendar treba zaslišati mnenje interesentov in pretirane postavke zmanjšati. Gospodarske organizacije so takoj po objavi tega zakona stavile fin. ministru svoje predloge. Srbsko gospodarsko društvo v Belgradu je zahtevalo, da se dobrodelnim gospodarskim društvom vrnejo stare olajšave. 2. avgusta je anketa gospodarskih in zadružnih organizacij v Belgradu na vse mero-dajne činitelje poslala resolucijo; 8. oktobra je Glavni zadružni savez v imenu zadrug zahteval zmanšanje mnogih postavk.
Glavne napake zakona so:
1. Povečanje postavk za 50—300%. 2. Da so se obdržale stare izvozne carinske postavke. 3. Carine na stroje, s katerimi se dajejo ugodnosti za stara podjetja. 4. Nerazumljivo je povečanje postavk za sirovine in za polizdelke. 5. Škodljiv je za okrepitev produkcije.
Zdi se, da so bili v prvi vrsti merodajni fiskalni interesi. Zato je treba tarif čimpreje spremeniti v smislu resolucij zastopnikov gospodarskih krogov, posebno Udruženja zem-ljoradnikov iu kmetijskih zadrug.
Izvajanja posl. Pušenjaka so našla splošno veliko odobravanje. Načelnik ministrstva za trgovino Savič je odgovoril, da so se carine
za gospodarske stroje zvišale na predlog vojaške uprave iz razlogov vojaške brambe. Ta je zahtevala, da se je povabil na sejo general Kalafatovič, ki je sodeloval. Savič predlaga, da se tarif sprejme v sedanji obliki, ker se bodo pri sklepanju pogodb dosegle boljše kompenzacije. V kratkem se bodo pričela trgovinska pogajanja s Češkoslovaško. Savič zatrjuje, da so obrtniki s carinskim tarifom popolnoma zaščiteni.
Audrija Protič (rad.) pravi, da Savičeva izvajanja niso na mestu. Očita mu, da kmetijstvu obrača premalo pozornosti. Roga se dejstvu, da se je carina za svilo in čokolado znižala, za pluge in druge kmetijske stroje pa se je povišala. Carina za en plug znaša 300 Din.
Načelnik ministrstva za kmetijstvo dr. Stojkovič naglasa, da gremo nasproti težki krizi, ker se je na svetovnem tržišču pojavila Rusija. Njena letošnja produkcija je dosegla predvojno. Naše gospodarstvo je primitivno. Dela se z ljudskimi močmi. Zato je produkcija draga. Ako hočemo vzdržati konkurenco, moramo način produkcije zboljšati. Zato je treba dobiti cenejših obdelovalnih sredstev, to je strojev, iz tujine. Treba je gledati na današnje razmere, ne pa se ozirati na zahtevo vojaške uprave. Zadovoljstvo ljudstva jc mnogo boljši činitelj od samega orožja.
Seja se je končala ob 6. uri zvečer. Prihodnja je sklicana za jutri popoldne ob pol 4.
PREDSEDNIK NAR. SKUPŠČINE OBOLEL.
Belgrad, 14. okt. (Izv.) Predsednik narodne skupščine Marko Trifkovič je obolel. Svojega stanovanja danes ni zapustil, zato je odpadla konferenca med njim in Gjuričičem radi sklicanja narodne skpuščine. O Trifkovičevi bolezni je kabinet narodne skupščine izdal sledeči komunike: Predsednik narodne skupščine je obolel na prehlajenju grla. Zdravniki so mu svetovali, da ne sme zaapustiti sobe in ne prejemati obiskov.
RADIČ HITI V BELGRAD.
Zagreb. 14. oktobra. (Izv.) Stjepan Radič je nocoj ob 9 v spremstvu dr. Mačka odpotoval v Belgrad.
ŠKOFOVSKA KONFERENCA V ZAGREBU.
Zagreb, 14. oktobra. (Izv.) Tu so se pričele škofovske konference, katerih se udeležujejo vsi katoliški nadškofje in škofje naše države. Predseduje zagrebški nadškof dr. Ante Bauer. Na konferencah razpravljajo o vseh aktualnih cerkvenih potrebah. Konference bedo trajale do sobote, nakar bodo objavljeni sklepi.
ODPOSLANSTVO REPARACIJSKE KOMI SIJE V BELGRADU.
Belgrad, 14. oktobra. (Izv.) Sem je prispela delegacija reparacijske komisije, ki bo pregledala vse avstrijske in mažarske obveznice predvojne emisije, nahajajoče se pri ravnateljstvu državnih dolgov. Delegacija je prispela v spremstvu Ploja, našega delegata v reparacijski komisiji; obiskala je finančnega ministra. Za časa svojega bivanja v Belgradu bo gost naše vlade.
MANJŠINSKI KONGRES V ŽENEVI.
Ženeva, 14. okt. (Izv.) V četrtek prične zborovati v Ženevi kongres narodnih manjšin. Zastopanih jo 30 narodnih manjšin iz 14 držav. Na kongresu zastopane manjšine štejejo 30 milijonov ljudi. Namen konference je določiti norme, po katerih bi se dalo izboljšati razmerje med narodnimi manjšinami in vladajočimi narodi. Slovenski zastopnik dr. Vilfan je že prišel v Ženevo.
* * *
Povodom kongresa narodnih manjšin v Ženevi piše novosadski >1). Volksblatt«:
>sČe hoče naša vlada izboljšati položaj Hrvatov in Slovencev v Italiji, bo mogla zahtevati izboljšanje njihovega položaja le, če ugodi tudi sama upravičenim zahtevani narodnih manjšin v Jugoslaviji. Zalo je sestanek nemških zastopnikov iz Jugoslavije z zastopnikom primorskih Slovencev dr. Vilfanom v Ženevi največjega pomena. Dejstvo, da so se nemški zastopniki z dr. Vilfanom sporazumeli, ne more nikogar presenetiti. Solidarnost nemške manjšine v Jugoslaviji s slovensko manjšino v Italiji je plod razmer. Kedar bo dr. Vilfan dvignil svoj glas v rimskem parlamentu na korist si -venskih manjšin, bo odmevalo tudi ne le v tirolskih gorah, ampak tudi preko vojvodinskih ravnin.i.
Slovenstvo na Primorskem.
ZBOR ZAUPNIKOV POLITIČNEGA DRUŠTVA »EDINOST« IN KMETSKO-DELAVSKE
ZVEZE NA GORIŠKEM.
mnogo sestankov; povsod! se ustanavljajo za-upniški odbori. — V Istri se je ustanovilo 6 kmetsko-delavskih zvez.
Poročilo dr. Bitežnika so zborovalci vzeli z odobravanjem na znanje. — Nato je podal posl. dr. Besednjak poročilo o političnem položaju :
Po Matteottijevem umoru je bilo stališče fašistovske vlade globoko omajano, a moč fašizma ni bila strta. Opozicija je napravila usodno napako, da je to moč podcenjevala in zahtevala brezpogojno kapitulacijo. Mussolini je tedaj napovedal neizprosen boj s pomočjo sile in ga izvedel; opozicija je podlegla. Položaj je postal tudi za Slovence še težji.
Sedaj je treba vztrajati v trdni veri, tla končno zmaga pravica; največji sovražnik je politična brezbrižnost.
Tri važne dogodke zaznamuje v zadnjem času zgodovina slovenske politike na Primorskem; Trdi, neizprosni boj začasa zadnjih volitev je za vedno pokopal slovenski fašizem; njegovo glasilo »Nova Doba« je prenehala. — Komunistična stranka je v zadnjem času sprejela v svoj program narodnostno načelo in se začela potezah za pravice slovenskega jezika v šoli in javnosti; s tem je postal resen nasprotnik. — Idejno čiščenje, načelna politična orientacija je začela prodirati v najširše sloje, kar znatno olajšuje politično delo. Stremljenje po resnejšem načelnem delu se polagoma pojavlja tudi v tržaškem narodnem taboru.
Za obrambo jezikovnih in narodnih pravic se mora ustanoviti Narodni svet, v katerem naj bodo vse stranke enakopravno zastopane. — Prihodnjo pomlad se skliče veliki kongres zaupnikov, na katerem se polože temelji enotni kršč. soc. organizaciji vseh Slovencev in Hrvatov v Italiji.
Poročilo dr. Besednjaka so zborovalci živo odobravali. Več govornikov je povzelo besedo ter so se obdelala še razna vprašanja. Končno so izglasovali sledeče resolucije:
»Gor. Straži« in njenemu uredniku se izreka za požrtvovalni in pogumni boi zahvala in popolna solidarnost;
ponovno se proglaša naravna pravica slovenskih otrok do pouka v materinščini in slovesno izjavlja, da se slovensko ljudstvo ne bo umaknilo iz boja, dokler ne doseže zopet svojih lastnih šol;
ponavlja se zahteva po enakopravnosti slovenskega jezika v vsem javnem življenju na domači zemlji;
ustanovi naj se Narodni svet kot skupna narodno-obramona organizacija vseh Slovanov v Italiji.
Končno so izrekli zborovalci posl. Besednjaku zaupnico in zahvalo za njegovo neumorno delo.
Dne 1. t. m. se je vršila v Gorici širšega odbora polit, društva »Edinost«, kateri so prisostvovali tudi zaupniki z dežele. Iz poročil glavnega tajnika dr. Bitežnika in poslanca dr. Besedujaka je razvidno, da stoji danes stvar slovenskega ljudstva na Primorskem trdno in varno, najsi so tudi razmere skrajno težke. Hvala za to gre vodilnim možem, ki so se odločili za politiko jasnih načel, v zmislu narodnih svetinj in gospodarskih potreb ljudstva, in so za oživoivorjenje te politike napeli vse svoje sile.
Izvršilo se je doslej ogromno delo, propagandno in praktično. Urad Kmetsko-delav-ske zveze in tajnišvto pol. društva sta zatočišče ljudstva v vseh njegovih potrebah in težavah: Sestavila sta na stotine davčnih pri-zivov in davčnih napovedi in v »G. Straži« objavljala opozorila in navodila. Tajništvo daje brezplačno pvavne nasvete, informacije itd. ter se oglaša v njem dnevno povprečno po 30 strank.
Dr. Besednjak je posredoval, da se hišni davek ni naložil na kmetske hiše, kar so nekatere davkarije prakticirale. Ogromno je bilo delo v vprašanju rekvizicij in vojnih odškodnin, v zadevali invalidov, vdov in sirot, preganjanih učiteljev, duhovnikov, železničarjev itd. Iniciativno je nastopil dr. Besednjak proti razlastilnemu zakonu iu pridobil za odpor tudi italijansko javnost; zakon se dejansko ne izvaja.
Posl. Besednjak je v rimskem parlamentu v treh velepomembnih govorih nastopil za gospodarske potrebe julijskega ljudstva, za slovensko šolo in za pravice slovenskega jezika v javnosti; posredoval je v Rimu in Trstu, da se točno izvaja šolski zakon glede dodatnih ur za materinščino. Protestiral je proti zloglasnemu odloku goriške občine za odpravo slovenskih spomenikov in dosegel, da se je razveljavil. Posredoval je za prosvetna društva, ki jih je bil videmski prefekt zatrl, in dosegel, da se je moglo nad 30 društev obnoviti. K. D. Z. je začela izdajati politično- in gospodarsko-kulturne »Rdeče knjige« in izvršila ljudsko statistiko, ki bo služila kot gradivo za posebno knjigo o Slovencih v Italiji, ki izide prihodnje leto.
Sklenila se je zveza z istrsko politično organizacijo in ustanovil skupni odbor, ki je obenem pripravljalni odbor za ustanovitev skupne krščansko - socialistične organizacije Slovencev in Hrvatov v Italiji. — Ustanovili so društvo za Zvezo narodov.
Dalje se je ustanovil Vrhovni svet, v katerem so zastopane vse gospodarske, kulturne in politične organizacije Slovencev in Hrvatov v Italiji, ki temelje na krščanskih načelih.
Po deželi se je vršilo več tečajev in
KRITIČEN POLOŽAJ
PESIMISTIČNA NEMŠKA POROČILA. - POGAJANJA ZA VARNOST VZHODNIH MEJ.
Pariz, 14. okt. (Izv.) »Journal« poroča, da so se zedinili zavezniki z nemškimi zastopniki, cla vstopi Nemčija v Društvo narodov na podlagi sledeče formule: »Nemčija vstopi v Društvo narodov, ne da bi stavila posebne pogoje za vstop. Štiri zavezniške vlade izjavljajo, da je samo Društvo narodov upravičeno tolmačiti pravila Društva narodov. Kljub temu pa priznava vsaka izmed zavezniških vlad, da se mora v primeru konflikta določiti sodelovanje na skupnih sankcijah proti napadalcu za vsako državo z ozirom na moč dotične države.«
Locarno, 14. okt. (Izv.) Tekom včerajšnjega dne se je na konferenci nenadoma pojavila huda kriza. Nemčija je sicer pristala na sprejem čl. 16. pravilnika Društva narodov, v pogovorih s posameznimi delegacijami pa so Nemci načeli vprašanje izpraznitve Porenja in vprašanje omiljenja razorožitve Nemčije. Nemške zahteve so ostale delegate močno razburile. Briand je rekel, da bi Nemci radi rešili naenkrat vsa evropska vprašanja, kar pa ni mogoče, dokler Nemčija ni članica Društva narodov.
Berlin, 14. okt. (Izv.) »Berliner Tageblatt« poroča, da je položaj znova zelo resen. Pogajanja za varnost vzhodnih mej se ne premaknejo naprej in tudi rešitev takozvanih postranskih vprašanj nikakor ne napreduje. V vprašanju Porenja, omilitve razorožitve Nemčije itd. so Francozi doslej jako malo popustili.
Locarno, 14. okt. (Izv.) Na včerajšnji seji so razmotrivali vprašanje francoskega jamstva za varnost vzhodnih mej. Iz nemških virov se izve, da so našli način rešitve, morajo pa šele ugotoviti končnoveljavno besedilo. Za dogovorjeni način rešitve vzhodnega vprašanja so tudi Čehi in Poljaki.
Locarno, 14. okt. (Izv.) Pesimistično razpoloženje, ki je včeraj vladalo med Francozi in Angleži, se je danes poleglo. Francozi in Angleži so bili ozlovoljeni nad nemškimi postranskimi zahtevami, ki gredo po mnenju zaveznikov predaleč. Upajo še vedno, da bo konferenca v soboto končala svoje delo.
Pragu, 14. okt. (Izv.) Češki tiskovni urad poroča o konferenci v Locarnu, dn se pogajanja bližajo svojemu koncu. V nemških krogih utrjujejo, da so glavna vprašanja rešena. Tudi ca pogodbe za varstvo vzhodnih mej so že našli
prikladno podlago. Treba je le še rešiti postranska vprašanja. Glavna vprašanja za sklep češko-nemške pogodbe sta rešila strokovnjaka dr. GaufS in dr. Krčmar.
Locarno, 14. okt. (Izv.) O vstopu Nemčije v Društvo narodov konferenca nič več ne dvomi. Pričakujejo le še, da se vrne državni tajnik dr. Kempner iz Berlin?.
Locarno, 14. okt. (Izv.) Glavna »postranska-; vprašanja, katerih rešitev zahteva Nemčija, so sledeča: Skrajšanje roka za zasedbo Porenja, izpraznitev Kolnskega ozemlja, upravna reforma v pokrajini ob Saari in skrajšanje roka za plebiscit in prepustitev kolonij Nemčiji.
Locarno, 14. okt. (Izv.) V vprašanju jamstev za vzhodne meje je rešitev blizu. Z ozirom na to je Briand izjavil, da bo konferenca končana še ta teden.
Berlin, 14. okt. (Izv.) Kabinet je imel včeraj sejo pozno v noč. Na seji je poročal državni tajnik dr. Kempner. Po seji se je vrnil dr. Kempner v Locarno.
Locarno, 14. okt. (Izv.) Po sprejemu angleških časnikarjev je izjavil Chamberlain, da je sedaj že boljše razpoloženje, ker je rešeno tudi vprašanje jamstev za vzhodne meje. Danes je ni vlade, ki bi se upala prevzeti odgovornost za neuspeh konference. On je prepričan, cla bo konferenca v Locarno prinesla Evropi trajen mir.
ČL. 16. PRAVILNIKA DRUŠTVA NARODOV.
Člen 16. pravilnika Društva narodov, za katerega se je bil razvil med zavezniki in Nemčijo tako oster boj, se glasi:
»Če prične kakšen član Društva narodov kljub podpisu čl. 12, 13 in 15 pravilnika vojno, se smatra, da je začel vojno proti vsem članom Društva narodov. Ti se zavežejo, da ž njim takoj prekinejo vse trgovske in gospodarske odnošaje, da prepovedo svojim državljanom vsako občevanje z državljani države, ki je pogodbo prelomila, in da prekinejo vse finančne, trgovske in osebne zveze med državljani te države in mod državljani vseh drugih držav, brez ozira na to, če so včlanjene v Društvu narodov ali pa ne. V tem primeru je svet Društva narodov zavezan predlagati vsem prizadetim vladam, kakšne vojaške sile
na kopnem in na vodi mora vsak član Društva narodov dati na razpolago, da si pribori Društvo narodov svojo avtoriteto. Člani Društva narodov si zagotavljajo medsebojno podporo pri izpeljavi vseh finančnih in gospodarskih ukrepov — izrečenih na podlagi tega člena, da se znižajo stroški in izgube. Tudi si zagotavljajo medsebojno podporo proti vsem ukrepom in odredbam, ki bi jih nezvesta država izrekla proti kakemu posameznemu članu Društva narodov. Posebno se zavežejo, da bodo omogočili prehod vojaških čet preko svojega ozemlja vsakemu članu Društva, ki se udeležuje skupne akcije za spoštovanje dolžnosti Društva narodov. Vsak član, ki se pregreši proti določbam pravilnika Društva narodov, more biti izključen iz Društva.«
MEDPARLAMENTAItNA UNIJA V KANADL
Otava, 14. okt. (Izv.) Na današnji seji med-parlamentarne unije so razpravljali o manjšinskem vprašanju. Za zgled, kako se da manjšinsko vprašanje ugodno rešiti, so navajali Kanado, kjer žive Francozi in Angleži v najlepši slogi.
ANGLIJA PROTI KOMUNIZMU.
London, 14. okt. (Izv.) »Daily Maik poroča, da je vlada sklenila izdatno podpirati vsako proti komunistom naperjeno akcijo.
»Suh oboedientia canonica.« Pod tem naslovom objavlja včerajšnje »Jutro« pismo ljubljanskega škofa dr. Jegliča na one duhovnike — citiramo »Jutro« — »o katerih je izvedel, da po svoji vesti ne morejo več soglašati s politiko SLS.« Ker se prevzv. g. nadpastir mudi izven Slovenije, mamo mogli poizvedeti, ali je pismo avtentično. Ako je avtentično, potem je zabeležiti le nov akt Jegličeve nadpastirske skrbi in modrosti. Vsak katoliški škof ima pravico, pa tudi dolžnost, braniti svojim duhovnikom. da bi s svojo politično agitacijo rušili katerokoli stranko, ki v javnem življenju zastopa krščanska načela. Obsojati bi bil le tisti du-
hovnik, ki je s tem pismom odšel v tabor nasprotnikov, da od tam napada ali da napasti
svojega škofa. V tem slučaju je tudi dokazano, da je škofovo pismo popolnoma opravičeno. V »Jutru« objavljeno pismo se glasi: »V Ljub-
ljani, 18. 9. 1925. Gospod župnik! Silno me
v srce peče, da ste Vi dolžno zvezo s svojim škofom že davno pretrgali in ste še vedno v struji, ki nasprotuje premišljeni želji škofovi in sinodalnim navodilom. Sedaj nasprotniki krščanstva nameravajo, kako bi še bolj razcepili duhovnike in jih odtrgali od škofa, in kako bi škodovali gospodarskim zavodom SLS, ki je edina stranka stoječa na verskih načelih. Ne znam točno, koliko Vi sodelujete. Ako pa sodelujete, Vam sub oboedientia canonica vse to odločno prepovem. Upam, da me boste razumeli in da se boste po moji prepovedi ravnali. Z Bogom 1 — Anton Bonaventura, škof.«
Ali je to tudi »ponujanje«? V torek popoldne se je vozil skozi Ljubljano g. Pašič. »Jutro« poroča z velikim veseljem, dn je šel dr. Žerjav na postajo pozdravit g. Pašiča in da je bil povabljen na čaj. »Po čaju sta ostala ministrski predsednik in g. Žerjav sama v razgovoru vse do tik pred odhodom vlaka.« Med tem, ko Pribičevič ljuto napada radikale in Pašiča, hodi dr. Zrrjav k istemu gospodu na čaj. Nam se vse zdi, da ie to tudi nekako »ponujanje«.
»Bogata« Slovenija. Finančni minister je na energično vprašanje posl. Kulovca, ali je on oče znane rubežniške okrožnice finančne delegacije v Ljubljani ali ne, odgovoril, da za tisto okrožnico prevzema vso odgovornost in je svojo odgovornost utemeljeval z nagla-šanjem slovenskega liogastva. V Sloveniji je vse polno fabrik, vsak košček zemlje je skrbno obdelan, med gostim sadnim drevjem se skrivajo lične, lepo pobeljene hišice itd. Vse lepote Slovenije je našteval, da bi dokazal bogastvo Slovenije. Čudno, da še tistih par divjih koz ni omenil, ki jih je gospod sam ustrelil v slovenskih planina!). Resen človek ne bi ver jo], da more tako govoriti finančni minister v parlamentarnem odboru! Če bi se tako daleč izpozabil v privatnem pogovoru, bi naj še bilo. Toda v javnem z..stopu uganjati očitno zavist, gre pa vendar predaleč. Lepoto Slovenije je ustvarila narava, njeno civilizacijo pa ležko in mukepolno delo slovenskega kmeta in delavca. Naši kmetje trdo delajo od zore do mraka, da sploh kaj pridelajo, in nimajo časa za toliko počitka, kakor ljudje v bogati Vojvodini ali Mačvi. Svojega skromnega zaslužka pa ne zaveseličijo, ampak hranijo novec za novcem, da morajo živeti kot civilizirani ljudje, ki hočejo stanovati v človeka dostojnih hišah in biti dostojno, čeprav skromno oblečeni. Civilizacija še ni bogastvo in revna vnanjost še ni siromaščina. Gospod minister naj lo pogleda v žepe šuana-dinskih seljakov. Tam bo našel ponekod mnogo, mnogo denarja, mnego več kakor ga je treba za zgradbo lične, snažne hišice ali pa za eno nedeljsko obleko! Zato naj ne sklepa iz snage in reda, ki vlada pri nas. na našo bogatijo in naj nam ne zavida tega, kar smo si tekom dclgih let p r 1 s t r a d a 1 i. In ali ni g. fininčni minister s svojimi opazkami naravnost izpovedal, dn ga zunanje lico Slovenije v oči bode in da je namen njegovega slrašr.oon davčnega vijaka: Slovenijo obvbo-žatl?! Dobro, da zdaj tudi to vemo.
Biz«ntliwtvo. Včeraj je slavila slovenska samostojna demokratija triumf svoje možato-
sti. Njeno glasilo »Slovenski Narod« je objavilo včeraj na uvodnem mestu pod posebno lepo tiskanim naslovom »Pašičev povratek« Pašičevo sliko, pod sliko pa članek, ki se cedi bizantinstva. Takole je napisal »Slov. Narod«, glasilo g. dr. Žerjava: »Zaupamo docela v državniško modrost starega našega državnega krmilarja, zato smo prepričani, da se ne bo dal premotiti in zavesti od nikogar, da bi krenil na steze, ki bi vodile nizdol v prepad, kjer bi se razbilo s težkim trudom in z največjimi žrtvami zgrajeno narodno in državno edinstvo. Verujemo v Pašiča, prepričani smo o njegovem nad vsak dvom vzvišenem patriotizmu, zato mirno in z zaupanjem zremo v bodočnost, krepko uverjeni, da bo poskrbel za to, da ne bodo škodo trpeli narodni in državni interesi.« Ni še dolgo tega, ko je časopisje samostojnih demokratov poročalo dan za dnem, da se ponuja SLS Pašiču za vstop v vlado. Z veliko večjo upravičenostjo trdimo mi na podlagi včerajšnjega uvodnika v »Slov, Narodu«, da se ponujajo Pašiču slovenski samostojni demokrati. A kaj ponujajo! Oni klečeplazijo pred njim. In zakaj? Samo za vstop v vlado, za brezpogojen vstopi Bizantinec pa ne bi bil bizantinec, če nc bi bil tudi denun-cijant. Takole dcnuncira: »Oni, ki bi raje danes nego jutri razbili našo državo v njeni sedanji obliki, so sc nr.dejali, da zdrkne Pašiču vsled njegove bolezni in vzpričo njegove visoke starosti za vedno iz veščih njegovih rok državno krmilo in so na tej predpostavki že snovali svoje načrte!« Na io infamno podtikanje ne moremo drugega reči, kakor da nas je v imenu vseh pošt; nih Slovencev sram, da gre slovenska roka kaj takega zapisat.
Za slovenski Morotan.
Žužemberk.
Povodom žalostnega petletnega spomina na koroški plebiscit se je vršila tu v nedeljo popoldne veličastna manifestacija vseh tukajšnjih kulturnih društev. Velika množica ljudstva se je po popoldanski službi božji zbrala na obširnem trgu pod lipo ter pazlj,-vo poslušala navdušajoče govore gg. notarja dr. Ločnika, zdravnika dr. Pavlovčiča, kaplana Križmana, šolskega upravitelja Pirnat« ter davčnega uradnika Pleskoviča. Po zborovanju, katero je spretno vodil tukajšnji župan g. Kastelic, ki je tudi predlagal soglasno in navdušeno sprejeto resolucijo v korist naših koroških bratov, je krenil dolgi sprevod manifestantov, na čelu Orel in Sokol in Orjunaš na konju, ob zvokih godbe našega prosvetnega društva po celem trgu gor iS dol ter se nato pod lipo zopet razšel. Celfr manifestacija se je izvršila v najlepšem soglasju ter je zato naredila na vse udeležence globok vtis, zlasti, ker je bil to prvi skupni nastop po 15 letih.
Kočevje.
Koroški večer, ki ga je v soboto priredila podružnica Jugosl. Matice v Kočevju v hotelu »Trst«, je nad vse pričakovanje lepo uspel. T.ahko trdimo, da ni bilo zlepa kdaj toliko kočevskih Slovencev zbranih kakor ta večer. Večer je otvoril predsednik Jug. Matice, poudarjajoč, da vidi v obisku edin-! stvo Slovencev za Korotan. Na programu je L lo: predavanje, deklamadja in pelje. Vsaki točki je sledilo viharno ploskanje. Po izvršenem eno ura trajajočem programu so se prodajale v prid Jugoslovanske Matice razglednice, knjige, brošure in narodni kolki. Ves večer je navdajala prisotne bratska harmonija in razšli so se z geslom predavatelja: Za našo Koroško življenje in smrt.
Logatec.
V nedeljo popoldne se je vršila v so-kolskem domu v Spodnjem Logatcu koroška akademija tukajšnje podružnice Jugosl. Matice. Otvoril jo je slavnostni govornik, ki je pokazal kako hudo se godi slovenski manjšini na Koroškem, kako vse bolje nemški manjšini v Jugoslaviji, ter pozval navzoče, | naj podpirajo kar najbolj Jugosl. Matico. Sledile so nato godbene iu pevske točke ter deklamacije šolske mladine. Zbrana so bila vsa kulturna društva obeh Logatcev, šolska mladina obeh šol in številno drugo občinstvo. Ob začetku in koncem prireditve je ob vhodu svirala godba Kat .prosv. društva v Dol. Logatcu, pri pevskih točkah moškega in mešanega zbora pa so sodelovali združeno vsi pevski odseki posameznih društev. S Premr-lovo pesmijo »V Korotan« se je zaključila ta lepa prireditev, ki je poglobila med nami ljubezen in zanimanje za koroške rojake.
Slovenci v Clevelandu.
Clevelandski Slovenci se pridno pripravljajo na mestne volitve, ki se bodo vršile me seea novembra t. 1. Kakor smo že poročali, s postavili Slovenci v IIT. okraju svojega la nega kandidata v osebi odvetnika I. L. Mi' licha. Volili ga bodo složno. Ako Mihel prodre, bo lo prvi slovenski član elevelend mestne zbornice. — Rov. Albin Gnidovoc. je nedavno prišel v Ameriko, je imenovan kaplana pri sv. Lovrencu v Ne\vburgu; d« danji tamkajšnji kaplan John \Veber je o meščen v župnijo Marijinega rojstva. — tJ vetniško pisarno je otvoril v Clevelandu SI venec W. J. Kc-nnic-k.
Dnevne novice.
Umeščen je bil v torek, 13. oktobra t. 1., ua župnijo Rova pni Kamniku g. Franc G o 1-m a j e r, dotlej kaplan v Smihelu pri Novem mestu.
Slovenski narodni dom v Nowyorku.
Newyorški Slovencu so sklenili, da si zgrade Narodni dom. Izvolili so že pripravljalni odbor. Sedaj se vrše posvetovanja, na kakšen način bi se dala ta misel najboljše in najhitrejše uresničiti. Za stvar delajo vsi složno brez razlike političnega prepričanja.
Italijani hočejo Dalmacijo. Zadrski Italijani so v hrvatski vasi Bokanjci, ki je pripadla Zadru, ctvorili otroško zavetišče, v .svrho poitalijanoevanja seveda. Tem povodom je imel zadrski preSekt govoT, v katerem je med drugim rekel, da se mora cela Dalmacija, ki jo je Avstrija poslovanila, vrniti Italija, če ne zlepa, pa s silo. Naš konzul v Zadru je zaradi tega interveniral.
Nove znamke. Poštno ministrstvo pripravlja izdajo novih poštnih znamk po 25 in 50 par in po 1 Din. Znamke natisnejo v državni tiskarni v Belgradu.
Zboljšanje tobačnih izdelkov? Iz Belgrada prihaja vest, da hoče monopolska uprava zboljšati tobak za pipe, pa tudi cigare. Novi izdelki imajo priti v najkrajšem času v prodajo.
Pomorski muzej v Splitu. V Splitu so začeli urejati Pomorski muzej, za katerega ustanovitev se je zavzela Jadranska Straža. Muzej so začasno namestili v dveh sobah Občinskega doma, kamor so prenesli tostvarne predmete iz Jadranske razstave. V kratken« ustanove v Splitu Oceanografski zavod, ki bo dopolnjeval muzej.
Zedinjenje socialističnih delavskih sindikatov. V nedeljo se je v Belgradu vršil kongres socialističnih delavskih sindikatov, na katerem so proglasili zedinjenje.
Amnestija v Črnigori. Izšel je kraljev ukaz o po-miloščenju v Črnigori. Pomilosče-nje velja za vsa kazniva dejanja, izvršena od časa sovražne okupacije pa do 31. dec. 1924. iz političnih razlogov; izvzete so le osebe, ki so izvršile uboj in tiste, ki se do objave po-miloščenja niso povrnile iz inozemstva v domovino.
Slovenec ustrelil Slovcnca. Slovenski ameriški listi poročajo o uboju med rojaki v Pueblu, Celo. Štefan Kotlar in Andrej Kovač, ki sta si svaka in bila oba zaposlena v neki tamkajšnji tovarni kot kolarja, sta se že dolgo srdito sovražila. Kakor izjavlja Kovač, ga je Kotlar neprestano žalil in celo pretepal; grozil mu je tudi, da ga prej ali slej ^streli. Da se reši večnega razburjenja in strahu, si je kupil revolver in Kotlarja v delavnici ustrelil. Kovača so zaprli.
Novi veliki potresi? Znani strokovnjak p. Alfani v Firenzi poroča, da so njegovi potresni aparati dne 13. t. m. ob 18.50 zaznamovali katastrofalen potres, oddaljen približno 6400 km. P. Alfieri pripominja, da te vrste potresi ne prihajajo osamljeno in da je pričakovati v kratkem novih velikih potresov.
Pravde Miljenka Vidoviea. Voditelj novega vzgojnega gibanja v Sarajevu in izdajatelj >Uzgajatelja« g. Miljenko Vidovič, ki je znan posebno tudi po svoji veoernji srednji šoli za odrasle, je prišel v ostro navzkrižje s sarajevskimi profesorji. Najprej sta zaradi razžaljen ja časti tožila drug drugega Vidovič in prof. dr. Tomič. Na razpravi sta oba obširno razpravljala vsak svoje filozofske ideje; pravda teče dalje. Iz nje pa se je izcimila lova velika pravda proti Vidoviču. Le-ta je bil namreč na razpravi proti Tomiču izjavil, ia mu je znano, da so neki profesorji na i. drž. gimnaziji v Sarajevu vabili učenke na tvoj dom, ko soprog ni bilo doma. Zaradi
»Sv
ti''
Motil se je, kdor je mislil ob koncu lanskega Šolskega leta, da bodo »Stražnji ognji«, ki so za-
goreli v srcih katoliškega mariborskega dijaštva,
v času počitnic tiho ugasnili, da bo ostalo od njih le žalostno pogorišče. Ravno nasprotno! Z novimi močmi, ki so si jih naši mladi borci nabrali tekom počitnic, so so v letošnjem šolskem letu lotili dela, da pripravijo sebi in tovarišem, ki so dobre voljo, pot v deveto deželo, rla sebi in tovarišem razsvetlijo pot do mlade zarje... V noč in vihar raste pese m Stražarjev!
Mi stražimo kralja Matjaža; mi čakamo novega dne; mi hočemo novih ljudi.
Tak je njih letošnji program, izražen v prvi letošnji številki, ki je pred kratkim izšla. Jaz sem je vesel.
Idejno najbogatejši, obenem programaličen članek je »Oče naš. ki si v nebesih: od B. Šedi-vya. Članek je ena sama visoka pesem ljubezni, ki nam iz skrivnih virov govori, da ima ljubezen samo eno zapoved: Ljubi Boga r.ad vse! >S to ljubezuijo v sr.-u hočemo biti moderni vitezi, ki ne osvajajo z mečem zemlje za ljudi, temveč z ljubeznijo človeške duše za Roga.« — škenderjeve »Nove besede« bi jaz ne postavit na to mesto, kakor jo je urednik Tcne Kroži. Ni slaba, torla ideja je izražena malo nerodno. Premalo poezije je v njej. — E. K-ova »Moja strast« je prav lepa. če je prišla vsa od srca, potem ho E. K kot bogo-slovec srečen in zadovoljen. Sklep v prvi kitici,
* Literarno glasilo mariborskega katoliškega 'lijaštva. Izhaja po potrebi. Urednik: Tono Krošl, Maribor, KoroSčeva ulica 12. Stane za dijake posamezna številka 3 i^in. za vsp. druge 5 Din.
te izjave je sedaj celokupni profesorski zbor gimnazije proti g. Vidoviču vložil tožbo. Stvar dviga v Sarajevu veliko prahu.
Sarajevski židje proti nedeljskemu počitku. Sarajevski veliki župan je izdal odredbo, da morajo biti ob nedeljah vse trgovine in poslovalnic« zaprte. Proti tej odredbi so nastopili židje, ki se sklicujejo na to, da so židovska podjetja itak vsak teden en dan zaprta in se ne srne zahtevati, da bi židje zapirali še ob nedeljah. S stvarjo se peča sedaj ministrstvo za soc. politiko; v Belgrad sta v tej zadevi odpotovala sarajevski veliki župan in posl. dr. Hrasnica, ki zastopa židovske zahteve.
Jasnost in sklepi
gereostva.
(K ljubljanskemu občinskemu gospodarstvu.)
Zakongdaja veleva imperativno, da bodi vse občinsko gospodarstvo pod javno kontrolo; ne le malih podeželskih občin, tudi velikih mestnih občin z lastnimi statuti. Vzemimo n. pr. občinski red (statut) za deželno stolno mesto Ljubljano. — V čem obstoji kriterij javne kontrole? — Na to odgovarjamo: Predvsem v javnosti sej občinskega sveta, ki jo določa v § 61 navedeni zakon. In nadaljnji § 62 določa v drugem odstavku celo, da se mora dati vsakemu občanu na vpogled tudi zapisnik o onih sklepih, ki so bili storjeni v nejavnih (t. j. tajnih) sejah, ter da mora biti — prav v ta namen (radi vpogleda) napravljen poseben zapisnik o nejavnih sejah tekom treh dni po seji. — V Ljubljani nimamo občinskega sveta, in bomo skoro pozabili, da smo ga imeli, ker smo — kakor se zdi — sploh pozabili, da še vedno obstoji v popolni veljavi zakon, — zgoraj navedeni občinski red, ki se pa ne izvršuje, temveč v temeljnih določbah enostavno prezira od same višje državne oblasti. Kajti le tako je mogoče, da se mora smatrati za via facti razveljavljeno postavno določilo § 87 leg. cit., ki apodiktično veleva, da morajo biti v štirih tednih po razpustu razpisane nove volitve občinskega sveta. — Kdo krši zakon: Pokrajinska vlada (veliki župan), ali centralna vlada? ——Toda, da pridemo nazaj k javni kontroli! — V Ljubljani imamo takozvani »gerentski svet«, troglavo, a v zakonu nikjer utemeljeno institucijo. Ponovno smo že slišali in ludi brali črno na belem - celo uradno konstati-rano (?!), češ da ima ta gerentski svet prav tiste pravice kakršne ima občinski svet, izvoljen od ljudstva na podlagi sankcioniranih zakonitih določil. Mi smo že ugotovili po judika-turi dunajskega upravnega sodišča, kojega razsodbam se mora pač priznati prvovrstno merodajnost da je omenjeno naziranje četudi upravnih uradnih krogov — napačno in pravno pomotno. — Vendar stojmo na žalost in v veliko kvar javni politični morali
pred fait accompli-jem. Pa kaj sledi naposled iz omenjenega stališča?
Posito — sed non concesso, da ima gerentski svet pravice izvoljenega občinskega sveta; tedaj pa mora imeti tudi prav tista dolžnosti. Ta gerentski svet ima svoje seje, kakor jih imenuje sam. Ali nima torej javnost prav tiste zakonite pravice, da ima pristop k tem sejam, kakor k sejam legalnega občinskega zastopa? Zato je naša v postavi utemeljena zahteva: Javnost naj bo obveščena, kdaj ima gerentski svet svoje seje, in javnost naj ima pristop k tem sejam. Tu ne more držati niti izgovor, češ da so te seje tajne Dobro! Toda v tem primeru mora pa brezpogojno veljati preje navedeno določilo § 62 obč. reda, po Katerem ima vsak občan zaho-
da je zato trda njegova beseda, ker je prijatelj duše, ker ne pozna telesa, je malo čuden. — B.-ova »Brer. krmila« pa ni samo brez krmila, temveč tudi brez vesel in brez mornarja. Je kakor prazen oreh. Zdi se mi neumestno s trdno steno zavarovati praznino Če se pa notri res kaj skriva, zakaj bi si ne upali tega pokazati? Saj smo poštenjaki ' in pošteni ljudje ne. kradejo. — Leopold Stanek je novinec v poeziji. Izraz mu je včasih neroden, pa bo že, bo že . »Mlada pesem deklice« se mi zrli lepša ko »Tujec« Pa Krlvogled bi s prvo ali drugo najbrž še ne bil zadovoljen. — J. Richlerja »Kralj na Betajnovi« je, oziroma bo nekaj svojevrstnega. Bral sem, pa sem nehote, dobil utis, da čitam Me-"ka. Stvar soditi danes bi bilo prezgodaj, ker se bo še nadaljevala, kakor tudi Bošteletova razprava i »Pesmi«. Kdo pa naj piše drugi o pesmi, ako ne pesniki Njegova »Fantovska« je lepa in res fantovska. — Tudi Fr. Borkova »Žetev« je idejno lepa. Pri prvem verzu bi se Krivogled ustavil in i zmajal z glavo. — Označba nove romantike, s ka-j tero raste nova mladina, ni baš izčrpna. Dr. Jeraj ! bi vedel o tem več povedati. — V poročilu R. Jur-j čeca o ustanovitvi dijaškega Orla na Hrvatskem, ki . je plod dijaškega tečaja na otoku Krapanju, pa naj-; dem stavek: »Odločili so se ti dijaki, da izvedejo na Hrvatskem ločitev duhov v smislu Mahničevih načel.« Tov. Jurčecu lahko povem, ako mu še ni znano, da dijaštvo, ki je na Hrvatskem izvedlo lo-; čitev duhov v smislu Mahničevih načel, pa še prav i radikalno, praznuje ravnokar svojo dvajsetletnico. Tov. Jurčec naj vzame v roke pred enim tednom izislo jubilejno dvojno številko »Luči« (Almanah »Luči« 1005-1925. Izdala Jug. kat dačka Liga u Zagrebu, Pejačevičev trg 15, I) pa se bo lahko prepričal, kako radikalno je izvedena ločitev duhov na Hrvatskem, kako močna je že katoliška akcija danes med brati Hrvati. Saj si je »Luč« takoj ob ustanovitvi leta 1005 postavila katoličanatvo, nacionalizem in demokratizem kot tri temeljne točke svojega programa. Saj je takrat, ko novi pokret hrvatskega dijaštva pri konservativni katoliški javnosti ni našel razumevania. Hi i MnKiui t-Hini. ui
nito pravico, da ne le zahteva vpogled v te zapisnike, ampak da se mu vpogled tudi dovoli. — Zato je naša nadaljna zahteva: Gerentski svet naj razglaša, kdaj ima seje, od-nosno od katerega dne nadalje je mogoč vpogled v sejne zapisnike, ki mora pa biti določeno tako, da bo dana v vsakem slučaju vsakemu občanu možnost, da izpodbija morebitne kvarne sklepe v postavnem pritožbenem roku. Torej: na dan z javnostjo sej!
Drugo je razglaševanje sklepov, ker je to edino običajni način, ki daje javnosti možnost kontrole nad občinsko upravo in nad občinskim gospodarstvom. Tudi glede razglasov ima občinski statut dovolj jasna določila. Da morajo biti razglašene vse vrste davščin po § 43, je znano vsakomur. Enako mora biti vsa. ko leto razglašeno, da je popravljen in izpopolnjen inventar o vsem premoženju; (§ 34 obč. reda). Glede proračunov in letnih računov je to obsebi umevno, kar določa zakon iz-rečno, dasi se — žal — občani svoje postavno pravice do pregledovanja vse premalo poslužujejo.
Važno pa je določilo zadnjega odstavka § 62 občinskega reda, ki se glasi: Sicer je sklepe, kolikor se tičejo koristi vse občine ali posameznih okrajev, ali koristi celih vrst občanov, v občini, kakor je navada, javno dati na znanje.
Ni dvoma, da je zakonodajalec imel tu pred očmi ne le koristi, temveč tudi škodo, ki jo lahko napravijo sklepi občini ii občanom, ako so neumestni, če nc kaj več. Jasno je tudi, da zakonodajalec ni zapisal tega zadnjega odstavka k § 62 kar tako »radi lepšega-;. — Iz tega sledi, da je gerentski svet po zakonu dolžan razglašati tudi one sklepe — in sicer vse sklepe, ki se ne tičejo specielno občinskih davščin. Tor ij tudi n. pr. morebitne transakcije, sklenjene ali nameravane prodaje posestev (zemljiških parcel), nakup pose. stev in zemljišč itcl. Od te svoje zahteve ne smemo in ne moremo odstopiti, ker je opravičena, ker je v interesu javnosti, in ker imamo kot glasniki javnega mnenja pravico zahtevati, da se da javnosti možnost za vsesplošno javno kontrolo; in ker je v prvi vrsti naša zahteva — utemeljena v zakonu! Javnost pa pozivljemo, da se zaveda svoje pravice, ki ni le pravica vsakega ljubljanskega občana, temveč tudi njegova Dostavna dolžnost. Na dan torej — v javnost z vsemi sklepi gerent-skega sveta in njegovih sej izmed štirih sten! i Ali pa — in to je naša prva zahteva: Proč s • protipostavnim gerenMvom, dajte veljavo za-i komi, in umaknite se legalnemu, postavno izvoljenemu občinskemu zastopu!
Iz ljufeljane.
zgodba deložiranc matere s tremi otroci, za katere mora sama skrbeti. Minuli četrtek so se spravili nanjo ter jo postavili s pohištvom in otroci vred na cesto. Letala je od Poncija do Pilata. Prosila je pri vseh činiteljih stanovanjskega urada ter magistrata. Do usodnega dne so ji napol obljubovali, napol odrekali. Ko pa je bila na cesti, jc končnove-ljavno zvedela, da zanjo in za njene tri otroke ni pomoči, akoravno čaka v mestnih hišah za Bežigradom še pet praznih stanovanj vseljcncev. Ta slučaj vnovič kaže, da na gotovih mestih v resnici manjka socialnega čuta in pa človeškega usmiljenja.
Vse je dobrodošlo. Rrezdvomno pričakuj je nekdo izmed dclgoprstnežev veselega dogodka v družini, ker je odnesel Francu Pustu, tesarskemu mojstru v Streliški ulici z dvorišča otroško žimnico v vrednosti 300 Din in eno rjuho, vredno 60 Din.
Bos po obsodbi. J. T. iz Ljubljane, ki je bil v preiskovalnem zaporu radi goljufije in predvčerajšnjim karnovan na eno leto ječe, je po končani razpravi ušel pazniku. Njegova prostost je bila kratka, kajti že v bližini kavarne »Evropa< so ga prijeli in zopet pripeljali v sodne zapore, kjer ima od-sedeti naloženo kazen.
0?
Veliko pozornost je vzbudila knjiga P a u-lova: Jugoslovenski odbor. Knjiga vsebuje delo Jugoslovanskega odbora v inozemstvu za Jugoslavijo. Marsikaj, kar se nanaša na nas Slovence, pogrešamo v knjigi. Predavanje, ki ga bo imel jutri zvečer v Ljudskem domu dr. A. Korošec, bo to vrzel premostilo. Ni čuda, da vlada za to predavanje vsesplošno zanimanje. Opozarjamo zalo čitate-lje »Slovenca«, da ne zamudijo tega predavanja, katerega uudi Prosvetna zveza na II. Prosvetnem večeru.
Oddaljen potres. V torek sta aparata v ljubljanski potresni opazovalnici zabeležila ob 18. uri 50 min. 40 sek. petres v razdalji 6800 kilometrov od Ljubljane.
K poglavju o stanovanjski bedi. »Slovenski Narod« in »Jutro« se huaujeta, ker je | »Slovcnec« pisal, da sedanji gerentski svet nima pravega smisla za socialne naloge občine, posebno glede stanovanjske bede. »Jutro« samo trdi v članku »Komunalna politika v Ljubljani«, da se oddajajo stanovanja v mestnih hišah »po potrebi«. V ilustracijo oddajanja stanovanj »po potrebi« naj služi
Maribor, 14. oktobra.
Vsi znaki torej kažejo, da nam gre na boljše in da je le vprašanje par dni, ko bo stal celokupni slovenski narod enoten v geslu: za vero, za prostost domu..., ko bo njegovo bistvo, ki ga je ohranilo v najtežjih časih pri njegovi individualnosti — globoka katoliška vera — ožarjeno stopilo iz src tu-1 di tistih »liberalcev«, ki so ga dn sedaj bla-j tili in se bo zopet uresničil: Anina humana, i naturaliter christiana! Vsak malodušen »ikle« ! rikalec« je moral postati navdušen, ko nas je pretekle dni obiskal ultrademokratski d r. Tavčar in podal program: moj boj velja ohranitvi čistosti verskega nauka, zato sem poslan, da kot zdravnik začnem reformirati — duhovščino... In tisočim nam je zaigrala solza hvaležnosti v očeh, ko smo čuli novico, da je po isti poti prišel v Maribor Janez Hribar, bivši pokrajinski namestnik, pred vojno ljubljanski župan, zaradi slovenskega mišljenja nekoč od Dunaja preganjan, v dobi fluktuiranja slovenskega političnega življenja v SHS organiziran radikal ... in jo mahnil k našemu škofu dr. Karlinu.
Ne bomo se spuščali v podrobnosti te avdijence, ker za ohranitev čistosti cerkvenega nauka imamo druge kompelente, v to absolutno poklicane faktorje. Nekaj pa moramo pribiti, — ker smo izvedeli, da g. Hribar ni prišel v Maribor samo radi čistosti verskega prepričanja, ampak predvsem v važni politični misiji slovenskih radikalov, — in to zato, ker stojimo na stališču, da je politično življenje — življenje široke javnosti, pa naj bo to g. Hribarju ljubo ali nc!
Nič novega se nam ne zdi, da gotovi ljudje v dobi fluktuiranja fluktuirajo tudi sami. Tudi ni za nas nič novega, če se v danem položaju svobodomislec, ki je lomil celo življenje kep je zato, da bi izrinil od javnega življenja slovensko duhovščino, zateka k škofu z nasveti, kako naj najvišja cerkvena
mm
SO
najnovejših modelov, krasno blago, s kožuliovino ali brez se nedvomno dobijo najceneje pri tvrdki
Frart ]Lsjtlcic pa-esi Škofijo
Modni ševiot plašči že od Din 450.— dalje. — Velui; plašči od Din 600,— dalje.

je temu dijaškemu pokretu šel v seli ozirih na roko, bil sploh duša novega gibanja. Tako si je Mahnič sam vzgojil okoli »Luči« ljudi, ki so začeli uveljavljati njegova načela med narodom hrvatskim in izvajati ločitev duhov. Danes pa, ko praznuje ta rod svojo dvajsetletnico, lahko s ponosom gleda nazaj na delo, ki ga je izvršil. — Umetniška priloga listu je lepa, a več ne, o Ačkovih dveh kompozicijah pa ne vem, sta li dobri r.li slabi.
»Stražnji ognji« in njih izdajatelji zaslužijo vse simpatije našega občinstva. Pozdravljeni mladi borci za svobodo, poštenje in veselje! Želim samo, da se izpolni želja sotrudnika:
Dragoceno zbirko zlatih zrnc — blagoslovi, blagoslovi jo. Ti naših src
Gospod, Gospod!	Matija Munda.
Marodno gledališče v
Drama.
Začetek ob 8 zvečer.
Četrtek 15. okt.: »Ifigenija na Tavridi--. — Red D. Potek 16. okt.: 3Periferija«. — Hod F. Sobota 17. okt.: »Pegica mojega srca«. — Red B. Nedelja 18. okt.: :Zimska pravljica*. — Izven. Pondeljek 10. okt.: »Periferija«. — Red E.
Opera.
Začetek ob pol 8 zvečer.
četrtek 15. okt.: — Zaprlo.
Petek 16. okt.: »Mrtve oči . — Red A
Sobota 17 okt.: »Hoffmannove pri pove 'k,- • Red C.
Nedelja 18. okt.: »Nabori —• »Povratni (i-st- nt-
jeri). — Izven. Ponedeljek 10. okt.: — Zaprto.
Prosvetna zveza.
II. Prosvetni večer se vrši izjemoma že * petek, dne 16. oktobra v Ljudskem domu ob 8 zvečer. Kot predavatelj nastopi to pot dr. Anton Korošec in sicer z zelo zanimivo temo: Prihod Jugoslavije. Malo kateri ima v spominu vse one dogodke, kateri so tako brzo hiteli v oktobru leta 1018 mimo nas. Tudi pisanih spominov na one dni še nimamo Velika škoda bi pa bila, če bi narod pozabil na znamenite dneve najnovejše zgodovine, ko je stopal v »Zarje Vidove«. Zato bo predavanje izredno zanimivo za slehernega Slovenca. Dolžnčst naša je, da napolnimo dvorano Ljudskega doma ta večer. Tudi ostali spored večera je izredno zanimiv.
Ljudski oder r Št. Vidu nml Ljubljano vprizori v nedeljo 18. oktobra ob 6 zvečer narodno igro v treh dejanjih »Krivoprisežnik«. Prcdprodaja vstopnic pri gdčni Ivanki Zakotnik. Na dan prireditve od 5 popoldne dalje pri blagajni v Ljudskem domu.
Koroški večer v Radovljici se je vršil 10. okt ob 8 zvečer v Ljudskem domu. Cel spored je bil srečno izbran. Nastopil j« orkester i lepimi domačimi skladbami. G. akademik Hartman je r navdušenjem podal dr. Pregljev »Ubiti zvon«. Dovršeno je zapel mešani zbor in nato moški zbor lepe koroške pesmi. Mislim, da nobeno društvo izven Ljubljane ne razpolaga s tako dovršenim moškim zborom kot radovljiško Prosvetno društvo. Zanimivo je bilo nato akioptično predavanje. Videli smo nad 50 slik, najlepših biserov naše Koroške Poslušalci so napolnili popolnoma lepo dvorano in vztrajali so do konca in položili gmotni dar Jugoslovanski Matici.
Kamna Rorica je proslavila Koroški večei 0. oktobra oh 10 Lepo so deklamovale učenke: Gospa Sveta. Svetoviš&rskl Materi božji. Rojakom lam preko Navdušeno j® govoril o zatirani Koroški g. župnik F. Zorko; akademik Mikelj je de-klamiral pesem: Ubiti zvon. Petje narodnih hinion:
bblast poseže aktivno v politično življenje — seveda danemu političnemu položaju svobo-iomislecev v prid. So pač ljudje s slabostmi abdanil Tudi se nam ne zdi nova ia njihova laktika, namreč: razbiti vrste slovenske du-aovščine, z njo vrste slovenskega ljudstva ter »e potem ravnati po načelu: Divide et irn-pera! Slovenska ljudska stranka je take dobe imagovito prešla, jih prehaja in jih bo tudi f bodoče.
Kar pa hočemo pribiti ob priliki poto-eanja Ivana Hribarja v avdijenoo k mariborskemu škofu dr. Karlinu je tole:
Gospod Hribar! Mi smatramo slovensko (judsko stranko kot edino bojevnico za pra-roce in samostojnost Slovencev. Mi smo prepričani, da bo te pravice tudi izvojevala, zato znamo tudi zdržati, ker poznamo politično cgodovino narodnih bojev. Mi — Slovenci na Štajerskem — tudi vemo, kaj se pravi narodnostni boj, vemo, kdo je ta boj v preteklosti vodil in vemo tudi, da ko je že marsikateri narodnjak vrgel puško v koruzo v strahu pred germanstvom, jo je slovenska duhovščina še visoko držala! Mi imamo tu, na svetih tleh trpinčenja Slovencev, svoje Kosovo, par ur vožnje z vlakom nas pripelje v pravo naše Kosovo, zasužnjeno Koroško. Mi vemo, da je in mora ostati naša parola: Slovenci kot narod — skupaj! in da ta politični program zastopa Slov. ljudska stranka, in smo zato mi njeni! In zato smo manifestirali v teh dneh za Koroško, za ohranitev celotnega naroda. Zato se ne moremo načuditi Vašemu koraku, ko ste baš v teh dneh stopili na naša tla, razdirat enoto slovenske Štajerske, Vi, ki ste nekoč goreli za pravice Slovencev na ljubljanskem magistratu, Vi, ki ste bili kot Slovenec preganjani od Dunaja!
Koke proč! Če je moral že biti Maribor Ln z njim Štajerska do sedaj torišče političnih eksperimentov in avijatoke, se pravi naš narodni čut izzivati, če vstopate v kolo narodnih razdiralcev tudi v dobi, ko se slovenska zavest vedno bolj ojačuje in združuje v okrilju Slov. ljudske stranke. Priznamo, da je upoštevati dobre nasvete siarih ljudi iz slovenskega političnega muzeja, a mi poznamo zgodovino svojo sami dovolj! Zato, da vračamo Vaš dobri nasvet, ki ste ga prinesli v Maribor, Vam svetujemo isto kot Vašemu sobojevniku zdravniku dr. Tavčarju: Vaša pot je k dr. Ravniku, vitezu Zagorskemu, pred hramom ljudske delavnosti naše duhovščine pa je za Vas že od nekdaj postavljena tabla: Srečno pot. dragi Janez!
Iz štajerske.
IZ MARIBORA.
Podrobnosti z ustanovnega zbora pevsko-g adruštva »Maribor«. Navdušenje za naš »Maribor« je privabilo polno pevk in pevcev na ustanovni občni zbor. Spiritus agens in roditelj tega društva g. Hrastelj je imel krasen nagovor o vlogi petja v človeški družbi sploh, in specielno v zboru ratarjev krščanske kulture. Za predsednika novega društva je bil izvoljen odvetnik g. dr. Alojzij Juvan, za podpredsednika g. prof. B o g o v i č, za tajnika g. vikar Hrastelj, za blagajnika gdč. Pohar jeva, za gospodarja gdč. Č i n z a r -jeva, v razsodišče: dr. V e b 1 e in Raclovan Jošt. Vaje za članice se bodo vršile ob četrtkih od 18 do pol 20, za člane v soboto od 18 do pol 20 v prostorih stolnega župnišča — cecilj. društvo, skupne vaje pa bodo od pol 20 do 21.
Drugi prosvetni vefer »Prosvetne zveze« se vrši v petek dne 23. okt. 1925 v dvorani zadružno-gospodarske banke. Predava g. profesor M a z o v e c o »dalmatinski rivijeri«. Predavanje bodo spremljale skioptične slike.
Popravljanje vojaških grobov. V torek so začeli s popravljanjem vojaških grobov na
Lepa naša domovina in Bože pravde je skromno, | a ljubko slovesnost zaključilo.
Koroška Bela. Prosvetno društvo je otvorilo svojo zimsko sezono v nedeljo 11. oktobra s Koroškim večerom, kateri je vsestransko povoljno uspel. Orkester, s katerim razpolaga to drušvto, bi bil v ponos marsikaterim našim mestom, je krasno igral več dovršenih glasbenih točk. Pevski zbor je zapel venček koroških pesmic. Sledilo je skioptič-no predavanje o Koroški. Spoznali smo lepe kraje te dežele in zato vzljubili še bolj zemljo, zibelko slovenske kulture.
Pozor radudrani invalidi.
»Udruženje vojnih invalidov« objavlja:
»Ministrstvo za socialno politiko je pričelo izdajati vsem reduciranim invalidom In družinam padlih vojakov obvestila, zakaj jim je ustavljena pokojnina. Vsled tega je prenehal središni odbor Udruženja vojnih invalidov obveščati prizadete o redukcijah, ker se bo odslej vršilo to uradnim potom.
V obvestilih pa ministrstvo ne daje nobenih navodil, kako naj prizadeti reduciranci obnove postopanje in kakšne dokumente naj predlože v dokaz opravičenosti.
Izvršilni odbor Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani opozarja vse svoje člane in članice, pa tudi druge vojne žrtve, ki so predlagane za redukcijo, naj pripravijo dokumente. Vsak naj se obrne do najbližje podružnice udruženja, kjer dobi natančna navodila za postopanje pri obnovi.
Redukcije so izvršene vsled dveli vzrokov: Oni, katerim je špecijalna komisija pre-
mestnem pokopališču v Pobrežju. Pripravljalnemu odboru je dala vojaška uprava na razpolago vojake, kaznilnica pa ltaznence. Včeraj je vložil odbor prošnjo pri mestnem magistratu, da bi dobil na razpolago tudi nekaj profesionalnih zidarjev. Tako se bo do Vseh svetih vsaj nekdo spomnil na te pozabljene.
Zgled nemškega šovinizma na Koroškem.
Tukajšnji magistrat je na slovensko pisano vprašanje dobil od neke občine v bližini Beljaka šovinistično — v pangermanskih barvah poslikan papir z odgovorom: »mit der Mit-teilung zurilck, dafi hier niemand die sloweni-sche Sprache beherrscht.« — Pri nas pa vse z rokavicami!
»Jutrov« mariborski poročevalec tudi pri takih stvareh kot so manifestacije za Koroško, mora v svojih poročilih napadati, kar ni njegovega. Tako je videl v predvojnih časih viseti s stolnice pri vsaki priliki »frankfur-terico«, sedaj pa menda pogrešal zastavo. Č« ne bi bilo radi zunanjega sveta, bi mi sploh opustili tudi to golo registracijo, ker so nam izjavili tudi najbolj vneti demokratje, da take neumestne izpade obsojajo. Tako pa se tudi danes zadovoljuiemo z golo konstatacijo, da je v poročevanju o teh manifestacijah moral zopet mariborski poročevalec delati izjemo izmed vseh slovenskih in tudi pri nas izhajajočih nemških listov!
Poroka v stolnici. Včeraj, v sredo, sta se ' poročila v stolnici g. Ivan K n u p 1 e ž , orga- i nist v Ruših, z gdč. Alojzijo S u p a n i č iz i znane nase narodne družine Leopolda Supa-niča v Jarenini.
IZ PTUJA.
Eoroški večer, ki ga je priredila podružnica Jugoslovanske Matice v soboto, je bil jako dobro obiskan. Za uvod so zapele učenke dekliške meščanske šole pod vodstvom gdč. Vrhovnikove »Gor čez jezero«. Sledilo je predavanje prof. dr. Fr. Kotnika o koroških kulturnih delavcih. Predavatelj je vodil poslušalce po Podjuni, celovški okolici, Rožu, Ziljski dolini, ob Vrbskem jezeru in Celovcu ter postavil vsakega kulturnega delavca v kraj, kjer je deloval. Vmes je vpletel primerne pesmi. Naglašal je, koliko so koroški Slovenci prispevali k slovenskemu, jugoslovanskemu in vseslovanskemu pokretu. Pevci Slov. pevskega društva so zapeli »Kje so tiste stezice«, »Mlinarja« in »Koso«, učenke meščanske šole pa istrske narodne pesmi. Večer je bil prisrčnega značaja in je v lepi harmoniji združil narodne kroge Ptuja.
Promocija. V Varšavi bo dne 15. t m. promoviran za doktorja zdravilstva g. Vinko B r e n č i č, brat g. vladnega komisarja Mihe Brenčiča, trgovcev Alojzija in Antona Brenči-ča ter posestnikov Janeza in Franca Brenčiča.
V	mestni cerkvi 90 nove piščalke v orglah že vstavljene. Delo je izvršil g. Brandl iz Maribora.
V	minoritsko cerkev bodo napeljali električni tok. Monterji so že na delu.
Mestna požarna bramba je priredila v nedeljo v Društvenem domu »trgatev«, ki je dobro uspela. Svirala je vojaška godba iz Maribora.
Poprava dravskega mostu v Ptuju. Okrajni zastop v Ptuju bo pričel 19. oktobra s popravilom dravskega mostu. Gledalo se bo kolikor najbolj mogoče, da se radi tega promet ne bo oviral; vsekakor pa opozarjamo voznike in avtomobiliste na skrajno pazljivost, da se ne zgodi kaka nesreča, za katero okrajni zastop ptujski ne bi mogel prevzeti nobne odgovornosti .posebno, če se je zgodila vsled voznikove neprevidnosti. Posebej pa še poudarjamo, da navzlic temu, da se bo gledalo na to, da popravljanje ne bo preveč oviralo prometa, ne moremo naprej zagotoviti, ali bo prevoz za težke tovore ali tovorne avtomobile, posebno pa obložene, mogoč ali ne. Ta objava
gledala hibe in jih vsled zboljšanja hib predlagala za redukcijo, morejo obnavljati postopanje le potom spričeval uradnih zdravnikov in novih nadpregledov.
Po večini pa temelje redukcije na pomanjkanju dokazov, da izvirajo hibe iz vojne službe; pri vojnih vdovah ali sirotah pa vsled sprememb družinskega stanja.
Pri pomanjkanju dokazov je treba predvsem zbrati vse dokumente izza vojnih let (ne povojnih dokumentov izdanih že po prevratu). Ako teh ni, je treba dveh prič, ki lahko pod prisego potrdita, ali pa občinsko potrdilo, v najskrajnejšem slučaju tudi izjavo dveh oseb, sorojakov, ki lahko izjavijo ali potrdijo resničnost v sledečih slučajih: kje, kdaj in kako je zadobil reduciranec poškodbo ali bolezen v vojski ali sploh pri vojakih, kje se je zdravil, da je šel zdrav v vojsko in se vrnil bolan ali poškodovan, ali pa da se sploh še ni vrnil.
Prošnjo z novimi dokazi je treba vložiti na deželno pristojno okrožno sodišče.
Sodišča bodo v kratkem dobila vse akte o reducirancih od ministrstva za socialno politiko.
Tako nas obvešča Središni odbor udruženja vojnih invalidov iz Belgrada pod št. 6591.
Izvršni odbor v Ljubljani.
naj služi voznikom in avtomobilistom kot opo-zorilo in v ravnanje, dokler ne bodo popravil-na dela na mostu končana in most spet izročen svobodnemu prometu.
IZ TRBOVELJ.
Nepotrebno razburjanje. Nekaj dni se že delavstvo nepotrebno razburja. Davčni urad je poslal na TPD seznam onih delavcev, katerim je bil odmerjen dohodninski davek od 1. januarja do 31. marca t. 1., ker od 1. aprila se je pričel odtegovati davek na ročno delo. Gori navedeni dohodninski davek plačajo pa samo oni delavci, ki je njih zaslužek presegal po zakonu določene vsote. Davčni urad je poslal na te delavce, ki so zaslužili čez določeno vsoto, čeke za vplačilo, in ker se ti obvezanci na poziv za vplačilo večinoma niso odzvali, hoče jim glasom poslanega seznama rudnik dolžno davščino od plače odbiti. Kakor smo čuli, je teh zakasnencev pri celem rudniku okoli tristo, torej ne plačajo vsi. Toliko v po-mirjenje.
Zaprisega vojaških obvezancev. Dne 23.
oktobra se vrši pri Forteju na Vodah zaprisega vseh vojaških obvezancev od 21. do 50. leta starosti. Dopoldan je prisega za domačine, popoldan za druge. Čas ob 8. in 2. uri. Vojni kurat pride iz Celja. Kdor še ni priglašen, se naknadno pri prisegi vpiše.
Živinska razstava bo v soboto na 17. oktobra t. 1. in ne 19. oktobra, kakor se je od druge strani pomotoma javilo, na kar se interesenti opozarjajo.
%mm m moSKc eMtM
površnike in modne hlače, velour za damske plašče, volneno modno blago za krila, obleke in ko6tume, vsakovrstne podlage, razne perilne barhante v najlepši izbiri in najceneje kupite pri, po solidnosti znani, tvrdki:
F.tn I. OorlCar. Ltu&iiana. Sv. Petra c. 29.
V sreči in veselju boste preživeli prihodnjo
zimo kot nikdar poprej, če boste kupili dovolj srečk loterije »Kat. slov. prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. gorami«. Ta loterija je tako bogata, da vzbuja začudenje ne le v Sloveniji, temveč tudi izven njenih mej. 250 krasnih dobitkov v vrednosti 50.000 Din, raca na vodi, to ni malenkost! Kako brezskrbna bo letošnja zima za one družine, ki jih bo osrečila ta loterija! Hčerka bo sedela za novim šivalnim strojem >9inger< in šivala perilo za vso družino; dobila bo v tej loteriji šivalni stroj in balo finega platna. Oče pa, ki bo zadel seženj drv, se bo tiščal vroče peči in skrivaj namignil ženki, naj vrže kaj mastnega na ponev; čemu bi si ne privoščil, ko pa je v loteriji zadel pitanega prešiSa. Pa za mastno 1 pečenko si bo privoščil kozarec bizeljca, saj je zadel 200 litrov bizeljskoga vina. En pedenj visok bel kruh bo teknil srečni družini, saj so v tej loteriji zadeli vrečo fine bele moke. In dobra mamica bo skuhala fine kave, povabila na njo botre in sosede (tudi jaz se ne bi branil, ko bi bil hlizu) ter jih imenitno pogostila s črno tekočino, kakor Turek v Aziji. Saj kave bo pri hiši dovolj, če je je zadela vrečo 20 kg. Tudi zime se jim ne bo treba bati; saj jih je ta bogata šentpeterska loterija osrečita s čevlji in oblekami. Dekleta, ki so seveda — ne vem kako bi rekel — malo bolj lepe kot je potrebno, te se bodo zadovoljno postavljale ob nedeljah z lepimi svilenimi rutami in volnenimi jum-perji. In ženini in neveste! Celo pohištvo iz čreš-njevrga lesa, fino politirano, vredno 10.000 Din, bodo odpeljali iz te loterije v svoj novi, srečni dom. Da, in sedaj me vprašujete, če že niso vse srečke oddane. Še ne, še imate čas! Pišite še danes na »Loterijski odbor kat. prosvetnega društva v Sv. Peter pod Sv gorami? in priložite tolikokrat po 5 Din, kolikor srečk si želite. Čim več jih boste kupili, tembolj ste sigurni, da boste zadeli. Žreba- i nje bo pod državnim nadzorstvom 3 decembra t. 1. j Vse izžrebane številke se objavijo v časopisju. Ne odlašajte!
Poizvedovanja.
Našel se je v bližini sv. Petra cerkve bel rožni venec. Dobi se v upravi lista.
»Orlic«, oktobrska številka, prinaša raznovrstno lepo vsebino: R. Trnovčan: Polet Orlov, S. M.: Orlic Janko pred večnim Sodnikom; J. Sitar: Vrnil se je — pa komaj! Br. M.: Orličici v spominsko knjigo. Br. E.: Peča. Gozdovnik Lisjak: Kako smo pri gozdovnikih taborili? Br N : Ali bo dovolj za naročnino? Demšar: N'aš izlet na Blegoš. I. Langerholz: Pisatelj hočeš biti? Med. Kocijančič: Dihaj globoko! Za bodrilo iu razvedrilo. — »Orlič« je eden najboljših slovenskih mladinskih listov, je lepo opremljen; prinaša tudi slike in nudi kaj mnogo zabavnega in lepega in poučnega. Priporočamo ga toplo naši mladini in vsem njenim prijateljem. Stane letno samo 12 Din.
ŽELEZNI KRALJ - UMRL.
Dolgo se je boril s smrtjo; ni zmagal. Zdravniki so rekli, da prenese petkrat več kot vsakdo drugi, a tudi ta moč ni zadostovala. Postal je žrtev svojega poklica, zarjavel žebelj mu je zastrupil kri, trdosrčni ravnatelj varieteja mu ni dovolil dopusta, nastopiti je moral še dva dni, ulegel se je, prepeljali so ga na kliniko v Berlin, amputirali so mu nogo. Vse zastonj, umrl je, šele 42 let star. Ogromna telesna moč 11111 je prinesla slavo in bogastvo. V neznatni poljski vasici je stal kot kovaški pomočnik ob tnalu, tam so ga odkrili. Nastopil je pot zmagoslavja po svetu okoli, po vseh velikih evropskih mestih, šel je tudi v Ameriko. Kamor je prišel, tam je bil ljubljenec občinstva in junak dneva. Kaj pomaga vse tarnanje in jadiko-vanje o premaJem zanimanju za duševnost, o zmagoslavju surove fizične moči! Dejstvo je, da se je izgovarjalo Breitbartovo ime veliko pogosteje, z večjim zanimanjem in z bolj odkritosrčnim občudovanjem kakor se pa izgovarja imena pesnikov
IflVtlJSV.
Inšpekcija dela v Ljubljani razglaša uradno: *T>i nos' davci, ki hočejo nadalje zaposlovati ino.emske delavce, zaposlene v luzemstvu že pred 14. junijem 1922, se opozarjajo na tozadevni razglas v 95. štev. Ur. lista z dne 12. t. meseca.
Obenem se opozarjajo, da za ponovne prošnje, predpisane v tem razglasu, niso po-
trebne izjave delavske zbornice in borze dela, kot to sicer »Pravilnik o zaposlovanju inozemskih delavcev« predpisuje, temveč je treba v to svrho priložiti uradno potrdilo političnih oblasti (policijskega ravnateljstva itd.), ki dokazuje, da so bili sprejeti na delo, preden je stopil v veljavo zakon o zaščiti delavcev.
Dijaški vestnik"
.	?a 'Julijanski univerzi. Na juri.
dičm fakulteti se bodo pričela predavanja v ponde-jek dne 19. oktobra. Na tehnični so se deloma !o
njega^edna	ki Se bodo pri5ela sredi Pnhod-
. f'-en3, Logatec. Tukajšnji orlovski odsek le priredil v nedeljo igri »Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta ^ in »Zdaj gre sem, zdaj tja«. Predstava je dobro uspela. - V nedeljo 18. oktobra ob pol 7 zvečer bo v Kat. prosv. društvu skioptično predavanje o preganjanju krščanstva na Ruskem za časa boljsevikov, nato pa občni zbor društva
Važna izpreobrnjenja zadnje dobe. Ro-
landski katoliški časopis »Het Missiebockje« prinaša v svoji zadnji številki pregled najvažnejših izpreobrnjenj v zadnji dobi.
Na Angleškem se je vrnila v katoliško cerkev sa. Ravmond A s q u i t h, sinalia bivšega angleškega ministrskega predsednika. — V Švici je sprejela katoliško vero ga. Hedviga Lovenskiold, član ene najodličnejšifi švedskih plemiških rodbin. — Na Norveškem je postal katoličan znameniti pisatelj Sigrid Undset. — V Ameriki je prestopil v katoliško cerkev rusko-praveslavni škof A. Dzubaij, na Filippinah protestantski pastor Catlin. — V ln-diji se je dala krsiiti v katoliški cerkvi vdova Anauth Cha^lu iz kraljeve rodbine, izvirajoče od Brahme. — Anglikanski pastor Artur Dale je z benediktinkami v Mollingu, kjer je bil kaplan, prestopil v katoliško cerkev. Istotako je postal katoličan anglikanski pastor Rouse s svojimi tremi sinovi. •— V »Domu sv. Ka-rola« v Haifieldu, ustanovljenem pred 5 leti za anglikanske pastorje, ki hočejo postati katoliški duhovniki, je bilo doslej 57 pastorjev sprejetih v katoliško cerkev. — Slavni angleški zdravnik Fergusson je pustil državno službo in vstopil v katoliško semenišče. — V Monakovu je vstopil v frančiškanski red baron Reichlin-Meldegg, bivši trdnjavski poveljnik. — Ravno pred letom dni je bral svojo prvo sv. mašo po katoliškem obredu bivši ruski arhimandrit v Vilni, ki se je letos vdeležil romanja v Rim in bil od sv. očeta posebno ljubeznivo sprejet.	u
Nov vir medu. Kakor je že davno znano, srkajo mravlje med, ki ga imajo lislneiuši v svojih cevkah. Prof. Pieper v Bemburgu' pa je opazil, kar doslej še ni bilo znano, da hodijo tudi čebele na take zvite liste, v katerih se nahajajo listne uši, kjer posrkajo ves med, kol bi bil oni zavit list cvet poln najboljšega medu.
Kaj Amerikanci najrajše jede. Društvo
gostilničarjev in hotelirjev v Newyorku je priredilo med svojimi gosti glasovanje, naj gosti povedo, kaj najrajše jedo. Oddanih je bilo 130.000 glasov. Oko!; 23.000 jih glasovalo za kuhano govedino s presnim zeljem, 14.000 za telečja stegna, 13.CCI0 za pečene race, 12 tisoč za pečeno govedino, 11.000 za biftek, 1000 za bržole, 9C0 pa za šunko z jajci. Ameriški listi trdijo, da je glasovalo za kuhano govedino :.ato na; več gostilniških gesto v, ker govedine tudi najslabši kuhar ne more pokvariti, kuharji v Newyorku 50 pa solešno jako slabi,
Klobuke, zmk®
in drugo modno b!a<*o kupite najceneje »PSI AMERIKANCU« — LJUBLJANA Stari trg št. 10. — Kupuje kože divjačine.

in mislecev, človekoljubov ln ljudskih voditeljev Ta moderni Goljat se je obrnil na prirojene čute naroda, in smo videli, da so isti, kakor so bili pred toliko sto in sto leti in kakor bodo toliko in toliko sto let za nami. Simpatična je poteza Breit-bartovega značaja, da se ni zaprl za zavese varic-tejev in gledališč, da je obstal tudi na cesti in kazal lam onim, ki niso imeli denarja za vstopnice, svojo nadnaravno moč. Zato pa ni bilo pri predstavah v zaprtih prostorih prav nič manj ljudi, produkcije na cesti so krog njegovih občudovalcev razširile v nedogledne izmere. Ostal je skozinskoz otrok narave, ki ima veselje do igranja; igra mu je bila, ko se je uprl po) tucatu konj in mu niso mogli razlekniti rok, igral se je, ko je z zobmi pregrizel najmočnejše verige in lomil' velikanske podkve. Denar pa, ogromne vsote denarja, ki ga ie zaslužil, so odšle prav tako kakor so prišle; sam zase ni zapravljal, a dajal je, neprestano dajal, delil na levo in desno, vrednim in nevrednim; kdor je prišel, vsak je dobil, zasebniki, društva, ustanove, vsi, vsi. Najmočnejši ima tudi najbolj dobro srce, ta vera je stara in zmeraj nova. Možu, ki je lomil podkve in zvijal železne droge, je prinesel smrt majhen, neznaten žebelj. Zdi se, kakor bi se hotela snov maščevati, kakor bi bilo hotelo železo, ki ga je gnetel Breitbart kot vosek, slednjič pokazati, rla je vendarle močnejši kakor >železni kralj". Ni šel s tega sveta zlepa mož, ki bi želnvaln toliko ljudi po njeni, kakor jih žah-i? 1 bartu.	J 1
U\
Litijo. V nedeljo 18. oktobra u;-.... .; : ženje vojnih invalidov, podružnica v Ljublj, ni, < seloigro »Tit Grome in sicer ob pol 8 zvečer. 1 igri presta zabava r. bogatim sporedom. Sodeltn prvovrsten orkester Ker je donos prireditve r, nienjen podpornemu skladu za prireditev boliSn -ce revnim članom in članicam, prosimo obilne udeležbe. — Odbor.
fitran 5.
Gospodarstvo.
Glavna skupščina Zveze industrijcev.
Ljubljana, 14. oktobra 1925. Danes se je vršila V. redna glavna skup-
ščina Zveze industrijcev. Prejšnja glavna skupščina je bila 28. oktobra leta 1923.; od takrat so se razmere v gospodarstvu Slovenije znatno izpremenile. Spričo splošne gospodarske krize in spričo posebnih težkoč, s katerimi se ravno v zadnjih časih bore važne panoge naše industrijske delavnosti, je bila stvarna razprava o vseh problemih, ki se tičejo industrije, potrebna.
Skupščino je otvoril ob 3 popoldne v magistralni sejni dvorani predsednik Zveze gosp. Dragotin Hribar, ki je imenoval za overova-telja zapisnika gg. I. Lenarčiča in A. Krejčija. Pozdravil je najprej zastopnike Zbornice za trgovino, obrt in industrijo gg. Mohoriča in Žagarja, zastopnika velikega župana ljubljanske oblasti g. dr. Mama in zastopnika velikega župana mariborske oblasti g. dr. Rateja, zastopnika finančne delegacije g. Bajiča, zastopnika rudarskega glavarstva g. ravnatelja Dularja, zastopnika univerze univ. prof. dr. Šker-IJa, zastopnika železn. ravnateljstva g. Šulgaja, zastopnika oddelka za soc. skrb g. dr. Suhača, upravnika Narodne banke g. Gregoriča, zastopnika ravnateljstva gozdov g. inž. Mozetiča ter zastopnika Zveze industrijcev iz Zagreba g. dr. Pandakoviča in zastopnike tiska.
Po pozdravu se je predsednik spomnil umrlega predsednika g. Vinka Majdiča iz Kranja, kateremu bo Zveza ohranila trajen spomin.
Nato je v pregnantnih besedah očrtal borbo za interese industrije. Poudarjal je težkoče, s katerimi se ima boriti industrija Slovenije, radi nerazumevanja njenih potreb od strani merodajnih faktorjev, predvsem sedanjega finančnega ministra g. dr. Stojadinoviča. Omenil je zadnjo njegovo tako značilno izjavo v finančnem odboru glede Slovenije. Očrtal je v glavnih obrisih vprašanje carinske zaščite, novih železniških tarifov ter reforme neposrednih davkov.
S skupščine je odposlan brzojavni pozdrav kralju Aleksandru v Belgrad.
Po odobritvi zapisnika IV. redne glavne skupščine od 28. oktobra 1923 je podal glavni tajnik Zveze g. inž. Milan Šuklje poročilo o poslovanju Zveze industrijcev v letih 1924. in 1925. Iz tega poročila posnemamo, da je Zveza zbirala predvsem materijal za zastopanje interesov industrije Slovenije. V vseh prizadevanjih je Zvezo podpirala Zbornica za trgovino, obrt in industrijo in pa Centrala industrijskih korporacij v Belgradu. Odsek za lesno industrijo so je brigal /.a vsa vprašanja, ki zadevajo lesno produkcijo in trgovino. Strokovni odseki Zveze so marljivo sodelovali pri vseh važnejših zadevah kakor tudi oddelek za tarifne zadeve. Nadalje govori poročilo o krizi industrije v Sloveniji. Število članov Zveze je sedaj 282, kar pomeni napram stanju za časa zadnje glavno skupščine znižanje za 14 članov.
Odobreni so bili račuuski zaključki za lota .1923. in 1924. kakor tudi proračun za 1. 1925., ki bilansira dohodke s 740.000 Din, izdatke z ravnotoliko.
Z aklamacijo j.j bil izvoljen novi odbor Zveze, sestavljen iz gg. inž. J. Boncelj, dr. K. baron Born, Anton Dečman, inl Oskar Dra-5ar, Dragotin Hribar, A. Kajfež, Poter Kozina,
Anton Krejči, Peter Majdič, H. Pogačnik, Jean B. Pollak, A. Praprotnik, dr. E. Rekar, dr. K. Triller in dr. inž. M. Vidmar.
Za računske preglednike sta bila izvoljena gg. Fr. Golob in Fr. Ravnikar.
Najvažnejši točki dnevnega reda sta bili: 5. Davčne zadeve (referent g. inž. M. Šuklje), carinske zadeve (ref. g. dr. Golia), železniške zadeve (ref. g. inž. Šuklje) ter 6. Socialna zakonodaja in socialno zavarovanje (ref. g. dr. Golia).
Glede neposrednih davkov je referent predlagal sledeče resolucije:
1.	Davčna lestvica za dohodnino naj se prilagodi sedanjim valutnim razmeram. Minimalna zahteva je, da se sedanja lestvica bere v dinarjih in ne v bivših kronah. Dohodnina z drž. pribitki naj bo prosta inval. davka in vojno-komorne doklade.
2.	Stopnja za hišno-najemninski davek naj se zniža na največ 10%. Veljavnost davčnih olajšav iz uredbe o pospeševanju produkcije novih stanovanj naj se podaljša za nadaljnja 3 leta do konca leta 1928.
3.	Iz podstave za inval. davek in vojno-kom. doklado naj se izloči oni del edinstvenih državnih pribitkov, ki izvira iz inkameriranih deželnih doklad.
Resolucija je bila sprejeta z odobravanjem.
Izvlečke referatov in tozadevne resolucije še prinesemo.
Po teh referatih je predsednik g. Dragotin Hribar zaključil uspelo zborovanje, kate-rega se je udeležilo 51 zastopnikov industrije.
Položaj mlinske industrije.
V pondeljek se je vršila v Mariboru na poziv ljubljanske Zbornice za trgovino, obrt in industrijo konferenca o položaju mlinsko industrije v mariborski oblasti, po železniško tarifni reformi. Zborovanje je otvoril zbornični svetnik g. Jakob Zadravec kot sklicatelj, ki je v svojem poročilu očrtal glavne akcije zbornice za omiljenje krize naše mlinske industrije. V imenu zborovale v je izjavil zbornici zahvalo, da je bila po njenem prizadevanju kljub hudemu odporu mlinskih velepodjetij v Vojvodini v novi lokalni tarifi sprejet posebni ugodnostni tarif za dovoz žita v mline.
Nato je zbornični tajnik I. Mohorič podal izčrpen referat o ugodnostih novega tarifa za mlinsko industrijo v Sloveniji, kakor tudi o pridobitvah regulacije tarif za naše gospodarske kroge in obrazložil pogoje in predpise za uporabo izjemnega tarifa št. 34 za dovoz žita v mline. Pri razpravi, ki se je razvila k poročilu, se je predlagalo razširjenje postajnega tarifa na podaje Pesnica in Račje-Fram, kakor tudi druge postaje, ki v sedanji larifi še niso obsežene, ob katerih sc nahajajo trgovski mlini. (Murska Sobota, Prevalje itd.) Zbornični tajnik je opozarjal na veliko nezadovoljstvo vojvodinske mlinske industrije proti temu ta-rifu ter na njih akcijo, da so te ugodnosti za našo mline ukinejo. O tarifnih predpisih se je ; klenilo dostaviti vsem trgovskim mlinom podrobne inf.umacije.
Obširno se je razmotrivato določbo člena 86. točka 5 obratuega pravilnika, ki je za mlinsko industrijo v Sloveniji nesprejemljiva, ker odreja, da ne nosi železnica nikake odgovornosti za primanjklaj in poškodovanje poši-ljatev žita, ki so bile oddane prevozu a la rinfuza. Interesenti so navajali trpke skušnje,
ki jih imajo v tem oziru in poudarjali, da je dostavljanje vreč dobaviteljem žita v Vojvodini tako težavno, da praktično za žitno trgovino ne pride v poštev. Sklenilo se je, naprositi zbornico, da deluje na to, da prevzame železnica tudi za primanjkljaj pri rinfuza-po-šiljatvah odgovornost za izgube preko 1 %.
Z ozirom na zboljšanje transportnih razmer so je končno predlagalo naprositi prometno ministrstvo, da izvede popolno likvidacijo dodatnih dobavnih rokov, kakor tudi, da zniža nekatere nove pristojbine glede dostavitve blaga na industrijske tire, ter da revidira na-redbo glede stojnine in skrajšanih razkladal-nih rokov.
Končno se je razpravljalo še o zahtevah mlinske industrije spričo bodočih trgovinskih p >godb in naše carinske politike. Zbornica bo v zadevi nadaljevala pismeno anketo in nato meseca novembra sklicala ponoven sestanek zastopnikov m!'nske industrije.
Dalmatinska vinska trgovina iu nova že-loinica. Splitska »Nova Doba« piše, da se obetajo dalmatinski vinski trgovini vslod otvoritve liške železnice boljši časi. Te dni je priplula v Split ladja z Jelše, ki je pripeljala večjo količino vina, namenjenega za Ljubljano. Vino so pretakali v luki neposredno z ladje v sode na železniškem vozu.
Živinski sejem v Ptuju se je vršil dne 6. oktobra. Prignali so 198 volov, prodali 36 po 10.50—8.50 Din za kg žive teže; 335 krav, prodanih 162 po Din 7.50—4.25; 2 teleti, prodani po Din 11.50—9; 106 juncev, prodanih 21 po 7.50-6.50; .112 junlc, prodanih 38 po Din 8.75—7; 25 bikov, prodanih 12 po Din 8.75—8; 48 konj, prodanih 22 po Din 5000 do 675; 56 kobil, prodanih 16 po Din 5000—675; 33 žrebet, prodanih 18 po Djn 700—350.
Na svinjski sejem v Ptuju dne 7. oktobra so pripeljali 145 svinj in 275 prešičev, prodali so jih pa 147 po Din 14—10.50 kg žive teže.
Poštno-čekovni promet v septembru 1925. V mesecu septembru letos je bilo vplačil v vsoti 1610.6 milijona dinarjev, izplačil pa za 1583.1 milijona dinarjev; od celokupnega prometa odpade na promet brez gotovine 1364.7 milijona dinarjev. Stanje vlog je bilo 30. septembra t. 1. 340,646.000 dinarjev, računov je bilo 12.205 napram 12.077 dne 31. avgusta t. 1.
Bosanska lesna industrija. Iz Sarajeva poročajo, da je uvedena akcija za sanacijo lesne industrije. Predložena je ustanovitev prodajne centrale bosanskih lesnih producentov, katerim naj bi se pridružili eventualno tudi pro-ducenti iz ostale države. Tozadevno sondiranje se je že pričelo. Bosansko-hercegovinska lesna industrija zahteva revizijo dolgoročnih pogodb Zaradi valutamih prilik. Za bodoče naj bi se vzel za podlago zlat dinar, potrebno je tudi znižanje železniških tarifov. Misliti bo treba tudi na pritegnitev inozemskega kapitala.
Izvoz premoga iz Anglije. Kako zelo trpi angleška premogovna industrija zaradi zmanjšanja izvoza n"- kontinent, kaži jo sledeče številke: v avgustu 1923 jo Anglija izvozila v Nemčijo 1,222.000 ton premoga, v avgustu lani 508.000 ton in v avgustu letos samo 233.000 ton. Ravno tako je nazadoval Iudi izvoz v druge države: Francija je kupila v avgustu 1923 1,536.0W ton angleškega premoga, avgusta lani l,104.0u0 ton in avgusta letrs samo 577.000 ton, Holandija v avgustu 1923 741.000 ton, v avgustu lani .185.000, v avgustu letos 76.000 ton iu Belgija v avgustu 1923 464 000 ton, v avgustu lani še 249.000 ton, v avgustu lelos pa samo 123.000 ton.
METALLUM
baterije za svetilke
VII. mednarodni sejem xa perutnino in zajce se je otvoril 5. oktobra v Bruslu. Se-menj ima 1400 oddelkov z nad 2000 živalmi, poslanih iz Holandije, Belgije in Luksenbui* ga. Na semnju je videti najrazličnejše eksem« plare z raznovrstnim perjem, velikih, manj* ših vrst, plodnih in luksuznih, kokoši in pete. line, purane, race, pave, fazane, gosi, golobe, morske kokoši itd. Na sejmu je tudi mnogo zajcev z najrazličnejšo dlako. Po oficijelnih podatkih je videti, da Belgija glede perutni-narstva zelo napreduje. V teku prvih 6 mesecev 1924 je uvozila Belgija 18,659.309 koma-dov jajc v vrednosti 51,607.668 fr. Dasi pa 1 Belgiji gojenje perutnine dobro napreduje, s<| vendar cene perutnine v sorazmerju s cenami pri nas zelo visoke. Vzrok temu je zelo mo čan izvoz v obmejne kraje, tako da ostaja ze. lo malo za domači konsum in da cene z dnev« v dan rastejo. Dobro bi bilo, ako bi se naši perutninarji in izvozniki jajc podrobneje upo. znali z razmerami na tržiščih v Belgiji, kal mor bi mogli izvažati tudi našo perutnino U jajca.
Borze.
Dne 14. oktobra 1925 Denar.
Zavrel). Berlin 13.33—18.43 (13.35—13.45V Italija 2.21992-2.22232 (2.2242-2.2482), Londol 271.11-273.11 (271.57-273.57), Ne\\york 55.873-56.473 (55.92-56.52), Praga 165.85-167.85 (165v8S —167.59), Dunaj 7.8785—7.9785 (7.884—7.984), Curih 10.8130—10.K93 (10.8225-10.9025).
Curih. Belgrad 9.20 (9.2075), Pešta 72.6C (72.60), Berlin 123.40 (123.40), Italija 20.40 r20.65> London 25.105 (25.1075), Nev.vork 518.75 (518.75) Pariz 23.425 (23.75), Praga 15.35 (15.365), Dunaj 73.10 (73.125), Bukarešt 2.50 (2.50), Amsterdam 208.40 (208.60), Bruselj 23.60 (23.55).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.5975, Kodanj 176 London 34.3125, Milan 27.78, Ne\vyork 708.55, Paril 31.96, Varšava 116.55. — Valute: Dola/ji 709, an' gleški funt 34.24, lira 27.73, dinar 12.54, feškosla vaška krona 20.965
Praga. Devize: Lira 133.375, Zagreb 60.225 Pariz 153.13, London 163.40, Newyork 33.75.
Vrednostni papirji,
Ljubljana. 7 odst. inv. posojilo 76 den., za> stavni listi 20—24, kom. zadolžnice 20—24, Celjski 201—205, Ljubljanska kreditna 220 don., Merkantit nn 100—104, Praštediona 970 den., Kreditni zavod 175—185, Strojne 125—126, zaklj. 125, Trbovlj« 340 den., Vevče 120 den., Stavbna 5 65—180, šešil 130-1 <9.
Zaereb. 7 odst. inv. posojilo 10 zaklj. vojn«
odškodnina 331.50—332.50, za oktob sr 332.50—334 za november 332-336, Hrv. eskon ptna 127—128, Kredit..a 133—135, Hipobanka 72.5)—73.50, Jugo-banka 110—111, Praštediona 962.50--967, Ljubljan-ska kreditna 225 (Jen., Slavenska 49— 50, Srpskj 144—146, Eksploatacija 51 bi.. Sečerana 500—510, ihag 40, Gutmann 400 bi., Slavex 150 bi.. Slavo nija 51-52, Trbo-lje 340—350, Vevče 120 den. Brod. 85 zaklj.
Dunaj. Don.-saisk.--i.idr. 63.9, Živno 78.1, Al-pine 28.85, Oreiuitz .d.8, Kranjska industrijska 37, Trbovlje 43.91, Hrv. eskomptna 16.3, Lejrkam 16.5, Jugobanka 13.7, Hipobanka 8.8, Avstrijska tvornice za dušik 18, Slaves 15.2, S^tvonija 6.2.
Otroka kapitana Grešita. J9
(Potovanje okoli sveta.)
Franco.?ki spisal Jules Verne. — Poslovenil A'. B.
—	Eil sem, bil, je odgovoril Paddy O' Moore. Sedaj pa sem Avstrnlec. Vstopite, gospodje in gospe, kdorkoli ste, ta hiša je vaša hiša.«
Ali naj bi odbili povabilo, izrečeno tako prir srčno? — Moorova žena je peljala gospo Heleno in gospodično Grantovo v hišo, naseljenčevi sinovi pa so medtem odvzemali prišlecem orožje.
Prostorna družinska soba, čista in svetla, je zavzemala skoraj vse pritličje poslopja, ki je bilo zgrajeno iz debelih hrastovih desk, položenih vodoravno. Stene so bile poslikane v živih barvah, ob njih pa so so vrstile široke klopi. Deset ali dvanajst stolov, dve hrastovi omari, v katerih se je šopirila bela porcelanasta posoda z velikimi cinastimi vrči, široka in dolga miza, ki bi za njo lahko posedlo vsaj dvajset gostov — to je bilo vse pohištvo, vredno trdne stavbe in trdnih ljudi, ki so prebivali v njej.
Na mizi je bila južina. Med rozbifom in na kosce zrezano jagnjetino se je kadila juha. Okrog in okrog so bili postavljeni široki krožniki z olivami, gr oz i jem in pomarančami. Imeli so lorej v izobilici ne le vsega potrebnega, ampak celo priboljškov. Gospodar in gospodinja sta bila tako prijazna, miza tako zapeljivo široka in lepo obložena, da bi res ne bilo lepo, čo bi gostje ne posedli. V hišo je prišla tudi služinčad, da se vsede k isti mizi kakor gospodarjevi. Vsi so bili enakopravni, tu ni bilo podložnikov. Paddy O' Moor je pokazal s prstom na prostor, ki so ga hranili za jo<,le.
»Pričakoval s-cm vas, je dejal priprosto lordu Glenarvanu.
—	Nas? se je začudil le-ta.
—	Vedno pričakujem tistega, ki pride,« je odgovoril Ireo.
Nato je resno zmol'1 očenaš, družina in služinčad pa so spoštljivo sklenili roke in odgovarjali stoje.
Lady Helena je bila vsa ganjena, ko je videla lepe, priprosto navade teh ljudi. Možev pogled jo je poučil da Jih jo občudoval tudi on.
Jed jim je šla slast. Začel se je živahen razgovor. Od Škota do Irca je samo en korak. Reka Tweed, ki je široka komaj par sežnjev, dela veliko večji prepad med Škotsko in Anglijo kakor dvajset milj Irskega preliva, ki ločijo nekdanjo Kaledonijo (Škotsko) od zelene Irske.
Paddy O' Moore je povedal svojo zgodbo. Bila " jo to zgodba vseh izseljencev, ki jih revščina prepodi iz rodnega kraja. Veliko jih je, ki pridejo od daleč iskat sreče, pa ne najdejo drugega kot nejevoljo in žalost. Pritožujejo se nad usodo, ne krive pa lastne nespameli, lenobo in drugih labih lastnosti Kdor je zmeren in pogumen, štedljiv in priden, jo gotovo zvozi.
Tak je bil in tak je še zdaj Paddy O' Moore. Zapustil je bil Dundak, kjer je umiral od lakote, se odpeljal z družino v Avstralijo in se izkrcal v Ade-laidi. Ni se hotel lotiti rudarskega dela, raje se je poprijel kmetijstva, kjer ne tvega toliko. Dva meseca po prihodu v Avstralijo je že začel z obdelovanjem zemlje, ki mu danes rodi stotere sadove.
Vsa južna avstralska zemlja je razdeljena na deleže, katerih vsak meri dvaintrideset hektarov. Vlada da te deleže brezplačno vsakemu novodošlecu, ki bi rad obdeloval zemljo. Pridnemu poljedelcu prinaša delež toliko, da more lepo preživljati sebe in svojce, povrhu toga pa si more prihraniti še čedno vsotico osemdesetih funtov šterlingov na lelo (= okoli 20.000 dinarjev).
Paddy O'Moore je dobro vedel vse to. Bil je umen poljedelec, kar mu je v Avstraliji prišlo zelo prav. Tako je živel in štedil, s prihranki si je nakupil še par novih deležev. Družina se je množila, ž njo tudi delovne moči. Ubogi irski bajtar je postni tu veleposestnik. Čeprav ni bil v deželi niti celi dve leti ne, je vendar njegovo posestvo morilo že dvesto hektarov, v hlevu pa je mukalo petsto glav. Sedaj je bil sam svoj gospod, potem ko jo bil toliko časa Evro-
pejčev suženj, neodvisen, kakor moreš biti le v najbolj svobodni deželi na svetu.
Irec j. končal svojo povest. Gostje so ga v resnici občudovali in mu iz srca privoščili njegovo blagostanje. Ko je Paddy L Moor dokončal, je brez dvoma pričakoval, da mu gostje povedo, odkod in kam. Toda bij je eden od tistih spodobnih ljudi, ki nikoli ne silijo v človeka, ki pravijo: Glej, jaz sem to in to, a kaj si ti, tega ne sprašujem. Glenarvan bi bil kaj lahko začel z Duncanom, zakaj jo pri Rtiči Ber-nouilli, zakaj in kako vztrajno išče kapitana Granta. Toda kot človek, ki gre naravnost proti cilju, je vprašal najprej, če je Paddy O' Moore-u kaj znanega o Britaniji in njeni nesreči.
Trčev odgovor ni bil razveseljiv. Nikoli ni flišal govoriti o tej ladji. V zadnjih dveh letih se ni razbila ns tein obrežju niti ena sama ladja, ne nad rtičem, ne pod rti'.eni. Ker se je nesreča zgodila v tem času, je lahko z gotovostjo trdil, da ponesrečencev ni vrglo na ta del zapadne obale.
s Sedaj pa vas hočem vprašati, myiord, ka j vam je toliko na tem, čemu mi stavljate tako vprašanje?«
Tedaj je Glenarvan poveual naseljencu vso zgodbo o listini, o iskanju, o vseh poskusih, ki jih je naredil na Duncanu, da reši kapitana Granta. Nikakor ni prikrival, da so njegove najlepše nade padle v vodo pri odločnem zanikanju Paddyjevem. Priznal je, da je izgubil zadnje upanje, da najde Še kdaj nesrečnega kapitana in uboga mornarja z Britanije.
Tako besede so morale narediti na vse poslušalec mučen vtis, posebno pa na Marijo in Roberta, ki >o jima stopile solze v oči. Celo Paganel, ta dobri gospod Jakob, ni našel besedice tolažbe ali upanja. John Mangles je stiskal pesti ob misli, da ne moro pomagati. Ze je začel črni obup zagrinjati temna krila nad dušami plemenitih ljudi, ki jih je Dun-c n n zaman prinesel do oddaljenih avstralskih bregom, i:o so zaslišali besede:
!!IE!IIE ESHEiij
C v n °
a % % r*
C ""
§13
T3
O
3
a rt	3	„
Q	IS	©
>>	~	.S
'j ^	K	"C
r! " 0 ° d 2 .
a %
s
a J
i 1 „ « t a
00 ^
.-/. 12 >'/) 3 V .
•c 8
M §
■p 3 O <g rj,
•2
S ©
©
o	JS
■ —<	>.
C	°
M	Q
'3
trn v
-	w
d	"
5	"3
oo	S
s«?
O S
—. o
* d
§ Q
a
a o
o. -g C
a> i-i
S	m
o	*"•
d	I
S	a
M
H
>	^
O)	g
15	3
3	T)
Q m
4>
S o
911=111=
Blago.
Ljubljana. Les: Frizi od 4 do 10 cm, od 25
do 60 cm, fco meja 1280 bi.; jamski les po uzancah Ljubljanske borze, fco nakladalna postaja 3 vag. 170—170, zaklj. 170; hrastovi hlodi od 30 cm prem., od 2.50 m dolžine, I., II., fco nakladalna postaja 480 bi. — Žito in poljski pridelki: Pšenica domača, fco Ljubljana 260 den.; koruza stara, fco slavonska postaja 185 bi.; koruza v storžih, par. slavonska postaja 75 bi.; Koruza nova, oktober, november, december 100 odstot. kase pri sklepu, par. slavonska postaja 122.50 bi.; fižol mandolon, netto fco Ljubljana 285 den.; fižol pre-pelicar, netto fco Ljubljana 320 den.; fižol ribničan, netto tco Ljubljana 300 den.; fižol beli, b-n, fco Postojna tranzit 300 bi.
Za obnovo družinske zadruge.
Na nedavnem pravniškem kongresu v Belgradu je bila med drugim soglasno sprejeti rezolucija, ki se izreka za obnovo in razširjenje družinskih zadrug, kakor so deloma še v veljavi med Srbi in Hrvati, po celi državi. Rezolucija slove: 1. V novi zakonodaji naj se ustanova hišne ali družinske zadruge ne samo obdrži, ampak tudi okrepi; zato naj se do-voli fakultativno snovanje novih zadrug na vsakem kmetskem selišču v celi državi kot najugodnejšega sredstva in temelja za splošno ureditev kmetske posesti.
2.	Za podlago pravni ureditvi zadružnih odnošajev za celo državo je treba vzeti sedaj v Hrvatski in Slavoniji veljavni zadružni zakon iz leta 1889., z novelo iz leta 1902., ki naj se izpremenita po potrebah posameznih pokrajin. Posebno je treba dati zadrugi značaj pravne osebe z obliko kolektivne lastnine, v kateri ni dedovanja. Za judikaturo v zadružnih pravnih vprašanjih naj bi bila pristojna sodišča v celi državi, kakor je to sedaj v Srbiji in Črni gori.
3.	Ker za Bosno in Hercegovino sedaj ni nikakega zakona, ki bi urejal odnose na bivših kmetovskih zajedničali, in vlada v pravnem življenju v tem oziru popoln kaos, naj se nujno uvede hrvatski zadružni zakon kot začasni predpis z najnujnejšimi izpremembami.
S to rezolucijo in zadrugo sploh se v »Ob-zoru« obširnejše peča dr. Juraj Andrassy. Andrassy je velik pristaš zadruge, priznava pa slabe strani zadružnega življenja; to obliko ljudstvo samo opušča, pridržuje pa ustanovo zadruge same, prilagujoč jo novim potrebam. Da zadruga odgovarja tudi novim gospodarskim razmeram, priča dejstvo, da jo je osvojila tudi švicarska zakonodaja, dasi v Švici družinske zadruge prej niso poznali.
Bistveni znak zadruge je kolektivizem. Ravno ta pa je mnogim trn v očesu, toda samo zato, ker ne vidijo njegovega globljega pomena. >Kolektivizem v zadrugi« — piše dr. Andrassy — »je samo nujna posledica tistega temeljnega in najvažnejšega fenomena, s katerim se razlikuje pravno pojmovanje našega kmeta od doktrine rimskega prava (kakor je kodificirana v modernem civilnem pravu) in la fenomen daje kolektivizmu v zadrugi njegov globoki pomen in opravičenje. To je pa
dejstvo, da ceni naš narod delo enako kakor posest, da smatra zemljišče in delo kot dva enakovredna činitelja v gospodarskem življenju. Iz tega načela izvaja naše narodno običajno pravo logični zaključek, da pripada korist od zemljišča tistemu, ki ga obdeluje.
V tem se naš konservativni kmet strinja z modernimi zahtevami, ki so našle svoje uresničenje v poizkusih raznih držav z agrarnimi reformami. Toda samoniklo narodno pravo je tudi tukaj boljši mojster od učenih reformatorjev: ozira se tudi na to, da leži v zemljišču tudi del truda prejšnjih let in prejšnjih pokoljenj. In ker se zveza z zemljiščem (imenujmo jo lastnino ali užitek) vzdržuje edinole z obdelovanjem tega zemljišča, se more pridobiti pravica do zemljišča samo s sklicevanjem na družinsko vez z onimi, ki so to zemljo že preje pojili s svojim znojem. To je torej socialno-gospadarska stran zadruge, iz vesti vse tisto, kar se s formalno-pravne strani smatra kot bit zadružne organizacije.«
Zagrebški občinski svet.
Osnovanje delovne večine.
Zagrebški župan Heinzl ima za neposredno bodočnost obsežne komunalno-politične načrte, ki naj odpomorejo brezposelnost in zagotovi neovirano izvajanje tega načrta in se zavaruje proti strankarsko-političnim presenečenjem, je uvedel akcijo, da se sestavi v občinskem zastopu zanesljiva delovna večina.
Na konferenci občinskih zastopnikov dne 5. t. in. je župan podal izjavo, da ne pripada več nobeni politični stranki (doslej je bil član Hrv. Zajednice) in pozval vse skupine občinskega odbora, da sestavijo delavno večino, ki bo preko vseh strankarskih bojev ostala skupaj, da se obvaruje mestna samouprava pred vsemi pretresljaji in izvrši veliki komunalni program.
Temu pozivu so se odzvale sledeče skupine: Hrv. zajednica, Stranka prava, skupina dr. Mintasa, cionisti in skupina iz^en strank; socialisti niso formalno pristopili, so pa izjavili, da bodo večino v raznih vprašanjih podpirali. Radičevci se še niso izjavili, komunisti in samostojni demokratje ostanejo v opoziciji. Delovna večina je zagotovljena in šteje 38 članov; njen klub se v kratkem konstituira.
jugoslovanska podjetnost.
Jugoslovanski ameriški listi poročajo o ogromni kupčiji, ki jo je letošnje poletje sklenil v Chile tamkajšnji jugoslovanski finančnik Paško Baburizza. Soliterska delniška družba »Lautaro«, ki je v rokah Baburizze, je kupila vsa aktiva in pasiva najstarejše čilenske soli-trske družbe »Antofogasta-K za 2,560.000 šter-lingov ali okroglo 12 milijonov dolarjev! To je sploh največja kupčija, ki se je kdaj sklenila v republiki Chile. Baburizzino solitrsko podjetje razpolaga sedaj z 1.138,000.000 kvadratnih metrov solitrskega zemljišča in 24 najmodernejše opremljenimi tovarnami. Število d°
iti'< ■ -V-V ■'.«.



w -j?
ml * > ' ...,^ ^
fe i"««____________________*.
Letalska tekma za darilo predsednica iv„asaryka v Pragi 10. sepiemura. Gledalcev je bilo 40.000. Zmagal je M. Fritsch. Med častnimi gosti so biU navzoči: rumun-skd prestolonaslednik Karol, češki vojni minister Udržal, šef generalnega štaba Mittelhauser in češki poslanik v Londonu Jan Masaryk (Masarykov sin).
lavstva z družinami znaša samo pri prejšnj1 družbi »Lautaro« do 60.000 duš. Lepo spriče valo za Baburizzo je dejstvo, da se med njego vim delavstvom še nikdar ni pojavilo kako nezadovoljstvo in še nikdar ni bilo štrajkov. — Paško Baburizza se je rodil 1. 1875. v Koločepi blizu Dubrovnika kot sin preprostih staršev. Bil je izredno bistrega uma, a hodil je Je v ljudsko šolo. Se mlad se je lotil trgovine in gnalo ga je v svet Z 21. letom je golih rok odšel v Ameriko in se naselil na obali Pacifika v mestu Tokopila; kasneje se je preselil v Val-paraiso. Bil je pri vsem svojem delu previden pa neutrudljiv in vztrajen; polagoma se je dvigal in dvigal in danes spada med najodlič-nejše gospodarje republike Chile. Baburizza v sreči ni pozabil domovine in je že veliko daroval v narodne namene.
Pismeno opravičenje
avstrijske vlade Italiji.
Z Dunaja poročajo: Ker se italijanska vlada ni zadovoljila s prvotnim ustmenim opra-vičenjem zaradi Ellenbognovih žaljivih besed v avstrijskem parlamentu, je izročila sedaj avstrijska vlada italijanskemu poslaniku noto, v kateri ponovno obžaluje omenjeni dogodek, sklicujoč se na prijateljsko razmerje z Italijo.
Izpred sodišča.
NEVARNA TATICA.
V zadnjem času so se ponavljale ovadbe, da slepari neka predrzna ženska razne ljudi, o katerih zve, da imajo svojce še vedno v ujetništvu in ne dobe od njih nobenih sporočil. Največ takih sleparij je zaprerlla ta nevarna sleparka večinoma med vožnjo na železnici. Lagala je ljudem, da ima brata, ki se je ravnokar vrnil iz ujetništva v Sarajevo, kjer leži bolan v bolnici. Brat ji je pisal, da je tudi sorodnik ženske, s katero je sleparka govorila, pri-bežal z njim in je tudi težko bolan. Pripravljena je bila, da vzame tudi za njega denar ali kakšno manjšo pošiljatev ali pa, da spremi dotično tudi v Sarajevo. Na ta način je izvabila nevarna sleparka od dosedaj znanih desetih žensk večje svote denarja. Če je pa hotela kaka ženska ž njo v Sarajevo, ji je izvabila med vožnjo do Ljubljane manjše posojilo, nato pa jo je pustila v Ljubljani na cedilu. Končno pa so nevarno sleparko le vjeli in ugotovili, da ima ta ženska za seboj že nebroj kazni radi tatvine in goljufije in je odsedela zadnjo kazen pet let v kaznilnici v Begunjah na Gorenjskem. Prefri-gana Rezika je nekaj časa tajila, nato pa je vse priznala in se je iz svojih žrtev povrh še norčevala, češ zakaj pa so bile tako neumne. Ko pa je čula obsodbo, namreč pet let težite ječe, jo je minul smeh in je začela glasno jokati,
SKESAN GREŠNIK.
»Ali boš še kedaj kradel?« Tako je vprašal predsednik deželnega kazenskega senata mladega fanta doma iz okolice Motnika, ko je ta skesano priznal, da je res ukradel gospodarju svojega brata ">73 Din gotovine. Fant se je splazil skozi okno v trgovino in je vzel denar iz odprtega predala. Osumili pa so ga takoj, ker je bil fant že kaznovan tadi tatvine in tudi ni ravno na dobrem glasu in mu tndi ne diši nobeno delo. Fant je zatrjeval, da ne bo več kradel in je milo prosil, da naj mu še enkrat priza-nesejo. To seveda ni bilo mogoče, pač pa je Bodišče priznanje in kes za enkrat še toliko vpoštevalo, da je dobil fant samo 1 mesec zapora, moral pa se bo za pokoro večkrat postili in na golili deskah ležati.
Vsaka drobna vrstica Din 1'50 al! vsaka beseda 50 par. Naj- j| manjši S »In. Oglasi nad devet vrstic se računajo vise. Za odgovor znamko 1
služba organista j Kontoristinja
se razpisuje v Tržiču. ; z Tej<|etno trgovsko prakso išče
Plača oo dogovoru. Pred-	mesta. Gre eventuelno tndi kot
A; ki imaio	blagajničarka. Dopise na upravo
nost imajo taki, Ki imaio	d šifro iiZanesljivo".
nekoliko trgov, naobrazbe. £-----
Sprejmeta se
dm učenca
zdrava, močna in zanesljiva . za medičarsko obrt. Naslov v upravi lista pod št. 6935
Stalno in dobro službo dobi
hlapec
kateri se dobro razume na konje in vozove. Pošten, priden, trezen in janesljiv predpogoj. Dobra plača in hrana. — Vprašati: Konfekcijska tovarna Fran Deren-da in Cie., Ljubljana.
i^i**«*********************
Inserali v »Slovencu« imajo po-poSen uspeh!
ieiice
kupim vsako množino po nai višji dnevni ceni franko vagon. Ponudbe na upravo lista pod: .Easport* 6937.
Proda se
stoječa bukovina (krog 100 sežnjev drv) v gozdu, ki je od ceste 5 — 10 minut oddahen. Cena po dogovoru. — Janko Šuštar, Spitalič pri Kamniku.
Preoblikovalnica
Barborič-Završan
Mestni trg 7
predeluje damske filce velurje, itd. po najmodernejših oblikah. — Velika izbira damskih klobukov in nakita po zelo nizkih cenah.
Mlajša postrežnica
za celo dopoldne s hrano se išče v bližini Tabora k dvema osebama. Kje pove uprava pod štev. 6956.
Nilu za pisarno
za tri sobe, eventuelno rabljeno, in železna blagajna, se kupi. Podrobne ponudbe na upravo lista pod »75«. _
Angleščina
MISS FARLER zopet poučuje. Pojasnila od 1.—3. ure, Dvo-rakova ul, 3./IIL_
Izgubilo se ie
1	šop ključev in sicer 4 veliki
2	manjša na cesti Kapiteljska ul. za Gradom in Dolenjski cesti. Najditelj se naproša, da jih odda proti 100 Din nagradi v gostilni pri Košaku, ker za njega itak nimajo nobene vrednosti,
Ctre
prodam. Naslov pove uprava .SLOVENCA1' pod štev. 6: 57.
.......********************
in „[!>»" i
na Vižu-Brco |
Pisarna	S
v Ljubljani. Dunajska cesta 23 |
_Telefon 207_ |
Priporoča svojo bogato za J
ioko zidne opeke, žiebakov v in strežnikov vseh vrst po
zelo ugodnih cenah. ***************************

Premog-Ceftin g
W<«!fova ulico I. 81.
Teliton šlev 56. IS
esis»w • r*•«««*a***»»a sms B&j!« tsssat rana ' i
BLAGAJNE in JEKLENE denarne OMARE za vzi-danje priporoča Ljubljanska kcmercijal-a družba, Ljubljana, Bleiweisova 18.
Cnhft ščeta dva dijaka. jUOO Ponudbe na upravo pod „znerna najemnina".
Nagrobni križi
rezljani iz trdega lesa, solidnega in trpežnega izdelka, se dobe za ceno od 250 Din dalje pri kiparski tvrdki
Kolodvorska ulica štev. 20, LJUBLJANA.
Išče se pol urna dnevna
uporaba klavirja
za dijaka, v bližini Delniške tiskarne. Ponudbe s primerno odškodnino na upravništvo „Slovenca" pod R.R.G.št. 6961
Proda se dobro ohranjen
Cilinder-cev!':arski strsr
po zelo zmerni ceni. Poizve se pri M. Stražar, trgovina z usnjem, Domžale.
- , obsežen goasl,
Proda SS tO minut od postaje Podnart -Kropa na lepi legi. Cenjene ponudbo na upravo „SLOVENCA" pod šifro GOZD R923.
iHBgBiiMBgMKMiMBaaBBEMBBaBMMMMi8
za trge*, ino čevljev sprejme veliko industrijs. podjetje. Le v tei stroki povsem verrirane zanesljive in marljive naj pošljejo ponudbo na upr. lista pod . Takojšen ""ton^
wmmmmmnm bbmanabiahmk muusem
Otokar 6. Žlindra
sud. kapetan I. ki.
JVlira }(ostanjeYec poročena
Štip	14. okt. 1925 ijubljana
ob železniški progi, se radi družinskih razme-i proda. Ponudbe pod »TOVARNA« na upravo tega lista št. 6948.
»Puch« VIII, v dobrem stanju, pneumatika skoro nova kakor tudi Phonola, pripravna k vsakemu glasovirju, se proda. Ponudbe pod »Jug« št. 6949 na upravo lista.
mm
Denar pada!
Zato kupi brž turške srečke — najboljše vrednostne papirje (franki!) in hkrati srečke z milijonskimi dobitki. Vsaka zadene. Izguba nemogoča. — Pojasnila brezplačno. — Pisma na upravo »Slovenca« s pristavkom: »Turške srečke«.	6877
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša dobra mamica, siara mati, sestra in teta, gospa
Fieflar roj. Zaiar
danes, dne 14. okt 1925 ob Va 3 uri zjutraj po dolgi mučni bolezni, v starosti 51 let, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v četrtek, dne 15. okt. ob 5. uri poo. iz deželne bolnice na pokopališče k sv. Križu.
Ljubljana, dne 14. okt. 1925.
Žalujoči ostali.

se lahko toplo in dobro obiščeš, edinole v naši detajlni trgovini na Erjavčevi cesti št. 2. — Obišči, dokler traja zaloga in bogata izbiral
KonfekcIJsKa tovarna
FRAN DERENDA & Cie, LJUBLJANA
veliko konfekcijsko podjetje
išče za moško konfekcijo
izložbenega aranžerja
ki je v tej stroki popolnoma izvežban. — Izložbe bi se izvršile od časa do časa proti dobremu honorarju. — Reflektanti naj pošljejo svoje ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod šifro; »Takoj št. 6917.«
Kdor hoče
opremiti svoje stanovanje ali pisarno res udobno
s solidnim, trpežnim in
modernim pohištvom
naj se obrne na velezalogo pohištva, tapetniških del, žime In morske trave
Kol!zei-Ljubljana - Gosposvetska cesta
lastnik Peter Kobal, »rgevec s pohištvom, Kranj