LASILO OBČINE DOMŽALE . september 2003-letnik XLII, št. 11-12 Toliko motnosti, kol je bilo letos za prijetne počitnice, pa že dolgo ne, bi lahko na kratko ocenili letošnje priložnosti za preživljanje počitniških dni, ki so bili vroči ter razburljivi. Upamo, da :n večino nepozabni ter da so pustih veliko prijemih spominov, ki bodo greli dolgo jesen in nujo zono, Tudi domžalski bazen je letos privabil številne kopalec. Kljub slabemu vremenu je bil Domžalski dom na Mali planini (1534 m) premajhen za vse, ki so želeli skupaj s Planinskim društvom Domžale obeležiti njegovo 50-letnico. Prireditev, na kateri so nastopali Godba Domžale, Oktet bratov Pirnat ter Moški pevski zbor Janko Kersnik iz Lukovice, je hkrati pomenila tudi 11. tradicionalno srei anji članov in članic PD Domžale. Libeliče -počitniški dom mladih gasilcev V okviru gasilske organizacije v naši občini zelo dobro delajo (udi najmlajši gasilci, ki so si letos, že petič zapored. Center obšolskih dejavnosti Ajda v Libeličah izbrali za svoj počitniški dom. Pod vodstvom Florjana Zabrela, ki s svojimi sodelavci to področje pokriva tudi v okviru Gasilske zveze Domžale, so na Koroškem preživeli prijeten teden ter v sproščenem vzdušju nabirali nova gasilska znanja in spretnosti, hkrati pa spoznavali ta del naše Slovenije. Pripravili so tudi pravcati odprti dan tabora, v okviru katerega so imeli veliko gostov, med njimi županjo Cveto Zalokar Oražem ter podžupana Tonija Dragana. Dominiko Knez. županjo Občine Dravograd s sodelavci, ter vodstvo Gasilske zveze Domžale, ter predstavnico Gasilske zveze Slovenije, mladi gasilci pa so se posebej razveselili tudi množičnega obiska staršev. JAVNO KOMUNALNO PODJETJE, PRODNIK obvešča, da bo odvoz kosovnih odpadkov med 22. in 26. septembrom 2003. Nevarne odptulke pa bodo zbirali v času od (t. do 11. oktobra 2003, razpored bo objavljen v naslednji številki Stran 29 Gimnazija Domžale stopa v svoje drugo leto. Z uspehom v prvem letniku je ravnatelj, mag. Primož Škofic, zjelo zadovoljen, mi pa predstavljamo dijake in dijakinje prvega letnika. Njim ter vsem šolajočim iz naše občine želimo varno in uspešno letošnje šolsko leto. D0MZALE-0N.NET moje okno v svet Dobrodošli na HITovem domžalskem sejmar jenju 20. in 21. september 2003 v Kolodvorski ulici. Lahko boste obiskali bogato založene stojnice z raznovrstno ponudbo, tudi stojnice s predstavitvijo dejavnosti društev. Organizatorji obljubljajo godbenike, muzikante, pevce in glasbene skupine. Nastopili bodo: Domen Kumcr. Andraž Hribar, Svetlini. Frank Nova, skupina DKvvaschen retashy. Rebcka Drcmclj. Čuki. Pupe. Mladi petelini. Godba Lukovica, Nagelj, Skat Lucas s skupino. Ritem planet itd. Na sejmarjenju bodo otroške delavnice, metanje podkev za dobrodelne namene, modne revije, igranje vodnega nogometa, tekmovanje lokalnih gostincev v kuhanju najboljšega golaža v kotlu.. Bo pa nuli največja potica velikanka, ki [obomo skupaj pojedli. Pridite in se zabavajte! HITOVO SEJMARJENJE 20. in 21. september na Kolodvorski ulici v Domžalah Vabljeni 12. številka Slamnika izide 3. oktobra 2003, prispevke pričakujemo do vključno 22. septembra 2003. V spomin V torek. 19. avgusta 2003. smo se na domžalskem pokopališču poslovili od gospe Marije JUVAN. kar nekaj let najstarejše občanke naše občine, kije dočakala 104 leta. 3 Stran OBČINSKI SVET 3 w V nadaljevanju sedme seje je Občinski svet Občine Domžale obravnaval in sprejel v prvi obravnavi Odlok n lokui ijskem načrtu Kamniške Bistrice rekreacijska os regije, poročila a poslovanju javnih zavodov, informacijo o izvedenih ukrepih pri gradnji avtoceste na našem območju ter informacijo o izvajanju gospodarske javne službe oskrbe z zemeljskim plinom. Stran PREDHODNI 4 REFERENDUM Objavljamo oba sklepa o določitvi volišč in območij volišč za glasovanje na predhodnem zakonodainem referendumu v zvezi s predlogom zakona o spremembi Zukona o trgovini, ki bo 21. septembra 2003. Stran SLOVESNO 9,11,16 1 ■a Kljub počitniškemu času ali pa prav zato je hiln na območju naše občine pa tudi izven nje kar nekaj slovesnosti, o katerih lahko berete v današnji številki Tako pišemo o spominski slovesnostih v Radomliah in v Hrastniku, prijetno je bilo v KS Dob, kjer so s spominsko slovesnostjo, športnimi tekmovanji in družabnim srečanjem počastili krajevni praznik. Stran i- 13 PREDSTAVLJAMO Tokrat ob zlati poroki iskreno čestitamo zakoncema Almiri in Ignacu Zemljicu iz Domžal, predstavljenu na tej strani boste našli ludi Darjo in Suzano, ki odhajata na svetovno prvenstvo v gorskem teku ter nadaljevanje razgovora z zlatomašnikom dr. Francem Perkom. i Razpis abonmajev! tudenttki omžale l|uhlj4Mlt* jr> u\tit>omiti* '««. 0 |l ad Kamnik Litija Sevnica Zagorje I Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo strešne kritine • ESAL d.0.0. • TRIMO TREBNJE (licenčni partner) TONDACH, BRAMAC, CREATON Za o/roke od 3. do 7. leto priljubljene glasbene delavnice MARTE ZORE v Domžalah Vpis poteka! Pridite na zabavno predstavitveno uro! Tel: 04 23 81 991 Več o delavnicah na strani 18 DOMŽALE stran 2 Dober dan, dragi bralci in bralke Počitnice in c vsak po svoje vsakdanjik Slamnika, ki o za nami in nili v delovni Uredništvo je na svoji drugi seji obravnavalo vsebino Slamnika, ki ste ga pravkar dobili v roke. Dvojna številka je to. saj smo v teh dneh prejeli izredno število prispevkov, v katerih nam pišete o počitniških doživetjih, med članki pa smo našli tudi druge, bolj resne teme, ki jih bo v jeseni, ki je pred nami. najbrž kar veliko. Ob posamezni številki navadno di ihi m kar nekaj pisem, nekateri me pokličete, drugi tudi ustavite na cesti in poveste svoje mnenje. Vseh sem vesela, tudi kritičnih, še posebej pa pobud in predlogov, ki naj bi prispevali, da bi bil naš Slamnik še boljši. Razveselila sem se tudi pisma gospe, ki meje prosila, da napišem nekaj o problematiki ljudi, ki prosjačijo pred našo veleblagovnico in drugod ter večji del tako. dobljenega denarja porabijo za pijačo, nato pa doma celo pretepajo svoje starše. Predlaga, da tem »postopačem« Domžalčani ne dajejo denarja ker ga porabijo samo za pijačo. Spoštovana gospa. Problem o katerem pišete, je resen - tako za ljudi, na katere opozarjate, kot za njihove sorodnike, ki so navadno deležni posledic njihovega ravnanja. Samo opo/.orilo. da naj Domžalčani ne dajejo več denarja najbrf ne bo pomagalo. Pa vendar, tudi v vašem imenu, predlagam vsem, da namesto denarja, prosilcem namenijo kaj dragega, še /lasti, če jih. kot je mene pred kratkim nekdo. piKukal za rokav, in prosil /a denar za kruh, ker je njegova družina lačna. Ko sem mu ponudila kruh. pa meje le užaljeno pogledal. Žal. Kar nekaj novosti boste našli v tej številki, nekaj pa jih bo tudi v prihodnji. Trudimo se namreč, da bi bil naš Slamnik več kot le kronika dogodkov. Tako bi vas rada opozorila na novo rubriko KOTIČEK ZA STARŠE - »Povej naprej«, za katero je direktorica Centra /a mlade Domžale ga. Lili Jazbec napisala, da bo to rubrika. \ kateri se bomo skupaj z vami trudili biti boljši vzgojitelji naših in vaših Otrok« ter vas hkrati povabila, če ji boste tudi vi zapisali kakšno i/med vaših prijetnih izkušenj. Vabljeni. Če boste natančneje pogledali današnjo številko, boste našli tudi novo rubriko MORDA NISTE VEDELI, v kateri - na pobudo ene;;.! izmed naših bralcev, tokrat nekaj več pišem o javnem redu jn miru. Ce imate tudi vi. spoštovani bralci in bralke, kakšno vprašanje, ki je povezano z veljavnimi odloki m drugimi akti naše občine pokličite ali pisno pošljite vprašanje, na katerega bomo skušali čimpreje odgovoriti. Še vedno pa ugotavljamo, da vsi naši dopisniki v uredništvo še niste sporočili svojih novih osebnih računov, opozorilo pa velja tudi \ sem listini, ki se boste prvič odločili za sodelovanje z nami - ob prispevku ne pozabite napisati najosnovnejših podatkov. Vaše prispevke za trinajsto letošnjo številko, ki izide 3. oktobra 2003, potrebujemo do vključno 22. septembra 2003, kot navadno v vseh oblikah in z vsemi fotografijami - prosim pa vas, da ne pozabite, da članki ne bodo predolgi. Želim vam prijetno in tudi sadov vašega dela polno jesen in ne po/abite "Kdor hoče ustvarjati, mora hiti vesel in dohrovoljen" je rekel že Fontane Odgovorna urednica Podjetniki, ne prezrite Z roko v roki do Podjetniškega centra Domžale S 1. septembrom se odpirajo vrata Podjetniškega centra Domžale, kije nastal kot plod dobrega sodelovanja treh partnerjev. Občina Domžale financira delovanje centra. Območna obrtna zbornica Domžale zagotavlja prostor in vso potrebno opremo za delovanje centra, vodenje centra in izvajanje aktivnosti pa zagotavlja Center za razvoj malega gospodarstva Ljubljana (CRMO). Ključne naloge lokalnih podjetniških centrov so: . informiranje, oblikovanje in vzdrževanje baz ciljnih skupin malih in srednjih podjetij -uporabnikov storitev. . priprava in izvajanje inovativnih podjetniških projektov, projektov aktiviranja lokalnih potencialov ter projektov povezovanja podjetij na lokalni ravni, . izvajanje programa vavčerskega svetovanja, . promocija podjetništva na lokalni ravni, aktivno sodelovanje pri izvajanju drugih projektov PCMG-ja na lokalni ravni. CRMG svoje delovanje dodatno usklajuje tudi z ostalimi podpornimi institucijami v regiji: z GZS Ljubljanske regije, z območnimi obrtnimi zbornicami, s Tehnološkim parkom Ljubljana, z. Regionalno razvojno agencijo Ljubljanske urbane regije, v Domžalah pa se pričakuje, da bodo interes pokazale tudi občine, ki so na tem prostoru vključene v t.i. Podjetno regijo (poleg Domžal še Občine Kamnik, Trzin, Moravče, Lukovica. Komenda. Mengeš). Podjetnikom bodo na centru na razpolago kakovostne informacije in dostop do storitve o pobudah in projektih, ki potekajo na državni, regionalni in lokalni ravni in lahko zanje predstavljajo ali rešitev preveč problematike, ali pa možnost za zviševanje konkurenčnosti in povečevanje dodane vrednosti pri svojem poslovanju. Med storitvami, ki jih bodo podjetniki in obrtniki lahko koristili, bi izpostavili le najpomembnejše: . informiranje podjetnikov in izvajanje osnovnega svetovanja (odpiranje podjetja, poslovni načrt, zaposlovanje, davki...); . posredovanje informacij o finančnih vzpodbudah, ki bodo podjetnikom na voljo - tako v Občini Domžale kol tudi o možnostih finančnih vzpodbud na nacionalni ravni (krediti in garancija v okviru Javnega sklada Republike Slovenije za malo gospodarstvo): . informiranje podjetnikov o odprtih javnih razpisih in pomoč pri prijavi na javne razpise za mala in srednja podjetja; . posredovanje informacijskih paketov, ki jih oblikuje ali posreduje CRMG, vsem S skupnimi močmi še do uspešnejšega razvoja podjetništva v naši občini: (od leve): Franc Mušič, podpredsednik Območne obrtne zbornice Domžale: Nataša Pustotnik, CRMG, ki bo vodila Podjetniški center Domžale; Vinko Juhart, podžupan Občine Domžale ter Aleš Erčulj, namestnik direktorja Centra za razvoj malega gospodarstva Ljubljana. Zoran Poljšak, predsednik Območne obrtne zbornice Domžale: zainteresiranim podjetnikom iz Domžal; . sodelovanje domžalskih podjetij pri projektih groz.denja (v okviru PCMG) - možnost oblikovanja lokalnega grozda ali priključevanje identificiranim gozdom v Ljubljani ali drugod; vključevanje domžalskih podjetnikov v vavčersko svetovanje: S Stanetom Kovačem, predsednikom Sekcije za gostinstvo in živilstvo OOZ Nova publikacija: Kam po dobrote? »Z zloženko bi radi seznanili s ponudbo dobrot iz Domžal in okolice, zlasti tiste, ki so se doslej le peljali mimo. Vabimo jih, da se zaustavijo in poskusijo kaj dobrega. Seveda zloženka vabi in seznanja tudi domačine. Morda res mislijo, da poznajo svoj kraj in okolico, ampak kolikokrat se izkaže, da temu ni tako. Ni se treba peljati daleč, da se dobro je. Prav blizu je za vsakega sladokusca nekaj,« pravi Stane Kovač, znani domžalski gostinec in predsednik Sekcije za gostinstvo in živilstvo v okviru Območne obrtne zbornice Domžale, ko ga vprašani po namenu izdaje nove zloženke Kam po dobrote. V njej predstavljajo po abecednem v rstnem redu 26 možnosti za dobro hrano in pijačo, pa ne le v gostinskih lokalih, temveč tudi drugod. Ob slikovnem gradivu boste našli osnovne podatke o dejavnosti, točen naslov, telefonske številke, lokacijo, pa tudi delovni čas in posebnost predstavljenega. Moje drugo vprašanje g. Kovaču je bilo, po kakšnem ključu so izbrali predstav I jene gostince. Povabili smo vse gostince in ostale, ki se ukvarjajo s tovrstno ponudbo. V knjižici, ki je izšla v 5000 izvodih, oblikoval jo je Božo Stupica, tiskal pa Lovše - Vir, pa so predstavljeni vsi, ki so se odzvali povabilu Sekcije za gostinstvo in živilstvo, ki sicer združuje nekaj več kot 90 obrtnikov oz. podjetnikov s tega področja. Naj omenim, da sta pri izdaji publikacije sodelovali Občina Domžale in LB Banka Domžale. Vsi, ki boste knjižico vzeli v roke, pa boste lahko prebrali tudi nagovora Zorana Poljska, predsednika ()bm< ične c >hilnc zbornice Domžale ler župnije Občine Domžale. Cvete Zalokar Oražem. To ni prva tovrstna publikacija. Res ni, saj smo v letu turizma v okviru projekta SLOVENIJA, DEŽELA DOBROT izdali v okvira Območne obrtne zbornice Domžale izdali podobno publikacijo, v kateri smo predstavili vsakodnevne pripravljene menije s slovenskimi narodnimi jedrni, ki so jih ponujala naša gostišča. Knjižica je bila dobro sprejeta, zalo srn< i se i kIIi čili za novi > - vendar malce drugačno, več je predstavljenih lokalov, več je informacij o predstavljeni ponudbi, predvsem pa je več slikovnega gradiva. Boste Kam po dobrote tudi prevedli? Načrtujemo, da bomo že v kratkem publikacijo izdali v angleškem, nemškem in italijanskem jeziku. Ugotavljamo namreč, da naše lokale obiskuje veliko tujcev, ki so. to lahko povem iz lastne izkušnje, z našimi jedrni in gostoljubnostjo zelo zadovoljni in se radi vračajo k nam. Kje lahko dobimo publikacijo? Najprej na vseh predstavljenih lokacijah, v turistično informativnih centrih, tudi na različnih sejmih, na zbornici in ob vhodu v stavbo Občine. Morda še par besed o delu Sekcije za gostinstvo in živilstvo? Sekcija organizira različna izobraževanja (higijenski minimum, varstvo pri delu i. V /adii|eni času smo največ skrbi namenjali projektu »hasap«, v okviru katerega zagotavljamo sledenje živilom od njihovega izvora do porabnika, seznanjamo svi ijc člane z. zakonodajo, ki žal od gostincev zahteva veliko administrativno-tehničnega in finančnega dela, včasih že kar na šk(xio osnovne dejavnosti, organizirano pa se predstavljamo tudi na različnih sejmih -doma in v tujini, pripravljamo razlkSne delavnice, zagotavljati poskušamo tudi drugo pomoč, ki jo naši člani potrebujejo. Kako ocenjujete stanje na tem področju? Dobro, čeprav ob tem ugotavljam, da novih pravih gostiln ni, največkral gostilne prehajajo iz roda v rod, kar je tudi dobro, saj se na tak način ohranjajo že preizkušene dobre stvari. Sicer pa menim, da smo s tovrstno ponudbo v naši i ihčini lahko zeli i /adc >v< il|ni tako po kvaliteti kot pesi n >si i ponudbe. Hvala in veliko uspeha. Odgovorna urednica SLAMNIK Slamnik je glasilu Občine Domžale in je nadaljevalec tradicije časopisa Domžalec. ki je i/hajal v letih 1925 (5 številk). 1929 (2 Številki). 1934(1 številka), 1935(1 številka). DomJalec je izšel še v letu 1958 (I številka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Medij SLAMNIK je pisan v razvid Medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 355. Odgovorna urednica VERA VOJSKA Tel.: 72-20-100 (041) 634 505. Pomočnik odgovorne urednice ŽIGA ĆAMERNIK. člani uredništva: SA.ŠA KOS, JANEZ STIBRIĆ. BOGDAN OSOI.IN, DARJA ANDREJKA. URBAN ŽNIDARŠIČ, METKA ZUPANEK in ROK RAVNIKAR, lektorica: IRENA STARIČ i Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah. Uredništvo ERN A ŽABJEK KOČAR. 722-50-50. fax: 722 50 55, e-mail: info@kd-domzale.si. URADNE URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. Glasilo izhaja v nakladi 12000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur list RS, štev. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8.5 %. Priprava za tisk: Salomon d.o.o., C. 24. junija 23, 1532 Ljubljana. Tisk: Sct d.d.. Vevška c. 52. 1260 Ljubljana - Polje. . vključevanje kmetov iz Domžal in okolice pri projektih, ki vzpodbujajo podjetništvo na podeželju (tudi pomoč pri prijavi na razpise Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in za sredstva iz programa Sapard); . sodelovanje pri vzpodbujanju hitro rastočih podjetij - gazel in pri projektih tveganega kapitala: . sodelovanje domžalskih podjetnikov pri pripravi in vključevanju v programe Evropske Unije; Podjetniški center Domžale bo najprej namenjen vsem podjetnikom in obrtnikom, ki imajo sedež dejavnosti na območju Občine Domžale in tudi vsem tistim, ki se za podjetniško pot šele odločajo. Ker pa potrebe po tovrstnih storitvah presegajo meje Občine Domžale, bo Podjetniški center Domžale v naslednjih mesecih poskušal k sodelovanju pritegniti tudi sosednje občine. Pisarna Podjetniškega centra Domžale bo v prostorih Območne obrtne zbornice Domžale na Saranovičevi 21 a na Viru pri Domžalah (1. nadstropje), podjetniki pa jo lahko obiščejo od I. septembra dalje v času dogovorjenih uradnih ur (ponedeljek in petek od X.<)<) do 11,00 in ob sredah od I4.(X) do 16.00). In kaj so |iovedali ob začetku delovanja Podjetniškega centra Domžale: Vinko Juhart, podžupan Občine Domžale: Občina Domžale že od nekdaj slovi kot prijazno okolje za obrtnike in podjetnike. Z odprtjem Podjetniškega centra Domžale želimo doseči nadaljnji razvoj podjetništva, ki bo omogočil trajno povečanje blaginje občank in občanov naše občine, podjetnikom pa zagotovil pontoČ pri vzpodbujanju hitro rastočih podjetij ter informiranju 0 finančnih spodbudah, odprtih javnih razpisih in pripravi ter vključevanju v programe Evropske Unije. Naša želja pa je, da k sodelovanju pritegnemo tudi sosednje občine. Zoran Poljšak, predsednik Območne obrtne zbornice Domžale: Predvsem pričakujem, da bodo člani naše zbornice v okviru Podjetniškega centra Domžale dobili možnosti za dodatno informiranje ter pomoč pri kandidiranju za republiška sredstva ter sredstva Evropske Unije za spodbujanje razvoja lega področja. Zbornica namreč sama ne more kandidirati za omenjena sredstva, center pa to našim članom omogoča. Hkrati pričakujem pomoč v obliki svetovanja pri odpiranju podjetij, izdelavi poslovnih načrtov, ipd. Aleš Erčulj, namestnik direktorja Centra za razvoj malega gospodarstva Ljubljana Pomembno je. da je občina našla politično voljo in moč za povezavo vseh treh instuticij -Občine, obrtne zbornice let ('RM( i, ki Že uspešno dela na tem področju. Skupno snio oblikovali Podjetniški center Domžale ter tako skupaj odprli vrata še uspešnejšega podjetništva, v katerem bodo imeli podjetniki in obrtniki pomembno vlogo. Od njih pričakujemo samoiniciativo icr pobudo, da bomo skupaj delali prave stvari. Odgovorna urednica Apimondija 2003 V okviru svetovnega kongresa čebelarjev, na kratko imenovanega Apimondija 2003. so na različnih predstavitvah sodelovala tudi društva iz naše občine. Pri tem mislimo zlasti na( 'chelarskodmšlvo I )omžalc, pa ludi na druga dmšlva in posameznike, ki smo jih Srečali na različnih prireditvah. Tako smo se na velikem srečanju udeležencev kongresa z. domačini v okolici Čebelarskega cenim na Brdu srečali člane in članice Društva narodnih noš Domžale, ki so s seboj pripeljali tudi znano i/delovalko slamnikov, Joži Košak. Udeleženci kongresa so z velikim zanimanjem opazovali nastajanje slamnikov, radovedna vprašanja pa so postavili tudi v zvezi s slovensko narodno noto. Ob Čebelarskem centru smo srečali tudi Zlatko Lcvstck ter Danico Šraj, ki sta se udeležili c\lcmpcra naleiiio čebelarstva. stran 3 OBČINSKI SVET Nadaljevanje sedme seje Občinskega sveta Občine Domžale - 3. september 2003 O Kamniški Bistrici Javnih zavodih, avtocesti ter plinu V sredo, 3, septembra 200.1, je Občinski svet Občine Domžale v nadaljevanju sedme seje, ki seje sicer začela 9. julija 2003, po pozdravu predsedujočega, Tonija Dragarja, podžupana, najprej obravnaval Odlok o lokacijskem načrtu Kamniška Bistrica - rekreacijska os regije. I Ivodno informacijo sta podala Zoran Vitorovič, načelnik Oddelka za prostor in okolje, ter Marta Vahtar, predstavnica izdelovalca lokacijskega načrta. Ob pomoči tehnike sla svetnikom in svetnicam podrobno predstavila lokacijski načrt, pri čemer sta posebno skrb namenila njegovim namenom in ciljem. Posebej sta poudarila, da bo načrt dolgoročno zagotovil, da bo območje porečja največje domžalske reke in njenih pritokov rezervirano za dogovorjene posege v naslednjih desetih ali celo več letih. V razpravi so sodelovali: Franc Cernagoj, predsednik Odbora za varstvo okolja, je predstavil stališča, ki sta jih oblikovala pristojna odbora, tel poudaril, naj se naravnega prostora ne ziIŽuje, predlagal je poslopno realizacijo programa; Janez Stibrič, SDS, je Opozoril na problematiko lastništva ZernljiSč tet težave, povezane s tem; Milan Pirman, LDS, je predlagani načrt podprl, opozoril na nekatere probleme (sotočje Rače in Kamniške Bistrice), đaati pa na visoka finančna sredstva, ki llai hi jih v prihodnjih letih občina zagotavljala za realizacijo omenjenega načrta, ter predlagal javno obravnavo tudi v KS na območju, ki ga zajema lokacijski načrt; Anton Preskar, LDS, je opozoril na potrebne vodnogospodarske osnove ler v zvezi s tem predlagal tudi sprejem sklepa; Lovro Lončar, SDS, je podprl predlog o obravnavi pO KS, ter predlagal popravek I. člena; Roman Kurmanšek, SDS, je podprl predlagani načrt, ki je ena redkih dobrih stvari, saj je treba območje kot družbeno dobro zaščititi; Program podpira in predlaga, da ga skušamo z maksimalnimi napori Uresničiti; Dr. Marko Starbek, N.Si, je predlagani lokacijski načrt podprl. enako tudi obravnave po KS; Roman Lcnassi, N.Si, je poudaril, da moramo imeti vizijo, ter predlagal popravek.Po odgovorih Zorana Vitoroviča, so svetniki in svetnice soglasno sprejeli naslednje sklepe: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejme lokacijski načrt Kamniška Bistrica -rekreacijska os regije v prvi obravnavi in ga posreduje v 60 dnevno javno razgrnitev in javno obravnavo. Predlog lokacijskega načrta se javno razgrne v prostorih Občine Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja, Savska 2, Domžale in v krajevnih skupnostih, skozi katere poteka rekreacijska os. Javna razgrnitev bo potekala 60 dni. Pričetek javne razgrnitve bo dan po objavi sklepa v Uradnem vestniku Občine Domžale. Javna obravnava bo v prostorih Občine Domžale, sejna soba, Ljubljanska cesta 69,1 nadstropje, dne 01.10.2003 ob 17. uri, vodil jo bo pristojni oddelek občinske uprave. Javne obravnave se organizirajo po sedežih krajevnih skupnosti, ki jih vključuje lokacijski načrt. Javne obravnave organizira in votli Oddelek za prostor in varstvo okolja. V času javne razgrnitve bo možno predloge in pripombe v zvezi z lokacijskim načrtom Kamniška Bistrica -rekreacijska os regije vpisati v knjigo pripomb, ki bo na mestu javne razgrnitve, ali jih posredovati pisno na naslov Občina Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja. Ljubljanska cesia 69, 1230 Domžale. 2. Sestavni del gradiva za javno razgrnitev morajo biti: - vodnogospodarski pogoji Agencije za okolje pri pristojnem ministrstvu za varstvo okolja in urejanje prostora; - s strani države Slovenije verificiranje vodnogospodarske osnovne Kamniške Bistrice od izvira do izliva, skupaj z vsemi pritoki. 0 poslovanju javnih zavodov v letu 2002 Obširna informacija o poslovanju javnih zavodov za leto 2002 je bila objavljena v gradivu. Po poročilih vseh treh predsednikov pristojnih odborov (Romana Lenassija, Andreje Pogačnik - Jarc in Saše Kos) so razpravljali: Franci Gerbcc, ZLSD, Pavle Cerar, LDS, Darka Bitenc, LDS, nato pa so bili soglasno sprejeti naslednji sklepi: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejme Informacijo o poslovanju za leto 2002 za: Osnovno šolo Dob, Osnovno šolo Rodica, Osnovno šolo Domžale, Osnovno šolo Venclja Perka, Osnovno šolo Preserje pri Radomljah, Osnovno šolo Roje, (ilasheno šolo Domžale, Vrtec Urša, Vrtec Domžale, Center za mlade Domžale, Knjižnico Domžale, Zdravstveni dom Domžale in Zavod za šport in rrkreut-i jo Domžale. 2. Občinski svet Občine Domžale daje soglasje k Poslovnemu poročilu za leto 2002 ter Programu dejavnosti in finančnemu načrtu za leto 2003 Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. 3. Občinski svet Občine Domžale zahteva, da vsi javni zavodi na področju družbenih dejavnosti, katerih ustanoviteljica oz. soustanoviteljica je Občina Domžale, sprejmejo finančni plan in v poslovnih poročilih obravnavajo poleg primerjave realizacije poslovnega leta z. realizacijo preteklega leta, tudi realizacijo poslovnega leta s sprejetim finančnim planom za enako obdobje. 4. Občinski svet Občine Domžale zahteva, da vsi javni zavodi na področju družbenih dejavnosti, katerih ustanoviteljica oz. soustanoviteljica je Občina Domžale, v poslovnih poročilih opredelijo način porabe pozitivnega poslovnega izida oziroma pokritje presežka odhodkov nad prihodki v poslovnem letu. 5. Občinski svet Občine Domžale nalaga županji, da Proračun Občine Domžale za leto 2004 pripravi tako, da v skladu z načeli dobrega gospodarja zagotovi osnovnim šolam in vrtcem zadostna sredstva za opremo in investicijsko vzdrževanje nepremičnin. Veliko ukrepov izvedenih, nekaj še ne Uvodno informacijo o izvedenih ukrepih pri gradnji avtoceste pododsek Šent jakob-Krtina je podal Iztok Obreza, načelnik Oddelka za komunalne službe. V razpravi so sodelovali: Pavle Cerar. LDS. je pohvalil izvedbo dogovorjenih investicij v KS Dob; mag. Jožica Polanc, LDS, je opozorila na problematično »tablo« v križišču izvoza na AC v Zaborštu. zagotovitev varnega prehoda za šolarje v križišču z Ihansko cesto v Zaborštu; dr. Marko Starbek. N.Si, je vprašal, zakaj ni bila preplaščena cesta Dob-Vir (proti Tosami) v celoti; Roman Kurmanšek, SDS, je opozoril na problematiko hrupa ob AC ter na neprimerne in prepozne meritve; hkrati pa pohvalil investitorje in izvajalce pa tudi županjo za opravljeno delo; Anton Preskar. LDS, je predlagal meritve števila prometa na območju mesta Domžale v povezavi z AC in možnostjo drugega izvoza z AC v Studi ter predlagal dodatni sklep, kije bil kasneje tudi sprejet; Franci Gerbec, je opozoril na problematiko zemljiško-pravnih problemov, lei Saša Kos. I.D.S, ki je Opozorila na problematiko povezave nadvoza in ceste proti Šentpavlu. Po odgovorih prisotnih Uogomirja I Iršcja. Družbe za državne ceste, ki je /lasti poudaril, da dogovorjene investicije zamujajo zaradi zahtev lastnikov zemljišč in njihove nepripravljenosti /a prodajo potrebnih zemljišč, ter predstavil investicije, ki se že izvajajo, hkrati pa zagotovil, da bodo vsi dogovorjeni ukrepi realizirani; Aljoša Brusa. Družbe za državne ceste, ki je nekaj več povedal o zadrževalniku Drtijščicc, ter Miklavža Cepona, DARS, u.d., je Občinski svet Občine Domžale sprejel naslednje sklepe: 1. Občinski svet Občine Domžale se seznanja s Poročilom o izvajanju ukrepov, ki sledijo iz Uredbe o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Šentjakob-Blagovica in Sporazuma, podpisanega med Občino Domžale in DA RS d.d. 2. Občinski svet Občine Domžale ugotavlja, da izvajanje ukrepov, ki izhajajo iz uredbe in sporazuma ne sledi predvideni dinamiki in zahtevam, ki so bili v obliki sklepov sprejeti na Izredni seji občinskega sveta, zato Občinski svet Občine Domžale zahteva od DARS-a predložitev noveliranega terminskega plana še vseh ne izvedenih ukrepov, ki izhajajo iz uredbe in sporazuma najkasneje do 30.10.2003. 3. Občinski svet Občine Domžale zahteva, da DARS d.d. dosledno sledi uresničevanju plana aktivnosti izvedbe ukrepov, ki je naveden v poročilu in o tem periodično obvešča Občinski svet Občine Domžale. 4. Občinski svet Občine Domžale ugotavlja, da sanacijski ukrepi na cestni infrastrukturi, uporabljeni med gradnjo avtoceste, niso izvedeni v zahtevanem obsegu. Občinski svet Občine Domžale predlaga, da občinska uprava v zvezi z neizvedeno sanacijo transportnih poti, DARS-u pisno pošlje zadnje opozorilo pred tožbo. 5. Občinski svet (žbčine Domžale sprejme Informacijo o izvedbi prvih meritev za vir hrupa in preveritev ustreznosti izvedene protihrupne zaščite in zahteva, da se o vseh nadaljnjih meritvah in ukrepih, ki sledijo iz teh meritev, poroča na Občinskem svetu Občine Domžale. 6. Občinski svet Občine Domžale zahteva s strani DARS-a detajlno pisno obrazloženo informacijo o tem, koliko so stali posamezni protipoplavni objekti /vodni tunel, mokra akumulacija, regulacije, sotočja itd./, kot sestavni del avtocestnega programa ter kdaj bodo oz. so bili ti objekti aktivirani in funkcionalno usposobljeni in predani v upravljanje strokovno usposobljenemu upravljavcu /z njegovo navedbo/v izogib morebitnim poplavam na povod ju Kamniške Bistrice/ vključno z vsemi pritoki/. Oskrba z zemeljskim plinom Osnovno informacijo o izvajanju gospodarske javne službe ie podal Edo Godeša, vodja projekta plinifikacije v Občini Domžale, v razpravi pa je sodeloval Anton Preskar, LDS, ter županja Cveta Zalokar Oražem, ki je predstavila problematiko istočasne gradnje plinovodnega omrežja ter komunikacijskega omrežja, ki jo občinska uprava skuša razrešiti s Telemachom oz. Telekomom. Poudarila je, da si bo občinska uprava tudi v prihodnje maksimalno prizadevala, da bi omrežji gradili usklajeno. Občinski svet je nato soglasno sprejel naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale se seznanja z Informacijo o izvajanju gospodarske javne službe oskrbe z zemeljskim plinom. Pred koncem seje je pod točko Vprašanja, predlogi, zahteve in pobude svetnikov, Saša Kos, LDS, vprašala, kaj se dogaja z Domžalskim domom na Krku. Odgovoril ji je Edvard Ješelnik, direktor Občinske uprave Občine Domžale. Odgovorna urednica 8. seja -10. september 2003 Županja Cveta Zalokar Oražem predlaga naslednji nasiedji dnevni red: 1. Obravnava in sprejem Sprememb Poslovnika Občinskega sveta Občine Domžale - druga obravnava 2. Obravnava in sprejem informacije o ukrepih za prilagajanje Farme Ihan d.d. evropskim standardom 3. Obravnava in. »prejem novdacije Investicijskega programa za izgradnjo Osnovne šole v Dragomlju 4. Izdaja soglasja k Pravilniku o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sistemizaciji delovnih mest Vrtca Domžale 5. Izdaja soglasja k Statutu Zavoda za šport in rekreacijo Domžale (nadaljevanje prekinjene točke) 6. Izdaja soglasja k Pravilniku o pravilih in merilih za vrednotenje športnih in rekreativnih programov v Občini Domžale 7. Obravnava in sprejem Odloka o oglaševanju in obveščanju na javnih površinah in površinah v lasti Občine Domžale - druga obravnava 8. Ukinitev javnega dobra 9. Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o organiziranju pomoči na domu in merilih za določanje plačil storitev -skrajšani postopek 10. Obravnava in sprejem poročila o izvajanju Odloka o štipendiranju dijakov in študentov v Občini Domžale 11. Obravnava in sprejem odločitve o povečanem številu otrok v oddelkih vrtcev 12. Obravnava in sprejem Revizijskega poročila Računskega sodišča o poslovanju Občine Domžale v letu 2001 13. Obravnava in sprejem Programa dela Občinskega sveta Občine Domžale za drugo polletje 2003 14. Vprašanja, pobude, predlogi in zahteve članov Občinskega sveta Občine Domžale 0 vsebini seje pa v prihodnji številki. O.U. Za več prometne varnosti v novem šolskem letu Za izboljšanje prometne varnosti učencev osnovnih šol so bile izvedene naslednje aktivnosti Občine Domžale in Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu: - obnova talnih oznak prehodov za pešec, oznak »srčki" na pločnikih /a označitev šolskih poti v neposredni bližini šol, označitev hitrostnih ovir; izobešeni so bili novi čez cestni transparenti »Šolska pot« na sledečih lokacijah: I )ob, Domžale: 1 jubljanska ulica. Kamniška cesta ter Savska cesta; ler Radomlje; koncesionarza plakatiranje je izobesil na vpadnicah v mesto jambo plakate »Varnost otrok«, na oglasnih stebrih v naselju so nameščeni plakati / opozorilom šolarji na cesti, na plakatnih mestih uličnih svetilk v bližini šol pa so izobešeni plakati ••( Mroci na cesti«; šolani je bilo razdeljeno NX) kom odsevnih kresničk. 10 kom obcestnih lamostoječih troznakovXL120SPV ter 200 kom samolepilnih trikotnih plakalov manjših dimenzij »Šolska pot«; /a vse Starše Otrok prvega razreda dcvetletkc so bile šolani razdeljene knjižice »Prvi koraki v ivetu prometa«; - pri OŠ Domžale je bilo zgrajeno izogibališče za varen dovoz šolarjev v šolo z osebnim avtomobilom in šolskim avtobusom ter predpisano horizontalno in vertikalno označbo, - pri OŠ v Jaršah je bilo zgrajeno parkirišče za varen dovoz, šolarjev v šolo ter predpisano horizontalno in vertikalno označbo šolskega okoliša. Vsem šolarjem želimo uspešno in varno šolsko leto. Odgovorna urednica OD TU IN TAM stran 4 Rado Rodosek. pobudnik obnove vodnjaka ob vznožju Ptujske gore, Darinka Fakin, županja Majšperka. ter Nataša Hajdinjak, Helios d.d. Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda Ze več kot dvajset obnovljenih vodnjakov V okviru Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda, ki sta ga ustanovila poslovni sistem llelios in Ministrstvo za okolje, prostor in energijo in poteka že pet let, so v poletnih mesecih v okviru različnih slovesnosti, predali namenu dva obnovljena vodnjaka. v okviru projekta Obnove planinskih koč 21)03 pa so ob pomoči Heliosa obnovili tudi Mozirsko kočo na Golteh. Tako so ob prazniku KS Griže v Občini Domžale ob pomoči Heliosa obnovili vodnjak pod mogočno lipo v središču naselja, skozi katerega vodijo javne pmmctnc poti. Več kot sto let star vodnjak je včasih služil potrebam okoliškega prebivalstva, predvsem za pitje in napajanje živine ter za vodooskrbo nekdanje šole, danes pa je z. obnovo in oživitvijo pridobil tradicionalno arhitekturo vaških vodnjakov. Ob vznožju Ptujske Gore, znanem romarskem kraju na obrobju Haloz, so sredi avgusta ob prisotnosti številnih domačinov in gostov pripravili odprtje obnovljenega vaškega vodnjaka, ki je bil postavljen že leta 1906. z. njegovo oživitvijo pa so dodatni vodni vir pridobila tako okoliška gospodinjstva kot številni obiskovalci Ptujske Gore, ki si bodo odslej lahko gasili vodo tudi ob omenjenem vodnjaku. S krajšo slovesnostjo so mozirski planinci konec avgusta 2003 odprli prenovljeno Mozirsko kočo na Golteh, ki so jo temeljilo prenovili s Heliosovimi i ikolju prijaznimi barvami. Obnova koče spada v okvir projekta Obnova planinskih koč 2003, ki jo vodi 1'laninska zveza Slovenije v sodelovanju z. Olimpijskih komitejem Slovenije -Združenjem šp< )iinih /vez ter partnerjem poslovnim sistemom Helios. Naslednja obnovljena koča bo Dom na Peci. VokvTmHclkisovega sklada zaohranjan[je čistih slovenskihvoda buk) letos obnovili še naslednje vodnjake: Slatinski vrelec v Ivanjševcih. vodnjak v starem mestnem jedrn Kopra, vodnjak Vuživka v Bojanji vasi, Sajarinov vodnjak v Tvrdkovi ter vodnjak v Novi vasi. Selo Sela Sele! Nekako pred osmimi leti se je gasilcem iz Sela na Goričkem v Prekmurju porodila ideja, da bi priredili srečanje gasilskih društev, istoimenskih vasi. Po ugotovitvi, da so tako imenski kraji majhni in da ni povsod gasilskega društva, se je pobuda spremenila samo v srečanje krajanov iz vasi Selo, Sela, Sele. lb prvo srečanje je bilo leta 1997 v Selu na Goričkem. Namen ti'ga srečanja je bil povezati ljudi in si izmenjati mnenja o kulturi, gospodarstvu in turizmu na območju naše male Slovenije. Na 1. srečanju ni bilo prisotnih veliko vasi. Izšla je prva brošura z naslovom SELO SELA SELE. Na naslednjem srečanju, leto pozneje v Opatjem selu, je Že izSel zemljevid Slovenije /. rdeče obarvanimi kraji, ki nosijo v svojem jedrn ime selo. Teh sel je v Sloveniji preko 70. Zemljevid je pomemben za kulturnozgodovinsko prepoznavnost teh krajev. (Opis imen samih je zanimiv, ker so v njih jezikovne in gospodarske povezave.) Leta 1999 je bilo srečanje v lanskovem selu pri Velenju. Leta 2(KK) je srečanje priredilo Selo pri Vodicah. Selo pri Žirch je bilo organizator 5. srečanja v I. 2001. Tudi ta vas je v /borni ku p( drobno opi sala svojo bogate > zgodovinsko preteklosl. V letu 2002 pa se je pogumno odzvala in priredila srečanje mala vasica Selo pri Robu, Občina Velike Lašče. Letošnje srečanje, in to že 7. po vrsti, pa je bilo zopet pri pobudnikih, in to v Selu na Goričkem. Krajani Sela pri Ihanu se vedno udeležujemo teh srečanj, razen prvega in drugega. Na vseh naslednjih pa vsako leto v večjem številu. Srečanje je vedno zadnjo soboto v juniju. Letos se nas je srečanja udeležilo 50 Selanov, tako da smo napolnili avtobus. Krenili smo v zgodnjih jutranjih urah, vrnili pa smo se pozno zvečer (malo nam je ponagajala klima na avtobusu). Na srečanju samem smo se imeli prijetni >, saj je organizator dobro poskrbel, da nam je sobota minila v lepem predsednika občine in ostalih častnih gostov. Nastopali so tudi udeleženci posameznih vasi, sledil je zabavni del z. družabnimi igrami. Ta del jc potekal ob pestri kulinarični ponudbi in zvokih domačega ansambla. Medtem smo se predstavniki vasi zbrali na svečani seji in se dogovorili za naslednje srečanje. Oh zamenjavi spominskih daril smo razglasili organizatorja naslednjega srečanja v prihodnjem letu. Zanimivo je. da je bilo letos veliko ponudnikov za srečanja v naslednjih letih, Potrebno bo torej določiti vrstni red srečanj. To je dober znak. da srečanja ne bodo izumrla. razpoloženju. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno (kot vedno do sedaj). Letos se jc udeležilo srečanja okrog 1350 Selanov in Sclank. Na začetku programa jc bil slavnostni mimohod udeleženk (po nekaj predstavnikov iz. vsake vasi) z občinskimi zastavami in zastavo združenja. Sledili so slavnostni nagovori; generalnega predsednika združenja. V naslednjem letu ho prireditelj srečanja SELO pri Vipavi, zalo izkoristimo priložnost, tla si podamo roke. se po veselimo in ppkrantljamosSclaniod blizu in daleč ler postanemo prijatelji. Nasvidcnje v letu 2(XW v Selu pri Vipavi. Stane Nahtigal Na |KKll:u>i 41. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi il r.list KS,št. 15/94 in LV95 -odločba IS in 38/96 - odločba IS in 43/% - odločba US in 5SN< )\ N \ š( »LA /LATO POLJE Podgora pri Zlatem polju 1, Zlato polje Brezovica pri Zlatem polju. Mala LaŠna, Obrite, Podgora pri Zlatem polju, Preserje pri Zlatem polju, Trnovče in Zlato polje. VOLIŠČE 4.10.22 OSNOV N V ŠOLA BRDO PODRUŽNICA BLAGOVICA Blagovica 33, Blagovica. Bhtgevtea, Gabrje pod Spilkom, Golčaj, Jelša, Korpe, Moli Jelnik, PodsmreČje, Prevoje, Prilesje, Spodnji Petelinjek, Veliki Jelnik, VoŠce, V ranke, Zgornje l.nkc. Zgornji Petelinjek in Zlatenek. VOLIŠČE 4.10.23 -OSNOVNA ŠOLA čl ŠNJK I . Češnjice 9, Češnjice Češnjice, Lipa, Poljane nad lilagoviro in Selce. VOLIŠČE 4.10.24 -ZADRI /M DOV1 TROJANE Trojane 6, Trojane Hribi, Trojane, V Zideh in Zavrh pri Trojanah. VOLIŠČE 4.10.25 -PRIRA.IkU kERŠIČl , ' UČak I, Učak Bršlenoviea, Gorenje, Javorje pri Blagovici, Jj)g, Podmilj, Prvine, Suša, Šentotbolt in l 'Čak. VOLIŠČE 4.10.26 - KULTURNI DOM VIORAV ( I Vegova 9, Moravče Moravče: Čebulovna ulica. Delelova cesta, Malova ulica, Marokova ulica, Partizanska cesta. Šlandrova cesta, Tomanova pot, Trg svobode in Vegova ulica. Podstran, Rudnik pri Moravčah, Straža pri Moravčah in Zalog pri Moravčah. VOLIŠČE 4.10.27 •GOSTILNA nad LOGOM viorav < i ( tsla heroja Vasje 13, Moravče Češnjice pri Moravčah, Drtija, Moravče: Cesta heroja Vasje, Cesta na Grmače in Masljeva cesta. Spodnja Dobrava in Zgornja Dobrava. V OLIŠČI 4.10.28 - PRI URANKAR.IU, (.ahrjc pod Limbarsko goro 6, Gahrj« pod Limharsko goro Gabrje pod Limharsko goro, Hrastnik, Umharska gora, MoŠenik, Ples ves, razen Št. H in 9 in Selce pri Moravčah. VOLIŠČE 4.10.29 -PRIFRANCI Mv.iDlčl . Negastrn 8, Negastrn Negastrn, Pogled, SerjuČe, Soteska pri Moravčah in Vtnje pri Moravčah. VOLIŠČE 4.10.30 -ZADRUŽNI DOM KRAŠt I Ki .i i 2, Kraste Dole pri Krašcah, Dvorje, Gorica. Imenje, Krašce, Prikrnica in Sv. Andrej. VOLIŠČI 4.10.31 (. VSILSKI IM »VI Pl Čl Peče 50, Peče KrifMe, Peče, Ples št. : H in 9, Podgorica pri PeČah, Pretrf. in Zgornje Koseze. VOLIŠČE 4.10.32 • PRI VALENTINI LAVRINC, Gora pri IVčah 16, Gora pri Pečan Gora pri Pečah. VOLIŠČE 4.10.33 DOM KRAJANOV NA HRIBU Hrib nad Rihčami 7, Hrib nad Rihčami Dti$n, Hrib nad Rihčami, Kalorija, Spodnit Prekar, Velika vas. Zalog pri Kresnicah in Zgornji Prekar. VOLIŠČE 4.10.34 - KRAJEV N v SM PNOST VRIIPOI JE PRI MORAVČAH, Vrhpolje pri Moravčah 14, Vrhpolje pri Moravčah Dole pod Sv. Trojico, Gončiea pri Moravčah, Selo pri Moravčah, Spodnja Javoršica, Spodnji TuŠtanj, Stegne, Vrhpolje pri Moravčah, Zgornja Javoršica in Zgornji Tuštanj. LISCI, 4.10. 901 ENI NA S< VOLI - KONFERENČNA SOBA OBČINE DOMŽALE. Ljubljanska cesta 69, Domžale Predčasno glasovanje. Republika Slovenija OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA 4. VOLILNE ENOTE 10. volilnega okraja Številka; 0900-19/2003 Datum: 20.8.2003 PREDSEDNIK OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE Peter Golob, U Na podlagi 41. člena Zakona o rt ferendumu in ljudski iniciativi (llr.list KS, št. 15/N4 in 13/9S - odločba US in 38/% - (»dlofha US in 4300 - odločbe I iS in 59/ 01 in 11/03 - odločba US in 48/03 - odločba US) izdaja Okrajna volilna komisija II. volilnega okraja 4. volilne enote SKLEP O IX)L()ČTrVI VOLIŠČ INOBMOČLJVOLLŠČ /a ubisovanje na predhodnem zakonodajnem referendumu v /vezi s predlogom rakom 0 spremembi zakona o tr^ovini,dne 21. septembra 21X13 vil. volilnem okraju 4. volilne enote. VOU.Š('i;4.11.1)1 -SKH)\l\SOI,\ IX)MŽAI.K, I .juhljanska 11)5, Domžale /*>m^.-IClmniaiau3«aS.:7,11, IZ 13,14, Kim IX, ttT^Miasta.ljuHjanslcia-s1aSt.:')rv II«), 101, lili lili lOl.ldfi. HK.UIK. IIIIIIHill.', 114.114ii I Ifv 1 IS. 120.124.126.128,130,132 1.34.1.34a. 135,136, 138 in 140, Ufa Ivanu Fbspva, t Ihca Nikiila len, UilipMeva ufa m /^jupiđćeva ufa št: 4 in 6 VOI.IŠ('i;4.1l.()2 -LIKOVNO K AS IAV l.š( KIK IM/AI.K Mestni ti ji I, Domžale Ihmiiiih-: Karanlunska cesta St. : I, 3, 5 in 13, Ljubljanska cesta S.: 73, S1.83.85,87.89.91.93. 95, 97 in 99, Lobodova ulica. Mestni trg. Slamnikarska cesta St: 1.5,7.8.9,14,16,18.21, 23,25 in 27, Ulica Matije Tomca in Župančičeva ulica St: 1,3,5,7.9in II. V()I.I.Š(K4.I1.03 - ZDRAVSTVENI IK)M IKIMŽAII. Mestni tru 2.1 )mn/ak-lhmt:plt: Cesta takev. MikkiSićeva ulica St: la, Ib, le, Id, le.3.5,7.9.9a. II. 13,15,17in I9in Slamnikarska cesta St.: 2,4 in 6. voi.iS('i:4.ii.iw ■osnovnasom domžale i, llistriška 0MI19, Domžale Ihimfple: Gregotfičeva ulica St. : I, 3. 5 in 7. MikkiSi&va ulica St: 2a. 2b. 2c, 2d, 4a.4b.4c in 4d in Slamnikarska cesta St: 17. 19 in 20. Ull.lšt I 4.11.05 • OSNOVNAŠOLA DOMŽALE II llistriška resta l9,l)omžak Ittim.iilr: BistriSka cesta. Dctek iva ulica, Oosticcva ulica, Gregorčičeva ulica vsa, ,razen St.: 1, 3, 5 in 7; JeSetnva ulica. I .jubljanska cesta St: 105,107,111.113,117,119.119a. 121,123, 127. 129. 131.133 in 137. Miklošičeva ulica št. 35. Mumova ulka. Plečnikova ulica. Potočnikova ulica. Rojska cesta. Sejmiška ulica, Slamnikarska cesta St.: 22.26.28 in 29 in Vegova ulica. VOI.I.ŠYi:4.ll.()6 ■ OSNOVNA ŠOLA BODICA Kettejeva ulka 13, Domžale Ihiminle; Adamičeva ulica, Bcrnikova ulica, Bre/nikova ulica. Cešminm a ulica, Fa jfarjeva ulica St. 15. Jarčeva ulica St.: I. 2. 7. 12, 13, 18 in 23. KcttcjevaulicaSt: 13,14, |4a, 15. l6in22,Rncliška ulica. Staretova ulica. Šolska ulica St. : 1, la. 12, 14, 17, 19 in 21, Tnlinova cesta. Triglavska ulica in Zotanina ulica. VOI.LŠCE4.11.(17 - SREDNJA ŠOI.A DOMŽALE GIMNAZIJA Cesta takev 12,1 lomžale Za/wrft-lh;uiska cesta. KrumperSka ulica. Pot poti hribom. Pot a Bistrico in SumherSka česta VOI IME4.II.0X - PRI JOŽI II t t /A KI Drpali vas 24, Depala vas V(»i,l,š( E 4.11.09 ZSČDOMŽAI l I juhljanska 36, I tanak nrtde: K< u iveli iva uhia. Kn oa cestl I juhi j;insk; i cestatKlSi 1 uo 46 trSt :47,49.49a, 49b. 51,53, Na Zavrtsh, Poljska pot Pot na Priclavko. Ravnkancva ufaSlihivskacestaTabiirsl: 6,6*8, IZ 16 17,18 in l9,Tab(»skaceJtost :4,6,8,10, IZ 14,1618.2224, 26 m 28, Tnihiiricva ulica in Tr/inska ufa V<)IJ.šYe4.II.I0 -KSVEM UAPESKA DOMŽALE, I .juhljanska 58.1 lomžak Ikimfale: Cankarjeva ulica St: 1,2 m 3. Kajuhova cesta vsa. razen št: I, Z 3,4 in 5. Keranikova uhca, I jubljanska cesta St: 48,5Z 54.54a, 55.56,58.58a, 59. 60, 61, 61a 62, 63. 63a 65. 65a, 67 in 67a Masarvki iva ulica vsa. razen št: 18.19,20.21,22 in 23. Nova ulica, f Jbitniška ulka Partiz;tnska ulica, Prečna ulica, PrcsenK iva cesta R* iška ufa Tabt w St: I.Z3.3a,4,5.7,9.9a, Klin I l,Tabnskacestašt:3.7. 9,11.13.15.17.19,21,23,25 m27,lHicalIrhiSlcr«M.a VarSkova ufa Vk)iimnlna cesti in /Vlezniška cesta VOI.lSCE4.ll.11 - PROSTORI DRIŠIVAEIPA DOMŽALE, Kolodvorska 8, Domžak* /jH»i3iJe.-Kaniniškaccslašt:2,3,5.5a,6.8.9inl0. Kolodvorska cesta. Ljubljanska cesta St. : 64, 66, 68.7(1,72,72a. 74,76,76a. 80.80a. 82.84.84a. 86. 88. 'XI in 92 in Masljeva ulica. \()I.IŠĆE4.II.I2 - (>S\< »VNAMII.A DRA<;< )MI 1.1 DniUiimcIj I l(i. Dnigonielj Drujinmelj inPšuta. VOLIŠČE 44113 - OSNOVNA ŠOLA JARŠE Šolska la, SjKKlnje.larse /frx&u.i >;igia|^aiifal'iitjiirJLViiittu( miblje..l;in:i'v;i .1« • K.IMIIN Li . I.. 1 15. 17 m 'i K.'IK'l-.ml. .i I : 1.2.4.7.8.9.10.11.1 la I lb, I2ti l4b.Masarykov.rufa St: 18.19.21,21,22 in 23, Miševa ufa Petke rva ufa Pemw3cva ufa irl Slomškova ufa .Sjpij7»r/i«/<«i/^/i A I i :l.., \ II uli .i,, I i I, t, |4, razen St 13, Vm. ulica St: I.Zin 3. BMnto ufa Gajeva ufa Igriška ulica Kajuhova ulica. K;imniSka cesta, l^-vstikova ulica Pclechova cesti. Strrctova ulka k v.rmtskaiihciLViiškiipoliKlšt 1 do27.tcršt27bin28a VOLIŠĆE4.1I.I6 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN. I Menj»e?ika cesta 71), I ivin 11 /m: Hahatova ufa vsa. razen št.2). Jcmčeva cesla. Knkik,\ iiiIk.i.I iniJi.i'i■kn.i.i i : I,Z.3,3a,4.4a, 5.5*6.7.8.9.10,11, IZ 12a, I2b.l2c.l2d. |2e, I2f, 13, 13a 13b. 13c, I3d, 13c, I3f, l.3grn 14.McngeSkacesla mZahrihrrmSt.:67.8,8a9.9a 10,11,1 la I Ib. 1 Ic IZ 12a, 12b. 13,14,15,16 17.18. l9.2).2Z26.28in V). VOI.I.ŠĆE4.II.I7 -OSNOVNA ŠOI A TRZIN, II Mengeška cesla 7b, Ir/iu Trzin: Cankiirjeva ulica Ikihalova ulica St. 20, Kulu. ulu .i .i 10 in 12. Košakova ulica št. I inZ I luNjanskacestiSl: 15.1618,18a,2)in24,biboi.kiva ufa Mlakarjeva ufa vsa, razen St.: 4.4a 6 6a, 7.7a in 8, Najasi.OngcrSt.: 5,15.17, Partizanska ufa št: 1.68,10. II. IZ 14.16 18.21.21 in26.Ploščaddr. Tinela Zajca Prešernova ufa Reh iljeva ufa I Ifa k.iinniski-i.'.i h;it.il|on.i. I Ik;i( II: I 'Ika |i,l pi/iknn. 11iciiRašiSkecetevsa.nizenšt.: I,5m5a\fcgiivaufa /a hribom št: I. I a Z 3.4,4a in 5 in Župančičeva ufa. VOLIŠĆE4.1I.I8 ■ OSNOVNA ŠOLA TRZIN, III Menjješka mtr 7h. Irvin TnJK Bergandiva uhca Bbofa Borovce. Brezovce, llni.Kcc.I>*Tive,( imujrul lnr4iva;Kkthccvau[uivsa razenšt lOm lZKr.rtkiritMlaka^iulbišt:4,4a.66a, 7.7arn8M«iial juHiunskacestiiSt: 17,19.19a.21.23, Z5.2627,28.2).30.3I.3Z33,34,35.3637,38.39,4Z43. 44.46.48,49.5(L5lin52aPcn»«iv;iiital\%ki-.llinFiv':i Prevale, Šptuha Taini iva ulka, tHca Brat iv Kotar, l Hai I'.h*. •* i • «. .m./nl.....In.i VOIIŠĆE4.II.I9 ■ GASILSKI DOM TOPOLE I6|)oU' 21, lopah \OI.IŠ<" E4.ll.20 - OIIRITSA ZADRUGA ZORA MENGEŠ. PiTŠernovac.33, Mengeš \liot.N Aljii/eva ulica. GopOVI irhai. I IngiBJcva utka. I>niM),l'>J!rvv>-'vaiiliui.l^g:^aiilut(iliiv;ri^ Gt rviii lig 8 hi 9. ( k nuijska cesta ( k »tičeva ufa Jah f/$ ulica Jama JaplJLTa ulka .linčićeva ulka. K. n i ini .k. i. i - J. i. Kokidvorska cesta vs;v nrzen St: 2a 2b in 2c. Kopitn-va ulica Krekova ufa l-avričeva ufa I evstikova anj Mcdvedriva ufa Novakova uica. Prekivškova ufa Prcscmiiva cesta, Sactnikarjeva ufa Staretova ufa Strt* v. i trtici i. Svetliva uhu l V rlv izi njiv. i ifaVcH-kMi iiahrežJL\ 7jrvrti st.: 45 in 47 in /irpurniva ufa VOLIŠČE 4.11.21 -IK)M POČJTKA MENGEŠ Gkrvnl Irji 13, Mengeš Menueš: Glavni trg št.: 13,15 in 17. Kolodvorska cesta St: 2a 2b in 2c, Irvčcva ulica. Slamnikarska ulica št.: 2.2* 4,6.8.10,12,14 in Zavrti št.: 33.35, 36,37,39,41 in43. VOLIŠČE4.IIJ!2 SEJNA SOBA OBČINE MENGEŠ, Skivenska i-esta 30, Mengeš Mengeš: Balantičeva ulka IXickiva ulka Glavni trg ves. razen St: 8.9, 13, 15 in 17. Janševa ulica Jarška cesta. Kersnikova ulica Linhartova cesta št 33. Mehlctova ulica Ogrinovo, Skimnikarska ulica S.: 1,1*3,5.7.9.11.13.15,17,19in2l.Skivenska cesta od št. 1 tki 57. Šolska ulka Šuhljeva ulka Tnlinov trg St. 18 in Zavrti od St. I do 32 in št. 34. V()LIŠČE4.II.Zt ■ GLASBENA šola MENGEŠ 1 Ihlinnv trg8, Mengeš Mengeš: Dalmatinova ulica. (ilasbilarska ulica, (inihehskacesta vsa razen št 100.k'kivškovauiicašt:Z 2a. 11.13in !5.lirhrtivacestašt24,Iipiijcraces1aSt :23.4.4a5.67.7*9, II, 13 ji 15, Slovenja cesta St: 38*40,4244.46,48,50,5Z59,6I,63.65rn67.Starapt Šubičeva uhca Tnlrnov ttg ves, razen št. 18. Truhurjeva uhciišt: 4.6in 8,MKlnik(vauliai inZir.mireiuhca VOLIŠČE 4.11.24 - GLASBENA ŠOLA MENGEŠ II Inlinm Irg8, McngK Mengeš: Baragi iva ufa (iuikarieva ulica št: Z 4.6 8, 8* 10, IZ 14,1616* 166,18,21 m23.Glavičevaufca (iregčeva ufa Jek rvski iva ulica vsa tazen št: Z 2* 11. 13in 15.IsViokirJLvaiifaljnliiiitiivacestJiSt: l.l*Z Zt4,5,6,7.8.9.10,11, IZ 13,14,16 17,18,2)ji2Z |jpirnevaccsti.št.:8.10, IZ 14.16.17.18,19,21,21.22 22* 22b.Z3,24,Z5,2627,2X. 29.30.31,32 32*33.34, .35,36 38,40 ji 60. Muljava. Pristav* Rašiška cesta. Ropati m cest* Sk ivenska cesta št: 54.56.58,60.62 64.66, 68, 70, 72. 74, 76 in 78 in Tnibarjcva ulka a.:l,3,5.7.9inll. V()l IŠČI; 4.1 IZ5-VRI E( SONČEK Zoranina 5, Mengeš Mengeš: C 'imkaricva ulica št.: 3,5.7.9.11.13,15.17 in 19, Grobeljska cesta št. Km, Hribarjeva ulic* Liparjcvacesta št: .37,39,41.43.45.47.49.51.53. 55. 57, 65, Maistrova ulica, Murnova ulica. Slomški iva ulica Skivenska cesta 11:69,71,73.75. 77.79.80,81. 8Z 83,84.85,86,87.88, 'X), 92.94,96 t lika dr. Zajca in Zailruž.niška ulica. VOLIŠČE 4.11.26 (. ASU .SK 11K )\11X )K A PRI MI.N( .SI (.asilsLi CCSta 46.1 .oka pri Mengšu ItikapriMengšu:(. iasilskaccstaC n:i(sk. m-j. l N, ip uip l\i na I >iheni v Testni va ulica Ir/niska cestt Za PSat* VOLIŠČI 4.11.27 PRI BLAŽI PRIMKU IKiIhimi9. I Mm mi VOLIŠČE4.1 l.'HII K( )NH Rl NČNASOUAOIMINr; DOMŽALE, l.juhljanska con 69, Domžak- Pnxkasno glasovanje. Republika Slovenija OKRAJNA V( HJLNA K( 1MISUA 4V(XJLNE fjmott; 11. volilnega okraja Številka: 0900-20/2003 Datum 20.8.2003 PREDSEDNICA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE Anita Janjoš, U stran 5 Srednja šola Domžale v šolskem letu 2002/2003 Z uspehom smo izredno zadovoljni »NaSrednji SoMDomžale smo z uspehom v šol. letu,M se je pravkar končalo, izredno zadovoljni. Na poklicni in strokovni šoli je uspeh N9 '/'<, kar pomeni, da so ti dijaki napredovali v višji letnik ali pa končali z izobraževanjem. Pohvalimo se lahko tudi z zlato maluranlko, saj je ena txl naših dijakinj na poklicni maturi dosegla prav vse točke, V gimiiaz.iji.jc kar 95 % •lijakov prve generacije napredovalo v drugi letnik,« odgovarja na moje prvo vprašanje mag. Primož Škofic, rav natclj (Htmitizije Domžale in direktor Srednje šole Domžale, s katerim sem se pogovarjala tik pred začetkom letošnjega šolskega leta. Na katere uspehe v omenjenem šolskem letu ste najbolj ponosni.' Seveda v šoli nc štejejo samo ocene, čeprav so pomembne. Dijaki se udeležujejo tudi raznih tekmovanj, kjer dosegajo lepe rezultate. Bralci Slamnika so bili 0 uspehih naših dijakov spnHi obveščeni. Mogoče bi še enkrat izpostavil tekmovanje iz slovenskega jezika in knjižcvmrsti (Cankarjevo poznanje), kjer sta dve naši dijakinji dosegli srebrno priznanje. Organizirali smo regijsko tekmovanje iz matematike (Evropski matematični kenguru), kjer smo v različnih kategorijah osvajali tretja In druga mesta, pa tekmovanje strojnih šol, na katerem so nafii dijaki v ostri konkurent i vseh strojnih šol v Sloveniji osvajali tudi prva mesta. Ncsnx;inp()zabitinaših(diičnihšp()rtnik()v.Vgimnaz.ijskih vrstah imamo izvrstno tekačico, ki se bo konec meseca udeležila svetovnega prvenstva v gorskih tekih na Aljaski. Seveda ji vsi skupaj želimo vse najboljše. Dijake, ki so sc v preteklem šol. letu najbolj izkazali, smo Popeljali na brezplačen izlet v G;u-daland, kar je na Srednji šoli Dt mižale že običaj. Koliko dijakov je v vašo šolo vpisanih v letošnjem šolskem letu (posebej za gimnazijo, posamezne Usmeritve srednje šole)? V programe, kijih izvajamo na poklicni in strokovni šoli, je letos vpisanih 661 dijakov, v prva dva letnika gimnazije pa 121 dijakov. Skupaj ho Srednjo šolo Domžale v šol. letu 2(X0flJ4tmiskovalo7X2dijakov.karjc SOdijakov več, kot v preteklem Sol. letu. oh tem moram poudarili, da seje gimnazija v Domžalah očitno dobm pnjcla. /c ob vpisu letošnje dnige generacije seje pokazalo, daje marsikdo, ki se v prvem krogu vpisa ni odločil za domžalsko gimnazijo oz. je okleval, kasneje ostal pred vrati. Poudariti je potrebno tudi uspeh vpisanih gimnazijcev, saj tri četrtine predstavljajo odlični in prav dobri učenci. Vsi skupaj upamo, da bodo s takim uspehom nadaljevali tudi v gimnaziji. So kakšne novosti? Z veseljem lahko povem, daje novosti veliko. Naši napori so trenutno usmerjeni v opremo učilnic. Vse učilnice nam je uspelo opremiti / osnovno avdk> vizualno tehniko, ki jo zahteva sodoben pouk. Posodobili in dogradili smo ničunalniško omrežje, in sicer lako da je iz vsake učilnice 1111 ržend istopdointerneta, pridi »bili smo tudi nekaj novega očilniškn-a pohištva. Taka opremljenost vseh učilnic nam je <)oioe(Kilalii(lipii'lic«liiakabiiietiiip(tiik.k;irjcšt'eiiaii()\,i)sl v letošnjem šol. letu. Prednost kabinetnega piukajc vtem, tla učitelj lahko opremi »svojo« učilnico, tako da je že na prvi Pogled vidno, kaj sc v učilnici poučuje, dijakom pa so na enem mestu na voljo vsa učila in dnigi pripomočki. Lahko rečem, da Srednja šola Domžale dobiva podobo sodobne slovenske srednje št >le. Kar nekaj zaslug zato gre tudi Občini Domžale, kije od februarja 2002 tudi soustanoviteljica šole. Kaj pričakujete od letošnjega šolskega leta? Naprej gledam optimistično. Seveda si najprej želim čim boljšega uspeha dijakov. Njihov uspeh je seveda tudi uspeh Vst'htislih. ki ilelamoz njimi. (lin mazi jci so vsako leto bližje "Ktltiri. ki |xt seje ne hojinki.celo nestipno jo pričakujento. Nadaljevali Kuno s posodabljanjem učilnic in kabinetov "ciicljcv. prid ibili smo sredstva za dograditev m dokončno ureditev nove avtomehanične delavnice, čaka pa nas tudi ureditev okolice šole, predvsem dvorišča, za kar imamo že ['delan izvedbeni projekt. Mislim.dahtnavedenozacnošol. PO kar dovolj. VC pa pogledttm še malo naprej, je naša največja želja nova KAJ JE NOVEGA '^ovadnica.l'ozatlniiliinloniiatiiali/MinistiMvazašolsIvo. ^lanosi in šport se mtm obeta leti 2008. 'i Vera Vojska Hva Novo izogibalisce ob OŠ Domžale Urad županje Prva jesenska tiskovna konferenca /upanja Občine Domžale Cveta Zalokar Oražem je prav na prvi šolski dan sklicala tiskovno konferenco ter na njej predstavila najaktualnejša dtiga.jan.ja v 0b9nL l*rvi del tiskovne konference je bil namenjen predstavitvi Podjetniškega centra Domžale, kije svoja vrata odprl I. septembra. O njem ter njegovi vk>gi pri nadaljnjem razvoju podjetništva v naši občini so oh županji govorili Vinko.liiharl. podžupan. Zoran Poljšak, predsednik ()bmočne obrtne zbornice Domžale, ter Aleš Krčulj, namestnik direktorja Centra za razvoj malega gospodarstva Ljubljana. Vsi so poudarili, da je tovrstna oblika najprimernejša in najracionalnejša, hkrati pa tudi, da si želijo predvsem velikega odziva podjetnikov, ki lahko pokličejo tudi 7219 370 ler 7213 743, ter v prihodnje sodelovanja vseh občin, ki jih pokriva Območna obrtna zbornica Domžale. Iztok Obreza, načelnik Oddelka za komunalne zadeve, je predstavil aktivnosti z,a zagotavljanje večje prometne varnosti ob začetku šolskega leta. v odgovorih na novinarska vprašanja pa je županja povedala, da so predstavljene investicije - izogibalisce ob OS Domžale, parkirišče obOŠ Jarše ter »nadvišanje« asfalta v križišču Ljubljanske ter Prešernove ulice ob OS Venclja Perka Domžale, le začetek reševanja tovrstne problematike ob posameznih osnovnih šolah. Predstavila je tudi tradicionalne aktivnosti, kijih oh začetku šolskega leta izvaja domača radijska postaja. Stane Kovač, predsednik Sekcije za gostinstvo in živilstvo pri Območni obrtni zbornici Domžale, je predstavil publikacijo Kam po dobrote, v zaključku tiskovne konference pa je županja novinarje seznanila z nadaljevanjem sedme seje Občinskega sveta Občine Domžale ter predlaganim dnevnim redom osme seje. odgovorilapa tudi na več njihovih vprašanj v zvezi z OS Dragomelj, kjer je že objavljen razpis za izvedbo sanacije križišča, ki je eden od pogojev za začetek gradnje šole. O.U. Ocenjevanje urejenosti osnovnih šol Osnovni šoli Roje prvo mesto V sklopu akcije ■OČISTIMO OBČINO DOMŽALE* je I k ischna komisija obiskala lutli vse naše osnovne št Je In pri lun i i|mr. ihila 11 K-1c k It )U )L'in). kt )1 ji) 11|> ir.tl >l j;tT t irisi io ta /vev; i Sli ivt-i li ji- Pri ocenjevanju smo poleg ekološke osveščenost i šol upoštevan' še: spit išno urejeni >st stavbe, špt rtnega igrišča in p;irkt ivnih površin. Ugotovili smo, daje splošna urejenost stavb naših osnovnih šol primerna, pogrešali pa smo več cvetja - zlasti na okenskih policah in okoli šol. Čeprav vemo. da tovrstna ocvetličenost zahteva precej dela, menimo, da bi bilo okoli naših šol lahko več cvetja. Ob tem je komisija skupaj z vodstvi osnovnih šol f.T 1 1 1 I _ ugotavljala precejšnje prostorske stiske - zlasti ob prehodu v (Icvetlclko, hkrati pa ponekod tudi pomanjkanje finančnih sredstev za vzdrževanje objektov. Najbolj pa seje razveselila ekološke osveščenosti naših šol, ki se kaže tudi v obilici gradiva rja različnih inlonnaliviiih tablah, pa tudi v številnih nagradah in priznanjih, kijih naše šole dobivajo za uspehe na tem področju. Prvo mesto jc komisija p>delila Osnovni šoli Roje. ki seje izkazala z resnično prijetno urejeno okolico šole in obilico cvetja. V. Vojska Odprtje učne poti za opazovanje dreves vArhoretumu Volčji Potok Prisluhnimo drevesom prispevati k tankočutnosti. potrebni za življenje v sožitju z njo. S pomočjo knjižice Prisluhnimo drevesom otroci lahko opazujejo drevesa skozi vse štiri letne čase ter vanjo vrisujejo in dopisujejo svoja opazovanja. Knjižico bodo podarili tudi okoliškim šolam in vrtcem ter knjižnicam, za simbolno ceno pa jo bodo ob prihodu v Ar-borctum Volčji 'otok lahko naenkrat. Za boljše poznavanje jih bo treba obiskati v različnih letnih časih in se prepričati, da se njihovo življenje spreminja. Letos so v Arborctumu Volčji potok, kjer prebiva več kot 3.500 različnih dreves in grmov z vsega sveta, v okviru prireditev Drevesa govorijo pripravili vrsto Cicibanovih in Cicidojevih delavnic spoznavanja narave, kjer so otroci skozi zanimive V Arborctumu Volčji Potok so konec avgusta odprli učno pot za opazovanje dreves ter ofa tej priložnosti skupaj / Bclinko izdali knjižico Prisluhnimo drevesom, pripravili zemljevid učne poti z vrisanimi izbranimi drevesi in ob vsako drevo postavili informativno tablo. Na dan odprtja učne poti so knjižico podarili vsem obiskovalcem ter jih popeljali po učni poti. izvedli pa so tudi delavnico »Posadi svoje drevo« ter pripravili program za najmlajše. Namen vseh omenjenih dejavnosti v okviru projekta Drevesa govorijo je otrokom približali naravo in kupili vsi obiskovalci. Prvi množični obisk učne poti. po kateri so skupaj Z otroki hodili tudi starši ter pod strokovnim vodstvom spoznavali življenje dreves, je pokazal, da so obiskovalci zelo radovedni, saj so postavili vrsto vprašanj v zvezi i predstavljenimi desetimi drevesi. Pri vsakem drevesu je treba opraviti nekaj nalog, ki zahtevajo opazovanje, tudi meritve in iskanje, zlasti pa knjižica Prisluhnimo drevesom vabi najmlajše, da rišejo in barvajo, večina nalog je zastavljenih tako. da jih otroci z lahkoto rešijo brez pomoči. Vendar vseh nalog ni mogoče rešiti zgodbe spoznavali drevesa, travniške cvetlice, žuželke, naučili so se zasaditi cvetlice in za njih skrbeti. Pripravili so tudi vrsto ročnih ustvarjalnic ter pravljični zemljevid parka z Ijjmpijevimi nagradnimi vprašanji in tekmovanji. Vse te oblike sodelovanja arboretuma t najmlajšimi je obiskalo več kot 12.000 otrok, v parku pa so zadovoljni tudi z odzivom posameznih podjetij. Arborelum Volčji Potok je odprl vsak dan od 8. do 19. ure. Obiščite ga in se prepričajte, da je lep ludi jeseni. Korupcija in verouk Za našo družino in prijatelje, s katerimi se že nekaj zadnjih let skupaj odpravljamo z avtomobili na dopust v južno Dalmacijo, je postalo že pravilo (glede na pogostnost, pa kar tradiei.ja), da vsaj nekajkrat na poti plačamo kazen za prometne prekrške, lako strošek že kar nekako vračunamo v dopustniški proračun in ga jemljemo kot nekakšen turistični davek, ki ga nam zaračunajo. Glede na pogostost razJienih patrulj in prisotnost hrvaških (pa tudi bosanskih i policistov na vsakem koraku, se mi dozdeva, da nisem daleč od resnice. A kakorkoli že, res je, da večinoma upravičeno (zaradi dovoljenih nemogoče nizkih hitrosti v popolnoma nenaseljenih predelih ali prepovedanega prehitevanja, potem, ko ti je kakšen počasne/ pol ure skupaj najedal potrpežljivost), a letos sem postala še posebej pozorna na način, kako ti »zaračunajo« kazen. Ko te polkisti ustavijo, li povedo, da je kazen zelo visoka, vendar so ti jo kot turistu pripravljeni »dobrotljivo« močno znižati. In potem ti ponavadi še omenijo, da če plačaš brez potrdila o plačilu, se ho kazen še malo znižala. In tako se vse skupaj od kakšnih 50(1 kun zniža na sprejemljivih 150 kun. Ta denar pa potem najbrž roma v žep polktsta. Pa si na koncu še vesel, da se je tako srečno izšlo - a ob tem sodeluješ v tipično koruptivnem dejanju. Druga zgodba je bila'podobna, zgodila se je prav tako letos, v Nacionalnem parku Komati. Takoj ko vstopiš, se ti približa čoln in v njem dva mladca v majicah z oznakami parka in posebno ponudbo. Skratka, treba je plaćati vstopnino: 3(X) kun s potrdilom, brez. potrdila pa pol manj in ob tem z zagotovilom, da nas ne bodo več ustavljali, saj sta v tem tednu le onadva zadolžena za to delo. Naš skiper se je seveda takoj pogodil za nižjo tarifo, mene pa je potem še vse popoldne najedal črv slaoe vesti. Denar, ki ga plačamo obiskovalci parka, naj bi bil namenjen za vzdrževanje in urejanje parka, ker pa je brez potrdila romal spet v zasebni žep, bo park se naprej ostajal brez prepotrebnih sredstev za delovanje in stanje bo se slabše, kot že je. Ne, nismo ravnali prav in spet smo bili udeleženi v korupciji. In čemu sem popisovala ta nenavadna počitniška doživetja? Ko se avgusta vrnemo z dopusta domov, nas čaka vsakoletna pridiga nadškofa dr. Franca Rodeta ob prazniku Marijinega vnebovzetja na Brezjah. Tako kot že vrsto zadnjih let je po navadi namenjena anomalijam in nemoralnemu stanju v družbi. Letos je bila na tapeti korupcija (ki je v resnici problem), za katero naj bi bila v veliki meri odgovorna vladajoča liberalno usmerjena oblast. V poznejših dopolnitvah svoje pridige, z izjavami na televizijah, je zadevo še bolj natančno pojasnil, da te neposredni vzrok za splošno koruptivnost družbe v tem, da imamo šolo brez verouka. Torej naj bi bila koruptivnost v družbah, kjer ima Cerkev večji vpliv in je prisotna tudi v šolskem in vzgojnem sistemu bistveno nižja. Pa temu ni tako. Zato sem vzela za primer sosednjo državo, Hrvaško, kjer je v šolah prisoten verouk, pa očitno vlada še večja korupcija kot pri nas (o tem govorijo tudi analize mednarodne institucije Transparencv Internacional, kjer sta med najbolj koruptivnimi državami na primer prav Hrvaška in Poljska, dve državi, kjer ima Cerkev velik vpliv). Pa sem s svojo privatno raziskavo nadaljevala in povprašala kar nekaj svojih znancev in prijateljev, ali so že kdaj poskusili na podoben način, kot je opisan zgoraj, podkupiti slovenske policiste ali pa na primer tiste, ki pobirajo vstopnine za Postojnsko jamo, muzeje in podobno. Vsi po vrsti so mi zatrdili, da ne in da k čemu podobnemu s strani policistov in »mitničarjev« tudi nikoli niso bili napeljevani. To je vsekakor lepa pohvala za naše policiste (morda zato. ker jih vodi izpričano verni Marko Pogorevc!), vsekakor a je res, da tako daleč v naši državi še nismo, "a srečo. R In zaključek. Strinjam se z vsemi, ki opozarjajo, da se bo potrebno organizirano in načrtno lotiti boja s korupcijo in vsemi anomalijami, ki jih prinaša. Vem. da bi na tem in vseh drugih področjih lahko našli številne primere korupcije ter da to postaja velik problem. Del krivde, in to ne tako majhen, prav gotovo nosi tudi vladajoča garnitura, ki je vrsto let in še vedno odgovorna za zakonodajno in izvršilno plat boja proti korupciji, saj so zakoni polni pomanjkljivosti in lukenj, ki omogočajo razrast korupcije, institucije pa se večinoma brez uspeha spopadajo z njo in nanjo zgolj opozarjajo (Urad za preprečevanje korupcije in njen vodja g. Penko). Nikakor pa se ne morem strinjati I poenostavitvami, kakršne je mogoče izpeljati iz trditev nadškofa dr. Rodeta, da bi bilo vse rešeno in bi bilo korupcije avtomatično manj. če bi Cerkev lahko bolj posegala v družbeni in politični prostor in predvsem s tem. če bi bil v šolan prisoten pouk verouka. Cveta Zalokar-Orazem IZ NAŠIH SOL IN VRTCEV stran1 Drugošolci O S Venclja Perka se spominjajo Na kmetiji Zakrašnik Z učenci 2. razredov (sedanjih 3.) se radi spominjamo obiska kmetije Zakrašnik. V vseh treh izmenah smo imeli izjemno lepo vreme, zato so se vse aktivnosti odvijale na prostem, v naravi. Vse dejavnosti na kmetiji so potekale po predvidenem programu. Učenci so postopomacdkrivali posamezne dele kmečkega posestva ter spoznavali njihovo funkcionalnost. Ob hranjenju in oskrbi domačih živali pa so si igraje zapomnili zanimivosti, ki jih je med razlago podajal gospod Franc, lastnik kmetije. Nekateri učenci so skrbno zapisoval podatke in ob koncu dneva priprav ili zbirko zanimivih vprašanj za kviz. Tako smo skupaj ponovili vse dnevne inlbnnaci je in utrdili ali preverili svoja znanja. Vsak učenec je dobil delovni zvezek v povezavi z vsemi aktivnostmi na kmetiji, vendar ga zaradi lepega vremena in zunanjih opravil nismo uporabili. Prihranili smo ga za čas pouka v šoli in ob tem ponovili in preverili svoja znanja. I 'čenči ne bodo kar tako pozabili, kako so prvi dan pozno v noč iskali palčka, ki jim je vselej pravočasno ušel in jim pustil le prgišče čarobnih bonbonov. Naslednji večer pa so skupaj z gospodarjem zanetili kres in ob njem peli ter rajali. l/redno poučen je bil obisk čebelarja, kije otrokom na prijeten način razkrival skrivnosti o življenju čebel. Veselo je bil presenečen, ko so mu učenci sami začeli postavljati vprašanja, na katera je prav rad odgovarjal. Na sosednjem hribu so se seznanili s težavnim oglarskim delom. Presenečeno so ugotovili, da oglje za peko na žaru nastane s tlenjem lesa v kopah. Namesto na Stari vrh smo odšli na daljši sprehod do vasi Rovt in Lenart, takoj zatem pa smo se odpravili drvarit v bližnji gozd. Spoznali so drvarsko orodje in potrebno zaščitno opremo. Vse po vrsti pa je prevzela vožnja s traktorjem. Ob izdelovanju Dražgoških kruhov smo preizkusili svoje ročne spretnosti in skrbno sledili navodilom strokovnjakinje. Zadnja skupina pa sc je seznanila s starodavno klekljarsko obrtjo. Ročno izdelan srček in čipkajih bo še dolgo spominjala na škofjeloške dogodivščine. Živali pa so bile tiste, ob katerih so se zadržali večino svojega časa. Pobirali in sortirali so jajca, hranili zajce, ovce, koze in osle. Male jagenjčke hranili po steklenički in delali družbo mladim lisastim pujskom. Prehitro so minili trije dnevi, so rekli vsi po vrsti, ko so tovorih potovalkc na avtobus. Mnogi so obljubljali gospodarju, da se kmalu spet vrnejo. Kakorkoli že, domov smo se podali polni vsakovrstnih vtisov in nenazadnje - živi, zdravi in zadovoljni! vodja naravoslovnega tabora Andreja Trontelj Spomin na šolsko leto 2002/2003 Naravoslovni tabor ob Kolpi \ krnskem šolskem letu smo se po težkem pričakovanju odpravili na naravoslovni tabor v Radence ob Kolpi v okviru CSOD. Bivali smo v zelo lepo urejenem na novo zgrajenem centru, kjer so otroci spali v 4-oziroma 5-p«*teUnih sobah. Po predhodnih razgovorih in sestankih s starši sva razredničarki uspeli, da so se tega tabora udeležili prav vsi učenci lanskih šestih razredov. Tako je naša skupina štela 13 učencev in dve spremljevalki (Danica Ujc in Bronka Mulec). Že vnaprej sva bili seznanjeni, da posebnega programa za naše otroke v centru niso pripravili, imeli pa so program za OŠ iz Maribora za 7. razred in po skupnem dogovoru smo imeli nekaj istih tem, nekaj programa pa so prilagodili naši stopnji. Program je vseboval naravoslovne teme: zdravilne rastline, nevarnosti v naravi, in prvo pomoč, raziskovanje življenja v reki Kolpi, ogled naravnega in umetnega kala, obisk vodne kraške jame Kobiljače. Učencem so bile ponujene številne športne aktivnosti: vožnja s kanuji, lokostrelstvo, pohodi, učenje vozlov in plezanje po umetni steni. Vse aktivnosti so jih zelo pritegnile, še posebno navdušeni pa so bili nad vožnjo s kanuji in plezanjem po steni. Vsi učenci so uspeli premagati naporno steno in se dotakniti vrha. Za nekatere je bil to pravi podvig in osebna zmaga. Spoznali smo tudi nekaj drobtinic iz domače obrti tega okolja, izdelovali smo brezove metle, pisanice in cvetlice i/ papirja. Vse aktivnosti so se lepo prepletale in mentorji, ki so jih vodili, so bili zadovoljni s pripravljenostjo naših otrok za sodelovanje. Izredno so bili pohvaljeni za vožnjo s kanuji, saj je nekaj učencev že samostojno krmarilo, p isehno pa so se izkazali pri urejenosti sob, kjer so pobrali vsa prva mesta pred osnovnošolci iz. Maribora. Poudariti je treba, da je bilo nekaj neprijetnih situacij zaradi neprilagodljivosti nekaterih otrok, vendar smo z. dobro voljo vse ovire premagali. Zelo sva bili presenečeni nad otroki iz Maribora, saj so se med njimi in našimi otroki spletle prav lepe prijateljske vezi. Sprejeli so nas kol sebi enake in veliko lepega smo preživeli skupaj. Tudi učitelji, ki so spremljali učenec so bili res enkratni, njihov lep in prijateljski odnos so prenašali na otroke in ob slovesu smo si priznali, da smo bogatejši za čudovito novo poznanstvo in bili smo srečni. Ostal pa nam je grenak priokus ob dejstvu, da učenci šol s prilagojenim programom nimajo enakih možnosti obiskovanja določenih CSOD po Sloveniji in se jih kar nekako otepajo. Tudi vodstvo centra je prikrivalo učiteljem iz, Maribora, da bodo sobi vali s " posebneži". Prav mi in naše bivanje v Radencih pa dokazuje, da si zaslužimo enako mesto pod soncem kot redne osnovne šole in tako so se prav vsi naši otroci zelo zadovoljni, polni vtisov vrnili domov. Danica Ujc in Bronka Mulec — Veslanje po Kolpi je bilo res zabavno Obiskali smo avto šolo Že v vrtcu namenimo veliko pozornosti varnosti v prometu. Spoznavamo pravila vame hoje po pločniku, opazujemo in poimenujemo prometna sredstva, pnanctneznakcstinaloi "je, spoznavamo pa tudi poklice, ki so vezani na promet. Ob pogovoru so otroci ugotovili, da morajo vozniki opravili vozniški izpit. Torej, morajo hodili v avto šolo, kjer jili inštruktor nauči voziti. Obiskali smo avto šolo LONČAR -Domžale, kjer smo dobili odgovore na vsa vprašanja. Prijazna gospa Barbara je otroke seznanila tudi o tem, da bodo že čez nekaj let tudi oni delali prvi izpit, in sicer/a kolo. (Xrokom je bila všeč učilnica, knjige, še najbolj pa sladko presenečenje Tudi vrečk / darili sponzorjev so bili silno vcseli.Vzahvalosmozupcii nekaj pesmic, o prometu seveda. Hvala, Lončarjevim in sponzorjem za podarjen čas in prijaznost Stara angleška modrost pravi: VZEMI SI ČAS ZA PRIJAZNOST - SAJ II • POT K SREČI, VZEMI SI ČAS IN SE OZKI OKROG - DAN JE PREKRATEK, DA BI BIL SEBIČEN. Tatjana Gambiroža T\idi Krtki znajo uživati Ko se je vroč julij prevesil v še bolj vroč avgust, otrokom v vrtcu Krtek ni bilo več dovolj samo škropljenje z vodo iz cevi in igra z vodnimi igračami, temveč so si omislili čisto pravi bazen. Vanj so natočili vodo in uživali ob namakanju ritk, skakanju v vodo in potapljanju ladjic. Uživali so prav vsi otroci - od najmlajših, pa do tistih, ki preživljajo v vrtcu svoje zadnje dni pred vstopom v šolo. Tako so vroče dopoldneve preživeli sproščeno in ob dejavnostih, ki so si jih sami izbirali. Vzgojiteljice smo poskrbele, da otroci niso bivali na vročem soncu, navajale pa smo jih tudi, kako sc ustrezno zaščititi pred vročino in kako skrbeti za svoje zdravje v vročih poletnih dneh. Dnevno smo otrokom pripravili tudi ogromno pijače, s katero so si gasili žejo, ki je bila v teh poletnih dneh šc posebno huda. "Pasje dneve" smo torej Krtki preživeli. Zdaj pa sc vsi skupaj pripravljamo za čas, ko homo uživali v zlati jeseni, polni jesenskih dobrot. Andreja Matkovič Vrtec Domžale enota Krtek Ihan Eno leto delovanja zasebnega vrtca Mali princ iz Domžal Upihnili prvo svečko! Za nami je prvo leto delovanja in prva obletnica je primeren čas, da se na kratko ozremo nazaj in strnemo nekaj misli o tem, kako smo preživeli "uvajalno obdobje". Veseli smo, da smo leto preživeli brez nezgod, da so se otroci dobro počutili, da so brez težav sprejeli tako okolje, v katerem preživijo kar lep del dneva, kot tudi vzgojiteljice in njihove pomočnice. Čeprav pravijo, da je vsak začetek težak, pa večjih težav nismo imeli, seveda če odmislimo nekaj finančnih zadreg, ki pa so pri zadevi, kot je predšolska vzgoja in izobraževanje, očitno stalnica, brez katere ne gre. Lani septembra smo zaceli s 36 Otroki, toda iz. dneva v dan se je naša družina povečevala in danes je pod našo streho že čez. 60 otrok. Tudi to je dokaz, da je občina ravnala prav, ko je podprla našo odločitev, da odpremo vrtec v tem delu Domžal. Ne mine dan, da se pri nas ne bi oglasila šc kakšna mamica, največkrat kar z otrokom v naročju, in vprašala, ali imamo šc Še dobro, da nas čarodej ni začaral.. Z obiska živalskega vrta v Ljubljani kaj prostora, /.al vsem ne moremo ostreči, saj smo tako rekoč polno zasedeni. Otrokom v minulem Iclu pri nas vsekakor ni bilo dolgčas, veliko se je dogajalo tega in onega, s starejšimi smo se celo podali na prava mala popotovanja, vse od Ljubljane do Kranjske Gore, tudi na kulturo nismo pozabili, ogledali smo si nekaj gledaliških predstav, obiskali knjižnico, družili pa smo se tudi s starši, nekaj med obiskom dedka Mraza pred novim letom, nekaj v okviru odprtih vrat in na zaključnem pikniku, kjer nas je obiskal tudi pravi čarodej. Letošnje vroče poletje smo kar dobro preživeli v senci dreves in senčnikov, pred kratkim pa smo dobili tudi lepo leseno hišico, ki pomeni otrokom novo in zelo zanimivo vrsto razvedrila. Pred nami je torej novo obdobje, vanj vstopamo z. veliko mero optimizma, čeprav je res - in spel smo pri denarju da se na državni ravni obetajo spremembe, ki za nas nikakor niso ugodne, loda tO so zadeve za kakšno drugačno pisanje in so na srečo daleč od naših olrok. Zanje velja en sam imperativ, da bi čim lepše in kar si: da brezskrbno preživljali urice v našem vrtcu! Samo Gabrijelčič Debeli rtič 2003 Napočil je 26. julij in mi, 90otrok i z Domžal in okolice, smo se z vzgojitelji odpeljali proti Debelemu rtiču, našem domu naslednjih 10 dni. Pričakovali smo hude zastoje na avtocesti, pa smo se jim po zaslugi naših voznikov hitro izognili. Tako. Prišli smo do cilja in se nastanili v paviljonu L 3. Vseh deset dni je bilo strašansko vroče, mi pa smo se kljub len m zelo dobro razumeli. Za počitnice smo vstajali kar zgodaj, saj smo imeli zajtrk žc pred osmo uro zjutraj. Potem smo pospravljali in urejali sobe ter odšli na plažo. Sonce in svod neba sta bila povod za Številne igre, pogovore, pa tudi ljubezen. Brez tega danes ne gre. Ob večerih smo ponavadi plesali in se družili s preostalimi otroki iz Slovenije, ki so prav tako počitnikovali na Debelem rtiču. Izbrali smo ludi miss in mislra Debelega rtiča, sc odpeljali z ladjico do Kopra, zadnji večer pa noro uživali v nočnem kopanju, kjer smo vsi skupaj počeli' razne vragolije.Tudi vzgojitelji. Deset dni je prehitro minilo. Nestrpno smo čakali, da sc vrnemo domov in s prijatelji ter starši delimo dogodke minulih dni. Nekateri med njimi se nam bodo verjetno šc posebno vlisnili v srce. Zalo torej vsem skupaj, lep Začetek šolskega leta ter nasvidenjc prihodnje leto na Debelem rtiču. Martina Lipar Sprejem prvošolcev v podmladek Rdečega križa Na osnovni šoli Dob vsa leta skrbimo, da hi se načela Rdečega križa ohranjala in krepila. Kljub pretresom, kijih organizacija Rdečega križa doživlja zadnja leta v Sloveniji, želimo otrokom ponuditi vero in zaupanje v vse tisto, v kar verjamejo ljudje, ki dan za dnem pomagajo drugim v stiski,oh nesrečah in vojnah. Ob sprejemu lanskih prvošolcev smo pripravili prijetno igrico, ki sojo njihovi sošolci, člani razrednega gledališkega krožka, naštudirali spomladi. Igrica Prijatelji govori o sedanjem času, ko so otroci p< rgi isto sami, saj so njihovi starši preveč zaposleni in obremenjeni, da komaj še najdejo čas zanje. A vendar igrica ni izzvenela žalostno, kajti še vedno se najdejo tisti, ki imajo čas za otroke, kijih znajo nasmejali, razveselili in skupaj z njimi poiskali nove vrednote in sanje. Novi člani so ob sprejemu dobili člansko izkaznico in majhno darilce, šolska kuhinja pa je poskrbela za posladek. Tatjana Kokalj Mladi planinci iz Vrtca Urša Med mnogimi dejavnostmi, ki potekajo v našem vrtcu, želimo starše in otroke navdušiti tudi za hojo v naše prelepe gore. V lanskem šolskem letu smo leto, posvečeno Sportu in zdravemu načinu življenja, zaključili s pohodom na Čcmšcniško planino. Udeležilo se ga je 11 staršev in enako število otrok. Zadnjo letošnjo majski isobotO pa smo .Sonja, Romana in Fani organizirale planinski izlet na Sv. Jakob. Sončni žarki so šc polepšali lepo jutro i11 pripomogli k dobremu razpoloženju vseh, ki smo se zbrali na parkirišču v Preddvoru. Vseh 25 nas je po dobri uri hoje prišlo < lo koče. kjer si i io zadovoljni pojedli malico, se odpočili tU fotografirali. Najmlajša, Mašina sestrica, je pol prespala v nahrbtniku na očkovem hrbtu, vendarsi je kol ostali tudi ona prislužila priznanje za trud in osvojeni cilj. Jasno sončno vreme nam je nudilo razgled čez vso (lorcnjsko in v vsej lepoti razkrivalo vrhove okoli nas. Polni lepih vtisov, z, veliko svežega zraka v pljučih, smo se odpravili v dolino, kjer si no se še en k rat ustavili v planinskem domu. Preden smo S družili Leseni črvi. Vesoljci, Povverpubb girls. Orli, WC Račke in Delfinčki. Otroci so lahko ustvarjali v več delavnicah, risali so s kredo, packah v Packarijah. izdelovali Origame in vlivali figurice. Ljubitelji športa in adrenalina pa so se udeležili rolarske. nogometne ali robinzonske delavnice. Na celodnevni izlet so se odpravili v Tamar, kjer so dan preživeli ob igranju različnih iger, imeli pa so tudi sveto mašo v naravi. Otrokom so bile najbolj všeč vodne igre, kjer so lahko dodobra namočili svoje animalorje. V župniji bo s prihodom septembra zopet pestro. Začel se je verouk, z delovanjem pa bodo počasi začele tudi ostale skupine v župniji - mladinska srečanja, biblična in zakonske skupine S srečanji bodo začeli tudi ministranti, pevci, skavti, za najmlajše pa bodo zopet pripravili Vesele urice. "Nameravamo imeti vsaj nekaj kulturnih prireditev, več poudarka kot lani pa bi želeli dati strokovnim predavanjem - tako teološkim, kot tudi drugim," je še dodal Slavko Judež. Darja Jagarinec DOMŽALE stran < Mladi liberalni demokrati Prihaja delovna jesen LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Mladi liberalni demokrati, Lokalni ti uskladile in vzporedile, intoznaniciioni.tlalii v »niriomcljskemosončju« organizirale in pripravile večje slavje ali slavnoslno prireditev. Kakorkoli že, s pripravami In morali začeli že pozimi ali vsaj Spomladi. I Isianovili odbor in izvolili predsednika, ki potem votli vse priprave, organizacijo prireditve in izvedbopn igrama. V katloinlj;ilijcvečs|iosobnih organizatorjev. Ob osamosvojitvi na primer, je Krajevna skupnost v treh dneh organizirala in uspešno izpeljala kulturno rxireditev v čast nove Slovenije. No, slavnega Iclašc m konce, mogoče bt i le še kakšna večja prireditev, ki bo vključila in povezala več društev, namenjena pa bo predvsem knijc-vni 650-lctnici. Naj I lujanom.Radoiuljanom in Škrjančanom ter vsem društvom, upanje in Sodelovanje ne uplahneta Za dodatek je treba omenili še |x>iiicmhnc dneve: Vasi Radomlje. I ludo in Skrjancevo imajo 21. maja krajevni praznik (tO jc rojstni dan pripovednika in |x-smka Anionu Kr, vht d, kuhinje, ogenj, igrišča...). Zvečer smo doživeli nekaj zanimivega, obiskal nas je naš VZOnlik Robin Hood in nas sprejel v svojo tolpo, zraven pa še obljubil, da v njegovi lolpi ne bomo nikoli lačni! Na našem lahoru nikoli ne manjka iger in tudi tu jih ni... imeli smo veliko igro. kjer smo sc gozdarji borili proti plemičem, ki so nam jemali zlatnike in pobirali davke. Na koncu seje igra končala z zmago gozdarjev! Veliki igri je sletlila nočna igra, ki sc je dogajala dolgo v noč... Izbrali smo Robina I looda. lo je poslal poslavni, močni fantič, Romantični orel, da pa ne bi naredili krivice ženskemu delu, je Robin izbral svojo Mariano, ki je poslala lepa, postavna in zapeljiva Energična kobra. Rohinu sc jc /godila krivica in izgubil jc svojo Mariano, vendar smo jo s skupnimi močmi navsezadnje našli... Tabor seje bližal koncu. Vse najboljše in najlepše pa ponavadi pustimo za konec. Tako smo končno dočakali progo preživetja, ki sla jo mojstrsko i/.tlelala tlva Rohinu Hoodu podobna fantiča. Prebrisani panter in Lačni delfin. Vsi umazani, a vendar živi, smo preživeli lo naporno pot. Na koncu tabora smo nagradili svoj celoletni trud s slovesno podelitvijo našitkov. Na tem lahoru ni manjkalo smeha, razvilo seje veliko novih prijateljskih vezi, mogoče tudi kakšna ljubezenska, ni pa manjkalo ludi solz, saj letos četo zapušča kar nekaj skavtinj in skavtov, ki bodo svojo pot nadaljevali v veji popotnikov in popotnic. Za konec pa gre še pohvala nekaterim ljudem, ki so nam to omogočili: Živahna kobra, hvala, ker si skrbela zanašeželodčke, nikoli nismo bili lačni, hvala ti... Preudarna kobra, Vestna vidra in Lačni delfin, naši najboljši četovodji in najboljši pomočnik, kar jih poznamo, hvala, da smo lahko preživeli to nepozabno izkušnjo... dokazali ste, daje bil, je in bo HOMEC VEDNO ZAKON!!! Hvala pa tudi vsem sponzorjem, ki ste nam finančno ali materialno priskočili na pomoč. Hvala tudi staršem za zaupanje/;; vsem, ki nam vedno stojite ob sirani in nas spodbujate. Mateja Andrejka, Urna kobra Opravičilo V poletni številki Slamnika liskarski škrat še ni bil na počitnicah. Ponagajal je v članku »MLADOST NA METULJEVIH KRILIH«. Pri naštevanju avtorjev slikarske razstave, ki so jo pripravili v Cenim za mlade Domžale, je prišlo do pomole. Namesto Nine Poljšak hi morali zapisali ANA POLJŠAK, za kar se obema opravičujemo, Prostor za opravičilo pa izrabljamo za povabilo na ogled. Razstava, ki so jo pripravili mladi sposobnimi potrebami, bo na ogled še do konca septembra. Lili Jazbec Nabiranje zdravilnih zelišč na Menini planini Kot vsako leto doslej smo se člani TI) Jaršc-Rodica skupaj zv učenci turističnega krožka na OŠ Rodita povzpeli na Menino planino nabirat zdravilna zelišča. Dva kombija,eden od naših gasilcev in drugi od Slaščičarstva Kazpotnik, sta se v lepem julijskem vremenu odpravila med čudovite planine, kjer smo uživali v tišini in spokojni naravi. Po okrepčilni malici smo se vsak s svojo košarico razkropili po planini in nabirali razna zelišča za čajanko, ki jo bomo tudi v letošnjem letu organizirali skupaj s številnimi sladkimi dobrotami, kijih na pečemo članice društva.Čudovito vreme, dobro razpoloženje vseh udeležencev in polne košarice zelišč so pripomogle, daje tlldl tO naše druženje zelo us|kIo, saj smo združili prijetno s koristnim in skupaj z mladimi preživeli lep planinski dan. Zdravilna zelišča smo nabirali (udi na Veliki planini, že v začetku junija, še preden so pastirji pripeljali živino na pašnike, in takrat je bila bera nabranih zelišč še večja. obe planini je treba videti, ju doživeti s številnimi lepotami, ki postanejo nepozabne, tako kol so nam ostala nepozabne tudi urice, ki smo jih preživeli skupaj z mladinu. Nevenka Narobe Ana Poljšak z mentorico Matejo IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ Dr. Vekolsav Grmič Sredi avgusta je bila v vasi Hrastnik pod Lun barsko goro spominska slovesnost, namenjena spominu ni) požig vseh vasi na območju nekdanje ()l »čine Domžale, posebej pa so se številni navzoči spomnili požiga Hrastnika 19. avgusta 1942. Tedaj so Nemci v izgnanstvo odpeljali domačine, med njimi otroke in ženske, osem mož pa so zaprli na Vrbanov pod ter jih pretepali in mučili, nato pa žive zažgali, pogorela pa je tudi skoraj vsa vas. Organizatorji slovesnosti občini Moravče in Lukovica ter ZZB NOV Moravče ter Lukovica in Društvo izgnancev Domžale, si i pripravili bogat kulturni program, blizu 7(10 prisotnih pa je še posebej po/orno prisluhnilo govoru naslovnega škofa dr. Vekoslava Grmiča, ki se jc najprej spomnil dogodkov pred več kol šestimi desetletji, nato pa govoril o slovenskih ljudeh, ki so jih fašisti enostavno obsodili na smrt in niso imeli druge možnosti, kot da so se uprli, da so ustanovili OF in mnogi odšli, v partizane, »Upor je bila naravnost njihova dolžnost, njihova moralna dolžnost, kakor je trrjasno poudarjal E. Ki icbek, kije kol posebno veren kristjan zagovarjal osvobodilno gibanje in sam odločno deloval v partizanih. Spomnil je na pesnika Petra Levca, na Slovet ur. ki so trpeli v izgnanstvu, na številne žrtve med Slovenci. Nekaj besed pa namenil tudi tistim, ki so šli v boj ZClper osvobodilno gibanje, prisegli zvestobo nacistom ter se skupno z, njimi bojevali zoper partizane, Po njegovem mnenju se torej niso bojevali za Boga in domovino, temveč v resnici zoper Boga in domovino, ker so nacisti Nemci oboje sovražili in hoteli uničiti slovenski narod in krščanstvo. Ob koncu je poudaril: »Teh grozot ne smemo nikdar pozabili. I »red vsem ne smemo pozabiti žrtev, resničnih mučencev, ki so položili na oltar domovine in evropske civilizacije, slovenstva in krščanstva hkrati svoja življenje. (!e teh žrtev ne bi bilo, če ne bi bilo odpora v letih 1941-1945, nebi dobili povojni Primorske, ne bi prišlo leta 1945 do Jugoslavije z njenimi bolj avtonomnimi republikami, kakoi smo jih imeli pred 2.svctovno vojno v obliki Nikoli ne pozabimo »Bodimo najprej res dobri ljudje« banovinskih enot. in tudi ne bi moglo priti do samostojne Republike Slovenije leta 1991. Prav je, da na vse to vedno znova pomislimo ludi sedaj, ko vstopamo v Evropsko unijo in da se zavedamo, kje smo bili v letih 1941 -1945, da smo takrat že prispevali svoj delež k nastanku Združene Evrope. Vsem mučencem v boju za osvoboditev 1941-1945, tudi tem v Hrastniku leta 1942 kot v Korenu in Zlatem polju, pa smo dolžni vse Spoštovanje iti hvaležen spomin. Iz. njihovega navdiha črpajmo moč za prihodnost. Bodimo najprej res dobri ljudje, Slovenci, strpni drug do drugega kljub različnim pogledom na svet in življenje, bratje in sestre. Prizadevajmo si zamir in za tO, da bi se nikdar ne vrnili časi fašizma z njihovimi strahotnimi posledicami. In s to kulturo vstopimo tudi v Evropsko unijo, odločni, da ohranimo v tej skupnosti svojo identiteto. Ponosni smo lahki > na sv< >jt > Zgodovino, a ta ponos nam nalaga tudi Odgovornost za prihodnost. Največji in upravičeni ponos pa izhaja prav iz. osvobodilnega boja v tistem času, ko smo bili od okupatorjev obsojeni na smrt. Nismo klonili, ker nam je tako narekovala naša slovenska zavest. In takšni hočemo ostati.« Na slovesnosti jc županja Občine Moravče, Milka Novak, čestitala dr. Vekoslavu Grmiču ob življenjskem jubileju, udeleženci pa so se zadržali na prijetnem tovariškom srečanju. Z. T. Organizatorji so ob spominska obeležja v požganih vaseh položili vence, najmlajši pa prižgali svečke - tudi v Hrastniku. Predsednik Občinskega odbora ZZB NOV Domžale Rajko Hafner med slavnostnim nagovorom V kulturnem programu je nastopil Moški pevski zbor Radomlje. Spominska prireditev Pokljuka 2003 Za člane in članice ter simpatizer,jc NOB je območno Združenje borcev in udeležencev NOB I )oi 11 ž; ilc in občinski odbori vseh petih novo nastalih občin organiziralo enodnevni izlet s spominskim srečanjem na Pokljuki. To je bil 18. spominski pohod na najvišji vrh Slovenije. Udeležilo se ga je 500 pohodnikov. najtačneje 177 članov ZZB, veteranov vojne za Slovenijo 239,62 članov Združenja Sever, 45 članov Zveze slovenskih časnikov in 45 članov organizacijskega odbora in izvajalcev kulturnega programa Sklepna slovesnost je bila v soboto, 12. julija pred Spori hotelom. Udeležencev je bilo več kot 6000 in to iz Slovenije in zamejstva. (»rganiziran je bil »pester kulturni program, v katerem st;i sodelovala Orkester SV, Partizanski pevski zbor in častni vod vojakov Slovenske vojske. Celoten program je zasnoval dramski igralec Ivo Godnič. Slavnostni govornik je bil Jože Božič, v.d. predsednik GO ZZB NOB Slovenije, kije povedal: "Skrajni čas je, da se upremo vsem dejanjem, ki žalijo borce vseh generacij in prenarejajo našo preteklost in vodijo k poglabljanju razkola in sovraštvu med Slovenci". Zatem je na bojno Zastavo Prešernove brigade, skupaj z nekdanjim komandantom Švaro-Dulelom, pripel spominski Irak. Odprta je bila razstava del letošnje 11. kolonije Pokljuka 2003. Po končanem uradnem delu smo se poslovili in rekli nasvidenje 2(X)4 leta. Izlel nam bo oslal v najlepšem spominu na srečanje s prijatelji, borci in planinci. Posebna zahvala organizatorjem in šoferjem za varno vožnjo. Jože Novak Slovesnost v Križkarjevih smrekcah Spomin, vreden spoštovanja Občinski (»dhor ZZB NOV Domžale ter Krajevno združenje ZZB NOV Domžale sta konec julija v Križkarjevih smrekcah pripravila spominsko slovesnost. Ta je bila namenjena spominu na 62.letnico upora proti okupatorju na domžalsko-kuimiiškcm območju ter odhodu prvih fantov iz Radomelj io okoliških vasi v partizane. Ta tradicionalna slovesnost je tudi letos, kljub počitniškemu nedeljskemu večeru, ob obnovljeno spominsko obeležje privabila številne občane in občanke, med katerimi so bili tako mladi kot udeleženci in udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so najprej prisluhnili Zdravljici. nato pa pozdravu predsednika domačega Krajevnega združenja. Slavnostni govornik je bil predsednik Občinskega odbora ZZB NOV Rajko Hafner, ki je obudil spomine na začetek druge svetovne vojne, ko smo bili tudi Slovenci postavljeni pred zid oz. pred odločitev: nacizem ah boj za svobodo. Posebej je spregovoril o prvih fantih, ki so prav s tega območja odšli v partizane, o njihovih željah in hotenjih, da pomagajo osvoboditi zasužnjeno domovino, ob tem pa poudaril, da se je vedno znova treba spominjati tega in podobnih dogodkov, ki so vredni vsega spomina in spoštovanja, hkrati pa biti na vse tovrstne dogodke ponosni in se jih vedno znova spominjati. Ob obnovljenem spominskem obeležju jc bila prižgana žara, prisotni pa so prisluhnili kulturnemu programu, v katerem sta sodelovala Moški pevski zbor Radomlje ter recitator Janez Hafner, ki je doživeto recitiral nekaj Kajuhovih pesmi, ob koncu slovesnosti pa so prisotni nekaj partizanskih pesmi zapeli s pevko in kitaristko Silvo Kosec. Turistično društvo Radomlje Ocenjevali smo cvetoča okna in balkone v Radomljah Turistično društvo Radomlje letos že sedmo k-to organizira ocenjevanje (»cvetličenja in urejenosti domovanj v kraju. Pa ne vsako leto enake*. Izmenično ocenjujejo enkrat okna in balkone, drugo leto spet vrtove in okolice hiš. Letošnje leto so bili torej na vrsti balkoni in okna. Koncem julija se je dela lotila petčlanska komisija, štirje člani upravnega odbora društva in hortikulturna strokovnjakinja iz Arboretuma Volčji Potok, gosp Melita Miš. Na kolesih so v pasji vročini obredli cejotne Radomlje z vasema Hudo in Skrjančevo. Nekaj najbolj cvetočih so ujeli tudi v objektiv fotoaparata za arhiv, sicer pa so ocenjevali po »strogih« kriterijih: -celoten izgled (1-5). -zastopanost balkonskegacvetja (3-5). -kombinacije (3-5), -izbor rastlin (3-5), in -zdravstveno stanje (3-5). Skupaj nx ižnih točk (13-25). V ožji ocenjevalni izbor je prišlo približno 40 hiš v Krajevni skupnosti Radomlje. Vendar je bila splošna ugotovitev, da lelos nobena ne izstopu po vseh kriterijih. Strinjali so se. da ie letos slabše, kot druga leta. Radomlje so cvetoče, ni pa tiste pestrosti in tiste bujnosti, ki preseneča, boža in jemlje din. Verjetno jc k temu prispevala neverjetna vročina. pa zgodnje in dolgo poletje, ko se ne hudem ne cvetlicam nič več ne ljubi. No. kakor koli že, odločili so se, da bodo razglasili tri enakovredne zmagovalce za posamezna področja in sicer: za izstopajoče izborno cvetje na balkonu, za najlepše okenske police in za najbolj razcveteno cvetje na oknih in balkonih ene hiše. Nagrajenci bodo prejeli jesenske sadike cvetja in čebulice talipan(>vsporv/i>rjaAitx>retuma Volčji Potok. Turistično društvo Radomlje upa. da bo akcija spodbudila krajane, da se bodo še naprej in še bolj trudili, da bodo njihova domovanja vzorno, pestro in urejeno obdana s cvetjem, da jih bodo cvetoča in dehteča sprejemala vase, ko bodo od koder koli ze prihajali domov. Obenem bodo razveseljevala tudi sosede in mimoidoče. To ocenjevanje, ki ga torej Turistično društvo Radomlje letos izvaja že sedmič zapored, je del ocenjevanja krajev šinrm Slovenije glede urejenosti, ki ga izvaja Turistična zveza Slovenije. S tem se tudi naše društvo vključuje v splošno, vseslovensko tekmovanje, ki ga zveza že desetletja vodi pod imenom: MOJA DEŽELA - lepa, urejena in gostoljubna. Lep pozdrav iz cvetočih Radomelj. Podpredsednica TD Radomlje ZlatkaLevstek Osnovna šola Preserje pri Radomljah Šolski sklad Delovanje šolskega sklada na OS Preserje pri Radomljah Ideja o organiziranju šolskega sklada na OS Preserje pri Radomjah se je porodila na seji Sveta staršev jeseni leta 2001. Člani Sveta staršev so ugotovili, da šola ponuja veliko nadstandardnega programa, ki je kvalitetno organiziran in izveden, vendar pa se ga nekateri otroci zaradi socialne ogroženosti težko ali pa sploh ne morejo udeležiti. Osnovni namen ustanovitve Šolskega sklada je bila pomoč socialno ogroženim in nadarjenim otrokom pri koriščenju nadstandardnih programov šole. NadslandanJni pn>gram šole obsega: šole v naravi, tabore in fakultativni pouk tujih jezikov (angleščine, nemščine, španščine in francoščine). Nekaterim otrokom pa je šolski sklad pomagal tudi pri nabavi učbenikov. Imena donatorjev Šolskega sklada objavimo dvakrat letno v almanahu in šolski publikaciji. V šolski sklad darujejo posamezna podjetja in starši. Največ sredstev so v sklad prispevala posamezna podjetja. V naslednjem šolskem letu bo sklad del sredstev namenil tudi opremi za nadstandardne dejavnosti. Šolski sklad ima svoja pravila, predstavljajo pa ga člani upravnega odbora: Mitja Zupančič (predsednik), Ana Nuša Kern (podpredsednica). Aleš Gerčar, Metka Roethel Kovač, Suzana Emeršič. Ruška Zupančič. Mojca Klemen in Barbara Žitnik Ternovec. V letošnjem šolskem letu je šolski sklad pomagaj 21 otrokom in njihovim staršem. Finančna pomoč je bila izplačana za jesenske tabore, zimsko šolo v naravi, tabor na Pohrjrju ter za izobraževalne ekskurzije v Anglijo. Življenje šolskega sklada je v veliki meri odvisno od vseh nas: delavcev šole, staršev, krajanov in poslovnih partnerjev, upamo, da do šolski sklad še naprej tako uspešno deloval. Zahvaljujemo se vsem, ki so prispevali v dobro naših in vaših otrok. Upravni odbor šolskega sklada. Rafting na Soči Tirni V juliju seje 45 članov Turistično rekreativnega društva Turnšc. Češenik odpravilo na izlel na rafting na Soči. P( ivabl jen i snu > bii i v goste Tunstičncga društva Korada iz Deske! pri Novi Gorici. Ob prihodu so nas pogostili s hrano in pijačo, otroke pa s sladoledom. Po krajšem postanku smo se odpravili na razgledni stolp, s katerega so se videla vsa Goriška Brda, prav tako SOSednja Italija Pol smo nadaljevali v Saloml Anhovo, kjer nam je vodja oddelka za proizvodnjo cementa predstavil vse vrste cementa in razložil postopek proizvodnje. Nato smo se odpravili proti Kanalu ob Soči, kjer smo se pripravili na rafting. Dobili smo čelade in rešilne jopiče ter vsak čoln svojega vodnika. Vsaka ekipa je svoj raft odnesla k vodi. otroci pa so se z avtobusom odpravili do Deskel, ki so bile naš cilj. Tam nas je čakala pogostitev in igre na pesku. Sledila je zabava, kjer hrane in pijače ni manjkalo. Zavrteli smo se ob glasbi v živo, za kar je poskrbel domači ansambel. Za tako nepozaben izlet smo se jim oddolžili s povabilom na vsakoletno srečanje sosednjih turističnih društev vTumšah. T.D. SLAMNIK - september 2003 + IZ DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ stran 1 2 Beseda je sveta, obljuba dela dolg Ko smo na Klasični gimnaziji študirali latinščino in rimsko zgodovino, nas je zelo nagovarjala drža plemenitih Rimljanov, ki so že tedaj z visoko moralno držo kazali, človekovo zrelost in plemenito poštenost Prav nasprotno je toliko bolj bodlo oči vse, kar je bilo temu nasprotnega, neznačajnega in celo podlega. Pri srcu me še danes stisne, ko pomislim na izdajstvo Bruta, ki je svojega očeta zahrbtno in zločinsko zabodel. Nikdar ne bom pozabil Cezarjevih besed: "Et tu Boitus, lili me!" (Celo ti, moj sin Brut). Nekaj desetletij kasneje v vrtu Getsemani učenec Juda zahbrtno izdal svojega Učitelja. Dejanje je bilo še podlo zato, ker je pri tem uporabil besede: "Pozdravljen, Učitelj!" Te, na videz ljubkovalne in spoštljivo prijazne besede so bile lozinka za Gospodove sovražnike, da so vedeli, koga naj v temi zagrabijo. Kako to boli. Boli tistega, ki mora to doživeti. Kako mora tako ravnanje boleti šele tistega, ki to stori. Morda se mu pred tem v duši zamegli. Morda oči oslepe. Morda ga mamon premami in v krču ne razmišlja več normalno, pač pa samo še pod vtisom skušnjave, strasti, pohotnosti, pohlepa, oblastiželjnosti. Učitelj je vedel, da se bodo take reči dogajale. Vedel je celo, da bo sam žrtev takega koraka. Ne čudimo se, da je že pred tem osebnim tragičnim dogodkom svaril sodobnike in vse ljudi. "Vaš govor bodi DA, "DA", NE, "NE", kar je več kot to, je od hudega." Slovenci imamo zanimiv in poučen pregovor: "Besedo je snedel." O komer to rečejo, na tistega se nič zanesti. Njegova beseda je prazna, brez vsebine, nima _ varščine, je kič, je prevara in goljufa. Že od nekdaj poznamo slikovito zgodbo: "Šla so, šla drevesa da si izberejo kralja. In so dejali oljki:" Kraljuj nad nami!" Odgovorila jim je oljka:" Naj li pustim svojo maščobo, ki z njo časti se Bog in človek, pa se grem poviševat nad drevesa?" ""In drevesa so dejala smokvi: "Pridi, kraljuj nad nami!" Odgovorila jim je smokva: "Naj li pustim svojo sladkobo in svoje dobro sadje, pa se grem poviševat nad drevesa?" In drevesa so dejala vinski trti: "Pridi, kraljuj nad nami!" Odgovorila jim je vinska trta: "Naj pustim li svoje vino, ki Boga razveseljuje in človeka, pa se grem poviševat nad drevesa?" In vsa drevesa so dejala trnovemu grmu: "Pridi, kraljuj nad nami!" Odgovoril je trnov grm drevesom: "Če si me res hočete maziliti za kralja, pridite, počivajte v moji senci!" Če ne, naj pride s trnja ogenj in naj použije libanonske cedre." V zgodovini slovenskega naroda je bilo kar nekaj primerov, ko so ljudje izdali sebe, svojo poštenost in prijatelje. Devalvirali so sebe, bližnje so na smrt ranili. Tudi iz zadnjega časa poznamo kar nekaj primerov, ko so ljudje iz koristoljubja ali sle po oblasti, nekateri pa celo zaradi materialnih dobrin, zamenjali stranko, obrnili prijateljem hrbet, poteptali svoje prepričanje in postali figa mož ali figa žena. Taki primeri so najbolj nekulturne odločitve, ki jih človek more doživeti. To je zelo hudo. Ti ponesrečeni koraki, te življenjsko usodno napačne odločitve so zelo kratkoročne. Z vidika vrednotenja celotnega človekovega življenja je nezvestoba, prevara in zatajitev svojega prepričanja največja peza ki jo človek nosi v obdobju življenja, ko tisto, "kar si je srce sladkega obetalo" mine, ostane samo še krivda, s katero mora vsak človek živeti. Ob koncu življenja, pred odhodom iz te "solzine doline", zvestoba sebi, pravim vrednotam, svojemu prepričanju in zvestoba svoji materi zablesti daleč nad vsem drugim. Vsem, ki so zatajili največje vrednote, je vedno tedaj na smrt žal. Toda živimo samo enkrat in o nekaterih stvareh odločamo samo enkrat. Samo trnju se je zdelo, da lahko prevzame oblast in vlada nad drevesi. Vsi sposobni so bili zvesti svojemu temeljnemu poslanstvu. Če beseda ni sveta, sčasoma nič več ni sveto. Prelomljene obljube naredijo dolgove in človeka zadolžijo. Tone Kompare Obiskali smo Planinco redkev, ricinus, solato, zeleno, zelje. - Sadje: breskve, češnje, črni bezeg, dmul je, fige, grozdje,jabolka jag< kIc. jostei, kaki, kivi, kosmuljc, kostanj, kutine, lešnike, lubenice, maline, marelice, med, melone, murve, nešpljc, oljke, orehe, ribez, ringlo, robidnice, slive, sipek, Člani in prijatelji društva za biološko dinamično kmetovanje Ajda Domžale smo si ogledali prijetno višinsko ekološko kmetijo Planica pri Št. .11 uju in zeliščno galerijo Trebnik v Slov. Konjicah, v soboto 26. julija letos. Tega strokovnega izleta se nas je udeležilo kar 62 članov. Z obiskom na kmetiji, ki ima uradni naziv Natura Planinca in deluje kot Zavod za naravovarstveno kmetovanje, smo kot soroden način kmetovanja nadvse zadovoljni in presenečeni nad uspehom kmetovanja Zemljo orjejo z malim traktorjem in v bodoče s konjem, vse ostalo delajo ročno, gnojijo in zastirajo s travo (brez drugega gnojenja). Imajo samo ki »rja psa in dve lami .Veliko je tudi sadnega drevja. Pridelujejo vse za življenje na kmetiji, za vseh 8 ljudi. Pri prehranjevanju ne uporabljajo živil živalskega izvora, temveč samo čisto hrano iz svoje kmetije, z vso uporabno higieno, tako da jim obilna ozimnica brez konzervansov ostane tudi več let. Kupujejo samo malenkosti. Na kmetiji z njivami, ravniki in gozdom pridelujejo: Planinca uči in opozarja Z Martino sva v mesecu avgusta preživeli tri dni na sonaravni kmetiji Planinca, kjer njeni obdelovalci živijo podobno kot Escni 300 let pred Kristusom. Postijo sc tri dni v tednu, ko pijejo le vodo. Njihova hrana ne vsebuje živalskih izdelkov. Z vodo ravnajo skrajno varčno in odpadno prečistijo z lastno rastlinsko čistilno napravo. Njive in sadovnjake "gnojijo" le s pokošeno travo. Hranijo sc s pridelki, kijih sami pridelajo. Kupujejo predvsem kvas in sol, to paje menda že vse. Z vsemi živili in pijačo ravnajo skrbno, čisto in spoštljivo, saj npr ročno prebirajo žito - PIKO za svoj čudovit kruh. Mogoče je umestna pripomba, da so ob takšnem življenju vse bolezni odšle od njih. So resnično marljivi in skromni, čisti po prostorih, telesih in dušah. Bogatijo sc s klasično glasbo, saj uporabljajo dva pianina in več kitar. Človek se zamišljen vpraša, od kod ta njihova moč in uspešnost? Hvaležna sem jim, ker so naju prijazno sprejeli medse. Silva - Poljščine: ajda, amaranl, bob, buče, ječmen, kamat, koruzo, krompir, lan, mak, ogrščico, oves, piro, piriko, pšenico, quinojo, repo, rieek, sezam, sirk, sojo. - Vrtnine: brokoli, cvetačo, čebulo, česen, čičeriko, fižol, grah, hren, kolerabo, korenje, kumare, lečo, melancane, ohrovt, papriko, paradižnik, pastinak, por, radič, špingcl, tepke, žižulc. Izredno zanimiva je njihova rastlinskačistilna naprava, ki očisti vse tck()čc(>upadkcizktnctije v treh bazenih z ločjem, trstiko in širokolistnim rogozom. Njihov koreninski sistem skrbi za prehrano mikroorganizmov in s tem opravlja nalogo čiščenja Ves kolektiv dela mimo in složno. Učijo se z naravo. Ne poznajo koledarja, ur, kolobarja, luninih men, ampak (lelajo, k( i menije >, da je čas pravi. Imajo živahen kulturni utrip in vsi člani so glasbeni ansambel. Predstavili so nam svojo glasbo in na koncu smo vsi veselo zapel i. Zgradili so si tudi večjo hišo za bivanje in za g< iste, v kateri bo perspektivno tudi učilnica in dvorana. Veliko ljudi jih obišče, tudi iz tujine. Nekaj naših članov bo na obisku pri njih p> nekaj dni. Pri vseh na kmetiji sečuti velika duhovnost in sproščenost, saj je uspeh dela skladen s tem. Povabljeni smo, da sodeljujemp s svojimi močmi na koncertu na prostem pred njihovo hišo. Mislim, da sc bomo znjimi šc srečevali, čeprav je naš način kmetovanja sklenjen naravni kri igotok, kjerje prisi >lei i živalski svet in s tem gnojenje s kompostom iz. hlevskega gnoja ter upoštevanje kozmičnih ritmov. Zapustili smo to prijetno osamljeno kmetijo insc napotili vŽičkokartuzijo in naprej na ogled zeliščne galerije in vila v dvorcu Trebnik v Slovenskih Konjicah.Tu pridelujejo in predelujejo vse vrste čajev, napitkov, krem in izdelkov domače obrti. Vredno je ogleda in razgovoraznjimi. Preden smo zapustili Slov. Konjice, smosi oči spočili in dušo privezali naZlatem griču, v kraju sredi gričevja samih vinogradov med Pohorjem in Konjiško goro. Vsem nam je bilo lepi. Miha V sozvočju glasov, prostora in duha (Hruški pevski zbor in mladinski pevski zbor župnije Jarše sta v nedeljo, 15. juni ja 2003 priredila koncert v cerkvi sv. Mohorja in tort imata v (i robijah. Letnega koncerta, ki se je začel ob IS.uri. se jc kljub visokim temperaturam udeležilo precejšnje število ljudi. Otroški pevski zbor, ki ga vodi ga. Barbara Jagodic, in mladinski pevski zbor pod vodstvom gdč. Martine Ručigaj sta se nam predstavila s pestrim in bogatim programom Marijinih in dnigih verskih pesmi in skladb. Poleg mladih glasov pa smo v cerkvi v Grobljah lahko si išali tudi melodije s llavtc, kitare, klarineta, violine in orgel. Po končanem koncertu paje sledilo še okrepčilo ter veseli »druženje tako nastopajočih kot obiskovalcev pred cerkvijo. Bil jc res lep zaključek nedeljskega popoldneva in veroučnega leta. Barbara Lamberšek Člani društva invalidov v Budimpešti Mcdobčinskodmštvoinvalidov Domžale je organiziralo tri-dnevni izlet v Budimpešto. Nas prvi |> istanek na Madž;irskem je bil v Ijcntu, kjer smo opravili nakup za naše vnuke. Nato smo nadaljevali vožnjo ob južniobali Blatnega jezeni proti Buclimpešti, kamor smo sc pripeljali v popoldanskih urah. Med vožnjo smo imeli informativni ogled mesta, opere, parlamenta ki ni le pomembno politično prizorišče, temveč eden najlepših zgixli »vinskih srximeniki>v v Evropi, različnih kipov madžarskih VI Lsztergomu smo si ogledali katedralo, zakladnico masnih plaščev in monštranc. I \ >z.ni i p ip ili lan smo sc vrnili v hotel, kjer smo sc pripravili za vožnjo do pristanišča na Donavi ter sc z. ladjo pipcljali pod mostovi Donave, okoli Margarctinega otoka in občudovali lepite Budimpešte ponoči Zadnji dan bivanja v Budimpešti nas je pričakoval šc Grajski grič z Matjaževo cerk vi jo. cesarski»palače > in ribiško utrdbi >. < esarsko palačo so začeli graditi okoli 1. 13(X) in de »končali pred sto leti. Danesje v junaki »v in čude »vitih mi isli »v, ki|x»vezuje ji i oba dela Budim in Pešlo v celoto. Nato smo si eigledali Trg herojev s kipi pomembnih zgodovinskih osebnosti, Slel anovo cerkev in sc z dvigalom p »vzpetina kip »k >, spretodili p »mestnem parku in pi Vaci utra. Proti večem, ko smo si žc vsi želeli malo oddiha, nas je avtobus pripeljal do heitela, kjer smo sc nastanili. Po osvežilvi smo se odpeljali v &irdo, znamenite) madžarsko restavracijo, kjer smo večerjali in si ogla kili tolkle imi nastop domačinov ob Iradicionalni glasbi. Po vexxrjisiiK>sme>scexlpcljalina( Uailclo, od koder je bi] prekrasen razgled na lepo osvclljc.nomcslo. Drugi dan p teptanja sme > imeli cele »dnevni izlet de) keilena I )onave. ((gledali smo si ban >čne) mestexc Szentendre (Sv. Ani In j), kjer živiji i pretežni > Srbi. Naselili si I se v času turških vpadov in zaradi nakle inja u »si i takratni 11: ibsbi irski me marhiji e »stali na tem prostoru vse do današnjih elni. V tem mestu so nas zobeh strani vabile ste»jniexintrgovinieezniz,liČTiiniis|xiiiiinki, ki se jim ni bili > me >ge ičc |x p ilnoi nnexlreči. Poleni smo se zapeljali na Višegruel in se |x »vzpel i < lo nekoč mi ični > utrjeneg: t gradu madžarskih kraljev, si v muzeju ogledali prik;iz življenja kraljev in trpljenje ter kaznovanijepedbžnikov za nepikorščino. gradu muzej, knjižnica in gledališče. I'rcd zgradbe) steiji kip Evgcna Savojskcga. Zge>daj popoldan sme) zapustili Budimpešte) in sc pelj;ili pn iti severni obali Blatnega jezeradei pe>lote>kaTihany, kjer smo imeli v istoimenski vasici postanek za kosilo ter sc sprchexlili pe) turističnem centru. Nato smo lunlaljcvali vožnjo proti deinKivini. V poznih večernih urah smo se razšli z Željo poper* »vuci 11 snidenju, Budimpešta pa nan i bo ostala v lepem spominu, zlasti idilična vožnja p> De>navi. Ob tej priliki se zahvaljujem organizacijskemu odboru Invalidske organizacije za pripravo zanimivega in prijetnega izleta po Budimpešti ter ga. Dominiki, ki je vodila naš izlel in nam nanizala mnoge) zanimivih pdatkov. J.M. Obnova dobske cerkve je stekla Poletni meseci so v dobski župniji minili v znamenju priprave na obnovo zunanjega in notranjega dela cerkve, sama obnova pa se' je začela v avgustu. Z namensko akcijo je bilo zbranih devet milijonov tolarjev, glavno breme pa še vedno ostaja na ramah župnije. Obnovili so tudi del krtinske cerkve, v Škocjanu pa nameravajo postaviti novo spovednico. V krtinski cerkvi so bile prebcljenc notranje stene, polakirana lesena oprema klopi, podesti, vrata, stopnice in kor. Zamenjali sei tudi tlake pod klopmi, tapicirali klopi in deloma obnovili svetila. Iz starega stebra prižnice so naredili nov pe>dslavck elaritvenega oltarja, v katerem so našli ploščico z napisom: Ostanimo zvesti narodu svojemu. Ta ima letnico 1892, na njej paje podpis meijstra, ki jc prižnico in neogotskeOltarje delal. Na kamniti niši v prezbiterju so našli vgravirano letnico 1608 ali 1668, vendar še niso prepričani, katera je prava. "Načrtu jenu > i le >ki nične »001 u >v< > zakristije, izdelavo klopi in seeležev za ministrante in duhovnika. Odprt ostaja problem oltarjev, ki so neprimerni," je povedal Slavko Judež, ekibski župnik. Julija in avgusta so farani »pomagali pri čiščenju podstrešja deibske cerkve in opravljali še druga peitrebnaelela. Konec avgusla pa so z. deli začeli delavci. Na podstrešju, na vrhu cerkvenega zidu delajo železi »hc-te »nsko vev, ki be>ee-rkev povezala,da nebo lezla narazen. S leni boele) vsaj deloma zaustavili pokanje zidov. Nate) sc he>ile) lertili pe>pravila ostrešja in prekrili celolno streho, nadaljevali pa bodo z, izdelavo vev.i na južnem delu cerkve. Prebarvali bodo ludi streho zvonika in naredili celotno obnovo fasade, Sledila bo še sanacija temeljev prezbiterija - s hklrofbbnim injektiranjem in drenažo temeljev, dokončali pa bodo lueli llak okoli cerkve. Zunanji del cerkve naj bi bil obnovljen ele> konca jeseni. Obnovili be>ele> lueli okna, line zvonika bode> dobile nove zaščitene mreže, naredili bodo zaščito pred golobi in še mnogo drobnih vcndarpomembnihelcLbodo opravili. Darja Jagarinec Iskreno čestitamo Zlatoporočenca Ignac in Almira Žemljic Pred dnevi sta zakonca Almira in Ignac Žemljic iz Domžal v krogu domačih in prijateljev praznovala zlato poroko ter tudi z njo dokazala, da seje medsebojna vez predanosti, prijateljstva, spoštovanja in dobrote, ki stajo začela plesti ob prvem srečanju pred nekaj več kot petdesetimi leti, na skupni življenjski poti vseskozi krepila ter zagotovila topel in varen dom njunim najbližjim, njima pa prijetno jesen življenja, ki jima prinaša sadove, na katere sta ponosna. Zlatoporočenka Gospa Almira sc |erodua6.oktobra 1932 na domačiji Korclnovih na Vrhpolju. Bila je zadnja od sedmih otrok na majhni kmetiji. Oče se je ukvarjal tudi s kovaštvom. mati je gospodinjila. Rada se spominja otroštva, polnega ljubezni do obeh staršev, ki sta se trudila otrokom zagotoviti prijetno otroštvo, srečanj vaških otrok na velikem domačem dvorišču in šolanja na OŠ Vrhpoljc. l'o vojni, ki je otrokom prinesla veliko gorja, njej pa izgubo brala na Oklem, seje zaposlila na tedanjem Krajevnem ljudskem odboru na Vrhpolju. Za tO službo seje odločila, ker bi bila rada blizu staršem in se jim ludi s svojo pomočjo oddolžila za skrb. l'o ukinitvi krajevnih ljudskih odborov seje zaposlila na tedanji Občini Moravče. Zlatoporočenec Gospod Ignac je bil rojen 5. julija 1932 v Slovenskih Konjicah v številni družini s tremi brati in tremi sestrami. Oče je bil linancar, mama gospodinja, oba pa skrbna starša, ki sta sc z. dnižino kmalu preselila v Maribor. Začetek vojne tudi njim ni prizancsel. Otroei so prenašali očetova sporočila in ker je bila t udi sicer družina napredna, jih je okupator izselil in gospod Ignac je več kot dve leti preživel v lagerju v Avstriji. Konec vojne je zanj pomenil veliko prostovoljnega dela pri obnovi porušene dol novine, zJastise Spominja obnavljanja tovarne Zlatorog. Mlad lani pa je želel več. zal« i ga je življenjska pot vodila v šole in v služIlo v tedanjo milico, ki gaje pripeljala na delovno mesto v Moravče. Skupna življenjska pot V Moravčah sla sc v letu 1952 srečala mlada Almira. delavka v upravi, željna izobraževanja, saj se jc zavedala, da brez šol ne bo šlo, in mladi miličnik, kije že ob pivih srečanjih v mladem pridnem dekletu videl bodočo ženo in je takole razmišljal o njej: '16 Imena pridna m dobra žena, saj |c njena mama skrbna in dobra po srcu, oče pa brihlen. Najbrž je podobno razmišljala tudi zlatoporočenka, kijev mladem fantu videla predvsem skrbnega gosp« xlarja. kai je še danes. Skupni dom je bil sprva v stavbi, kjer sta oba delala, Darja in Suzana na svetovno prvenstvo Zlatoporočenca z najbližjimi ter županjo Cveto Zalokar Oražem v Moravčah, kjer sla ostala vse do leta 1967. ko sta se preselila v Domžale, najprej v blok, kasneje pa v lastno hišo, V zakonu sta se jima rodila dva otroka: sin Izlok ler hči Irena. Odkrilo povesta, da sla z njima in njunima družinama, posebej poudarita partnerja, zelo zadovoljna, v posebno veselje pa so jima vnuk in štiri vnukinje. Odraščajo, pravita, in sc skupaj z njunimi starši veselita uspehov ter sta ponosna nanje. Tudi na vnukinji, ki sta sc letos vpisali v domžalsko gimnazijo, katere sta si oba nadvse želela. Veselila se tudi prijetnega doma, ki jima pomeni uresničitev skupnega cilja, po katerem sta hrepenela in se zanj trudila, skupnih praznovanj rojstnih dnevov in drugih priložnosti, ki vsem pomenijo predvsem možnost za skupna prijetna srečanja. Njuna življenjska |Kii je bila polna prizadevanj, da ne le sebi, temveč tudi skupnosti, v kateri živila, zagotovita boljše pogoje, lako seje gospa Almira večji del svoje službe opravljala zelo zahtevna dela, saj je bila načelnica davčne uprave, članica izvršnega svela, pa ludi direktorica inšpekcijskih služb. Vselej je skušala «xl sebe dali največ, hkrati pa delo opravljati odgovorno in ob tem pomagali ljudem.Tudi gosp jasno naznai uje, bili sta uničeni z ognjem in Žveplom. Kaj bo ta moralni propad Prinesel, ne vemo, gotovo pa nič dobrega. Zanimivo je tudi to, da so današnji ljudje neobčutljivi za Božje Opomine, ki jih lahko vidimo v vedno novih boleznih, zaenkrat neozdravljivih, pa tudi v propadu narav e in okolja, na primei hrušev OŽig Kristjani lahko v lakih pojavih gledamo Božjo govorico, ki ljudi opozarja, da nekaj ni v redu. Kaj je za Vas največji cvet naše osamosvojitve in kako vidite Slovenijo in mesto slovenskega jezika v Evropski zvezi? Slovenija potrebuje nov, širok dogovor o svoji prihodnosti, ali naj ho to začetek nove poti? Prihodnost Slovenije je gotovo v Evropi, pn Širši Skupnosti: Danes se nobena država ne more izolirati
    i doživela usodo Jugoslavije Ali ho evropska ustava "našla" prostor za Boga in krščanske korenine I \rope ali bomo raje sekularizacijo pisali z veliko začetnico? Zanimivo jc, da pod vplivom evropskega in zlasti francoskega liberalizma niso našli v preambuli evropske ustave mesla za Boga in za omembo krščanskih korenin evropske kulture in civilizacije, vendar so le korenine tako očitne, da gre za krivično izkrivljanje evropske preteklosti, kar ni v skladu z resnico in tudi ni dobro za prihodnost evropskih narodov. Sedaj pa greva, gospod nadškof, res proti koncu. Ne vem, govoriti o ( okvi v sedanjem svelu je bolj ali manj statično, govoriti hi morali o Cerkvi v prihodnjem svetu. Neka moja sovaščanka je skoraj preroško rekla, navajam po smislu, da je namreč najpomembnejše od vsega, kako ljubezen do Boga in Cerkve vcepili mladim, stari smo, kar smo. Res, samo reči, da je Bog dokončna človekova prihodnost, sc sicer silno lepo sliši, tudi modrovanje, da se vesolje nahaja kakor v orehovi lupini, je visoko leteče in impozantno zveneče... Cerkev v prihodnosti bo bolj občutila dejstvo, da so kristjani manjšina, kar so pravi kristjani tudi v preteklosti vedno bili. Cerkev uresničuje v svetu največji projekt človeške zgodovine in vcsoljslva. to jc projekt lasi h i treh dežel prepleUi s prijetnim besedilom Francija Terstenjaka. Bratje Smrtnik, ki so nastopali tudi na prvi Glasbi treh dežel, so tudi tokrat s svojo slovensko pesmijo poudarili, da so ponosni na svoje korenine, enako pa bi najbrž povedala tudi harlislka [.idejaKral|izll.ih|c Malpižl'ol|ansck nam je na svojo harmoniko zaigral venček najbolj znanih Avsenikovih melodij, mladi ansambel Zvonček pa povedal, da.. .ko privre na dan veselje, sc vme mladost. Po spletu gorenjskih svatovskih plesov Folklorne skupine Svoboda Mengeš smo zaploskali kitaristu in pevcu Hervinu Jakončiču, ki je na naša srca potrkal s srcem, ki ranjeno je; s slovenskimi narodnimi pa nas je razveselil ansambel Tincta Lesjaka s pevci s Pohorja, veseli pa smo bili tudi zvokov gostov iz Avstrije Strvvcirischc Kirtagsmusik. Obiskovalci, ki so tudi tokrat dodobra napolnili obnovljeno poletno gledališče, kar niso mogli nehali ploskati ljubezenski pesmi v izvedbi pevcev 1'ie Brodnik in Primoža Krta, o Življenju. Id je tukaj in zdaj pa sta pela Marko in Martina Peri iz Italije. Humorist Andrej Rozman - Roza je v svojem prvem nastopu novemu »Kcbrovcmu« zakonu prilagodil nekaj napilnie ter recitiral balado o britju, v dragem pa nas seznanil z motoriziranim povodnim možem in njegovo Urško. Vmes smo se spomnili dolgoletnega povezovalca Janeza Dolinarja, spomine pa je obujal tudi Ansambel Svetlin, ki nas je med drugim tudi opozoril, da je dali otroku življenje več kol hrepenenje. »Majhne stvari, ki jih naredimo z veliko ljubezni, prinesejo veliko veselja, je nekoč dejala mati Tereza, katere smo sc tudi spomnili na koncertu, veliko veselja pa sla prinesli ludi pevki Ncva Mam in Alenka Godec, Potem koso nas člani ansambla Fantje iz Oplotnice spomnili, da najlepše zvenijo fantovske pesmi in so Svetlini zaigrali vsem znano Avsenikovo Golico, smo sc morali ob zvokih Pihalnega orkestra SVEA Zagorje posloviti - vendarle za leto, saj tudi 17. (il .ASBA TREH DEŽEL bo. Morda bo malce drugačna, saj tedaj nc bo več meja med Slovenijo, Avstrijo in Italijo, zanesljivo pa bo ostalo prijateljstvo, slovenska pesem in beseda ter veselje, ki jih organizatorji, Kulturno društvo Mirana Jarca iz Skocjana, negujejo žc 16 let. Vsa ta leta so jim prinesla veliko iskrenih prijateljev. Glasba treh dežel pa jc postala vez med tremi narodi, priložnost za sodelovanje, draženje in prijateljstvo, kar vse bo v prihodnji skupni Evropi še pomembnejše. Hvala organizatorjem (Kulturnemu društvu Miran Jarc Skocjan, Radia Ognjišče, Kadiu Sora, Radiu Geos Litija in TV 3) ter številnim Sponzorjem, za prijeten večer ter za vse čudovite trenutke, ki smo jih bili deležni na letošnjem Kulturnem poletnem festivalu 2003. Prireditve si je ogledala Vera Vojska New Swing Quartet in The Golden Gate Quartet Večer, ki ne bo pozabljen V okviru letošnjega Kulturnega poletnega festivala Studenec 2(14)3 sta 22. avgusta v Poletnem gledališču Studenec nastopila, svetov no znana slovenski New Svving Quartet ter njihovi gostje The Golden Gate Quartet. Čeprav sta obe glasbeni skupini le nekaj dni prej nastopili v Ljubljani in je bil za prav tiste dni napovedan posnetek njunega nastopa na televiziji, je poletno gledališče pokalo po šivih in tako še enkrat več dokazalo, da imata obe skupini pri nas številne poslušalce in poslušalke, ki vedo, da je doživetje mnogo večje, če se z vrhunskimi glasbeniki srečaš v živo. Najprej smo prisluhnili domačim vrhunskim izvajalcem, ki so v letošnjem letu slovesno in delovno obeležili 35 let neprekinjenega delovanja, v okvira katerega so izvedli številne koncerte, bogata pa je tudi njihov diskografija, ki obsega 40 izdaj programov različnih nosilcev zvoka. Dare Hering - prvi tenor, Oto Pestner - drugi tenor, Tomaž Kozlevčar - bariton in Marijan Petan - bas, ki sestavljajo New Svving Quartet so ob spremljavi instrumentalnega kvarteta Ratka Divjaka zapeli vrsto gospela in tako zbranim poslušalcem, ki so jih vedno znova nagrajevali z aplavzom, na enega najlepših načinov približali lepoto Bogu predanih pesmi iz. cerkva ameriškega juga. Tudi tokrat jih je odlikovala brezhibna interpretacija ter prijazno nagovarjanje občinstva med posameznimi skladbami, katerih izvedba je vedno znova prepričevala navdušene poslušalce, da gre za vrhunsko glasbeno skupino. Dragi del je bil namenjen njihovim gostom - slovitemu kvartetu The Golden Gate Quartet. ki že 68 let s svojimi značilnimi pesmimi širi radost in veselje po vsem svetu. Sestavljen iz štirih moških glasov (Clyde VVright (tenor in umetniški vodja skupine), Paul Bremblv (bariton) Franck Daviš (tenor) in Terry Fred Francois (bas), ki so tokrat v svoj program vključili vrsto pesmi, kijih poslušalci poznamo in smo jim navdušeno ploskali, marsikdo pa je, čeprav sede, skoraj zaplesal na novih stolih. Nič nas ni motilo, da so nas člani kvarteta nagovarjali v angleščini. Razumeli smo njihovo veliko željo, da nam predstavijo svojo glasbo in nas hkrali popeljejo skozi svojo zgodovino, kije zgodovina lisočev uspešnih nastopov slovite glasbene skupine, ki je v svet črnskega spiriluala in gospela prinesla nov glasbeni izraz in postala predslavnica novega, sodobnega vala v tem žanru. Jokali in smejali smo se ob njihovi glasbi in vedno znova potrjevali njihovim iskrivim napovedim posameznih pesmi. Skupni pevski zaključek obeh kvartetov je bil nekaj nepozabnega, nekaj, kar nas bo spremljalo še kar nekaj časa, zato ni čudno, da se številno občinstvo kar ni hotelo poslovili. Vedno znova je zahtevalo še kakšen dodatek, še kakšno skupno pesem, ki je še dolgo odmevala v ušesih vseh, ki lahko na kratko rečemo: tO je bil nepozaben večer gospela, ki je pomembno obogatil program letošnjega Kulturnega poletnega festivala, ter vse, ki smo imeli srečo, da smo lahko v živo prisluhnili New Svving Ouartetu ter njihovim prijateljem The Goden Gate Quartcl. PGD Žeje - Sv. Trojica Svečanost in odkritje kipa Marjanu Cenclju Sredi avgusta je bila pred domom v Žcjah svečanost ob 45-letnici Prostovoljnega gasilskega društva Žeje-Sv. Trojica. Ob tej priložnosti so enemu najbolj zaslužnih ljudi na tem območju, žal že pokojnemu Marjanu Cenclju, odkrili doprsni kip na pročelju doma. Svečanosti, ki seje začela z veliko sektorsko vajo, seje udeležilo veliko gasilcev ter drugih ljudi, ki vedno radi pridejo v ta del Občine Domžale. Odkritje spomenika Pogled v zgodovino Prostovoljno gasilsko društvo Žeje - Sv. Trojica se je začelo oblikovali že spomladi v letu 1957, na pobudo Franca Cerarja Rožiča z Visevka, ko so na zboru volivcev izvolili pripravljalni odbor za ustanovitev društva ter ga 2. februarja 1958 ustanovili. Pobudnik Franc Cerar je posal prvi predsednik, društvo pa je teto kasneje kupilo rabljeno motorno brizgalno in- uspešno posredovalo ob nekaterih požarih, predvsem pa so bili gasilci vseskozi gibalo življenja - tako na področju razvoja protipožarne zaščite, kol ludi pri komunalnem razvoju teh krajev, pozabljali pa niso niti na kulturno in društveno življenje, predvsem pa ne na tovanske odnose in pomoč med krajani. Bili so med pobudniki gradnje ceste od Gorjuše do Višcvka in kasneje do vrha Sv. Trojice, sodelovali so pri gradnji vodovodnega omrežja in drugih komunalnih pridobitvah, ki so kvalitetnejše življenje prinesle vsem krajanom. Posebno zahvalo zaslužijo vsi, ki so kakorkoli sodelovali pri gradnji gasilskega doma ali doma krajanov v Žcjah, ki je ponos lega območja, pa tudi ponos Občine Domžale. S prostovoljnim delom, prispevki, z veliko dobre volje in odrekanj so si zagotovili osnovne pogoje lako za preventivno delo koi za posredovanje ob požarih. hkrati pa prispevali, da imajo vasi tla leni območju pravi kulturno-družabni center, v katerem se organizirajo številne domače prireditve in gostovanja, v njem pa so dobrodošli tudi organizatorji različnih prireditev in srečanj, Samo člani in članice PGD Žeje Sv. Trojica ter številni krajani in krajanke, ki so sodelovali pri razvoju lega območju, pa tudi vsi ostali, ki radi prihajajo v la del občine in so pri njegovem razvoju sodelovali, vedo. koliko odrekanj je bilo potrebnih, da smo tudi ta del po razvoju približali dolini. Svečanost V Uvodnem nagovoru je o uspešni |x>li PGD Žeje - Sv. Trojica spregovoril Robert I Iroval, predsednik Svel KS Dob, kije poudaril pomen prizadevanj krajanov in gasilcev za življenje ter delo v KS I )ob, jim čestital ob obletnici ter se jim zahvalil za vse opravljeno delo. Marjan Slatnar, predsednik Gasilske zveze Domžale, pa je med drugim poudaril pomen povezanosti članov PGD Žeje - Sv. Trojica s krajani te KS, njihove uspehe pri gradnji doma, opremljanju društva, rakursi orodnega vozila Mercedes, posredovanju ob požarih, izobraževanju ter se ob koncu iskreno zahvalil vsem članom društva ter jim čestital ob 45-lelnici, sprege >vc >n I pa je tudi o življenjski poti Marjana Cenclja in poudaril, da se velikega sotovanša in krajana spominjamo z vsem Spoštovanjem. Skupaj s predsednikom PGD Janezom Marnom je podelil tudi občinska gasilska priznanja, ki so jih prejeli: Maks Kokalj, Marjan Smolnikar, Janez Cerar. Aleš Rožič, Ivan Grubič ter Janko Kokalj, spominsko plaketo pa je ob jubileju Marjan Slatnar, predsednik GZ, podelil tudi društvu. Republiška priznanja so prejeli Franc Pimat. Slavko Kodcrman ter Štefan Rožič, gostitelji pa so se posebej zahvalili tudi kiparju Mihi Kaču ter zakoncema Rapc za vso pomoč. V spomin neutrudnega Marjana Cenclja V delu ter razvoju tega območja pa ima posebno mesto Marjan ('cncelj. prezgodaj umrli spoštovani krajan, tudi svetnik t )hčinskcgn sveta ()hčine Domžale, eden izmed pobudnikov g radnje i le te doma, tci nveč tudi drugih pridohilevna leni cbmočju,dolgoletni član P< il > Žeje Sv. Trojica, ki ga krajani ne bodo nikoli pozabili. Bilje izreden človek, z. neustavljivo voljo dodela in napredka tega območja, za kar je bil vselej pripravljen prispevali vso svojo voljo in čas. Posebej cenijo njegov prispevek h gradnji doma. prizadevno delo v gasilski organizaciji, Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan pri Domžalah slikarska razstava Večer, ko oči mislijo Tomaž Perko Odprtje slikarske razstave na prostem bo v nedeljo 14. septembra 2003 ob 20. uri v poletnem gledališču na Studencu pri Domžalah. PODJETJE ZA GEODETSKE STORITVE ureditve mej kataster stavb etažna lastnina jelitve parcel sprememba vrste rabe tehnična geodezija JH01__724 8012, Fax: 01 724 8013, GSM 031 634 027, »-pošta: ardoo@volja.net + Avtor kipa Marjana Cenclja Miha Kač s predsednikom PGD Zeje-Sv. Trojica Janezom Marnom za kar je dobil več priznanj, ter topel človeški odnos, ki so ga bili deležni vsi, ki so z njim delali. Ob 5. obletnici prezgodnje smrti so na pročelju doma odkrili njegov doprsni kip, ki gaje zdelal, o njegovi življenjski poti, iskrenem prijateljstvu ter želji po napredku teh krajev pa sla zbranim spregovorila Matjaž Brojan in ('iril Smrkolj, kip pa je blagoslovil dobski župnik Slavko Judež. Prijazni krajani so se tudi tokral potrudili ter za vse obiskovalce pripravili prijazen sprejem ter obilo hrane in pijače. Žal je prireditev, na kateri so igrali M ladi Dolenjci, malce zmotil dež, ki pa ni mogel preprečiti še enega prijetnega dne pod vrhom Svete Trojice. Zlatoporočenca Urbanija O zlatoporočencih Urbanija iz Jarš je bilo že veliko napisanega v p r e j š n j e m Slamniku. Pa vendar smo njuno praznovanje polepšale tudi narodne noše TI) JARŠE - RODICA in naši vrli gasilci. Z dvema svatovsko okrašenima zapravljivčkoma, z nevestino družico Maro Juhant in muzikantom Viki jeni Ves smo se odpeljali po nevesto in ženina na njun dom inju odpeljali v cerkev, kjer so že čakali gasilci in narodne noše. Voznika Simon Kveder in Sandi Močnik sta imela kar precej dela, da sta konje pripravila za tako slavnostno poroko, z Mileno Kveder pa sva poskrbeli za okrasitev vozov. Zlatoporočenca sta bila zares prijetno presenečena nad tako vožnjo (do cerkve sla se peljala vsak s svojim vozom in s pričo) in nad številno udeležbo narodnih noš in gasilcev, ki smo jima pripravili "špalir". Po cerkveni poroki so sledile čestitke s številnim cvetjem, s katerim smo obdarili zlatoporočenca. Nihče ni šel ne žejen in ne lačen domov, saj je bilo poskrbljeno za številna peciva in dobro kapljico. Globoko ganjena sla se podala na voz, priči pa na drugi voz in se ob petju in harmoniki ter s številnimi svati vračala prot domu, kjer smo vsi skupaj v liliji nazdravili njunim 50. skupnim letom. Mogočni ognjemet in svatovska torta z njuno poročno sliko pa so to praznovanje še polepšali. Želimo jima. da se skupaj s svojimi najdražjimi veselita jeseni in uživala plodove skupne življenjske poti, na kateri naj bodo tudi v prihodnje zdravje, sreča in ljubezen. Še na mnoga zdrava Ida, zakonca Urbanija. Nevenka Narobe Akcija Radia Hit Kot vsako leto, so na RADIU HIT tudi letos ob začetku šolskega leta pripravili prometno akcijo »VARNO V ŠOLO IN DOMOV«. Ob sodekivanju Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, občine Domžale in policijskih postaj, so oddaje popestrili še s poučnimi zgodbicami o prometu, z izjavami nekaterih znanih Sktvencev, izbranim šolarjem pa so podelili tudi lepe nagrade pokroviteljev. Ekipe RADIA 11II so v času oddaj na terenu, obveščali poslušalce o stanju na cestah, prisotni so bili v neposredni bližini nekaterih osnovnih šol in pred mikrofon povabili učence, njihove starše in spremljevalce, učitelje in ravnatelje. Za novo šolsko leto so na Radiu HIT pripravili super novost; za tiste otroke, ki so še v času poletnih pcMtnic napisali zanimiv domišljijski spis, znaslovom »Moje super kolomet in pravila, ki vladajo v njem. Za varnost lahko največ naredimo sami in naša d( ilžnost je, da otn >ke varno pt ipeljemo v svet prometa. Omogočimo jim lepo in varno mladost: naš trud bo poplačan vsak dan znova. Za naše otroke gre, ohranimo njihove obraze vesele in nasmejane! Saša Kos V dveh oddajah Reza na TV pika Tek-vizija je v začetku letošnjega pok-tja poleg mnogih drugih novosti začela s produkcijo oddaje »A to je to«, ki jo vodi in ureja vedno simpatična Alenka Strnad - Reza. Oddaja na zelo primeren in zabaven način združuje poučnosl in zabavo. Oddaja je v začetnem obdobju pritegnila velik del .javnosti, v prihodnje pa pričakujejo, da bo še uspešnejša. In kakšna .je vsebina oddaje A to je to?! To je tedenska oddaja, je pionirka v našem medijskem prostoru, saj odseva življenje takšno, kot je; brez olepšav in brez večjih posegov v montaži; enostavno, mikavno, zabavno in naravno. < Kida ja A To je to?! je namenjena vsem željnim zabave, bolj spniščenega pristopa in pozitivne energije, gledalke in gledalci srx>zrax)razJičrerx>klice.opra ljudi, kraje, novosti na različnih pcxinx5jih in še in še. Gre za po(ne)srečeno kombinacijo poučno - zabavne tddaje lastne pnxlukci je s stn ik< ivnjaki z različnih področij m voditeljico Alenko Strnad -Rezi i, Oddaja je 30 minutna in je sestavljena iz več, do 2. prispe vkov (do 15 min), ki so za gledalec obenem zanimivi, atraktivni, infonnalivni in pa promix;ijski. Oddaja je prcmiemo na sporedu vsako sredo ob 20.30 uri. Sledijo pa ji še tri ponovitve oddaje in sicer vsaj ena v večernem terminu in v dopoldanskem terminu. Namen oddaje Je v predstavitvi najrazJičnejših dejavnosti, s katerimi se prej ko slej sreča vsak sedoben človek. Vsa dela so predstavljena na zanimiv in zabaven način, poleg tega pa gledalcem nudi možnost učenja in informacij rajrazličnejših pnxJuktih. kijih nudi tržišče Oddaja je zanimiva za mlade in mlade rx srcu, torej vse od 5. do 70. leta. Naša n< ivinarka in voditeljica radia HIT je res vsestranska. Čestitamo! Program televizije TV PIKA je 24 ur na dan kot edini v Sloveniji v realnem času v živo preko interneta dostopen povsod doma in po svetu. in še ODDAJA O KUHANJU,....da padeš dol, na TV PIKA Reza in Milenki i kuhata. Kaj bi m > skuhal i. sploh ni več vprašanje, če je kuharski mojster Milenko. »Ribe so zakon«, pravi Dalmatinec. ki z ženo Štefko razveseljuje ljubitelje dobre hrane. Milenko in Štefka v(xJita družinsko podjetje za pripravo in Otroški gledališki lutkovni ŽIV-ŽAV Dob 2003/2004 Cicibani in šolarji pozor! Pred vami je nov sklop gleduliško-lutkovnih predstav, ki jih je Kulturno društvo Jožcl Vir Dob pod strokovnim vodstvom gospoda Milošu Suirbka pripravil posebej za vse nadobudne ter znanju in ilog(xlivščin željne inalčke. Z veliko pravljičnimi junaki ste se srečali v lanskim- letu, letos pridejo novi. med njimi tudi' Rdeča kapica in Knikodil Poni. ki vas bodo nestrpno pričakovali vsak mesec v pravljični dvoranici na Močilniku v Dobu. O vseh predstavah vas bomo pravočasno obvestili, že danes pa vas vabimo na predstavo Zakleta princesa ali trije čudežni prijatelji v nedeljo, 14. septembra 2003,ob 16. uri v Kulturnem domu Dob. Starši pozor! Tudi letošnje leto vam omogočamo vpis abonmaja, ki vam poleg Ugodne cene zagotavlja tudi stalni sedež v dvorani! Pohitile, da ne zamudite! Če želite rezervirali prosi sedež ali prejeiiiati obvestila o predstavah, pokličite na telefon (HI 420620. Veselimo se- snidenja z vami! postrežbo hrane pri vas doma. Cisto enostavno - pokličete, se dogovorite za hrani > in termin in t< > je to. Spremljajte Rezo v tej oddaji na TV PIKA in če želite, da vas obišče kuharski mojster, ji lahko pišete na n-za^nfvejiia.nfl Vam povem, da bo nepozabno. Saša Kos SLAMNIK - aeplsmbor 2003 V SLIKI IN BESEDI stran 16 Libeliče - počitniški dom mladih gasilcev Triinštirideset mladih gasilcev, najmlajši je bil star dobrih šest let. najstarejši pa deset let starejši, iz gasilskih društev Domžale-ecnter, Vir, Radomlje, Ihan, Jarše-Rodica, Homec je skupaj s mentorji preživelo prijeten teden. Vsak dan je bil drugačen, dopoldan bolj »strokoven«, tudi ob pomoči sodelavcev centra obšolskih dejavnosti, popoldnevi pa so bili namenjeni pravim počitnicam. V tednu dni so tako mladi eno noč preživeli na prostem pod šotori, si ogledali kostnico in kmečki muzej ter druge znamenitosti Libelič, vseskozi uspešno sodelovali z domačim gasilskim društvom, pletli prijateljske vezi z društvom na drugi strani meje (Potoček ob tem pa so preizkusili svoje sposobnosti tudi na dravskem flosu, se vozili v kanujih, povzpeli na Uršjo goro, predvsem pa se veliko družili v športu, tudi v lokostrelstvu, najbolj pa jim je bil všeč nogomet, in drugih prijetnih dejavnostih. Nekatere dejavnosti so predstavili tudi v prijetnem kulturno-z.abavnem programu, kjer so prav vse presenetili s svojo sproščenostjo, pa naj je šlo za prikaz krsta, različne skeče. ali petje in igranje. V program so se vključili rudi mentorji in poželi velik aplavz s strani svojih varovancev. S svojimi točkami so se izkazali tudi člani domačega gasilskega društva, svoj del pa so s pozdravnimi besedami prispevali tudi gostje. Med njimi je tako županja Cveta Zalokar Oražem poudarila pomen tovrstnega navezovanja pristnih in prisrčnih odnosov z domačini, pomen pridobivanja novih gasilskih veščin in znanj, na tako prijeten način, kolje tabor, hkrati pa seje za opravljeno delo zahvalila vsem ter mladih zaželela res prijeten ter doživetij poln teden dni na Koroškem. Zbrane je pozdravila tudi Dominika Knes, županja Občine Dravograd predstavnica Gasilske zveze Slovenije ter predsednik Gasilske zveze Domžale. Marjan Slatnar, vsi gostje pa so prejeli spominske medalje, ki bodo tudi vse mentorje spominjale na prijeten teden z najmlajšimi gasilci. Tudi ti niso ostali brez priznanj, saj so na slovesnosti razglasili najboljše v delanju vozlov: Nino Moneta, Lejlo Ikič, Roka Limonija ter Primoža Zabreta. Programu, kije navdušil vse prisotne. Gostje s spominskimi medaljami je sledilo družabno srečanje, lc-tcmu pa spuščanje zastave ter skupinska fotografija, ki bo vse udeležence, predvsem pa mlade gasilec in gasilke, še d( >lg< i spi iminjala, daje bi I teden dn i v I ibeličah čas, ki ganetxxlo pozabili. v. Vojska Mentorji v akciji Naša zastava Vožnja s kanuji Spominska slovesnost ob 50-letnici Domžalskega doma na mali planini Hrepenenje, ljubezen, spoštovanje Kljub zelo slabemu v remenu je bilo nedeljo, 31. avgusta 2003, Domžalskem doma na Mali planini 115341 nadvse živahno, saj hi dom zaradi obilice obiskovalcev, ki so v njem iskali varno zavetje pred dežjem in neprijetnim vetrom skoraj popokal po šivih. Planisko društvo Domžale je namreč vse svoje člane in članice ter prijatelje planin povabilo na spominsko slovesnost ob 50-letnici Domžalskega doma, hkrati pa so obeležili tudi 110-letnico ustanovitve Slovenskega planinskega društva, slovesnost pa je pomenila tudi 11. tradicionalno srečanje članov in članic Planinskega društva Domžale. Že v soboto jc ob domu potekala akcija Zdravi v gore, prijetno slovesnost pa so tradicionalno veselo začeli domžalski godbeniki, ki so vsem prisotnim pripravili prav prijetno razpoloženje, ki gaje z. izbrano besedi i pospremila Marjeta Kcršič Svetel, z izbrano glasbo pa Moški pevski zbor Jallko Kersnik iz I .ukovice ter Oktet bratov Pirnal, ki se lahko pohvali, da je v podobni zasedbi pel tudi 9.avgusta 1953, koje bil Domžalski di im uradni l Gradbeni odbor, ki je najbolj zaslužen, da smo pred 50 leti dobili Domžalski dom na Mali planini. Ob 50. letnici je na slovesnosti v Domžalskem domu pel tudi Oktet bratov Pirnat. Če boste dobro pogledali fotografijo, ki nam jo je v uredništvo prinesel znani zbiratelj arhivskega gradiva Anton Pavlin, boste na njem prepoznali kar nekaj že omenjenih pevcev, sicer pa je na fotografiji Planinski pevski zbor, ki ga je leta 1953 vodil Mavrici) Bergant. odprt. Tokrat so bili zelo dobrodošli častni gostje. V slovesnem nagovoru jc Borut PcrŠolja. predsednik Planinskega društva I )< mižale, gi ivi >ri I o hrepenenju, ki je bilo krivo, da smo ljudje začeli obiskovati hribe; 0 ljubezni do gora, dO lepe pesmi, ki je kljub slabemu vremenu pripeljala na Malo planino veliko ljudi, pa O Spoštovanju do vseh, ki so pred |X'linii desetletji začeli gradili dom in ga ludi dokončali. Med njimi je bil posebnega pozdrava deležen starosta planincev, Domžalčan Anton Grilj, ki je tedaj napeljal elektriko, predsednik pa seje iskreno zahvalil tudi vsem dosedanjim predsednikom, pa tudi vsem članom društva, ki uspešno dela že vrsto desetletij. Spomnil se jc tudi, da jc bil za dom izbran prostor, s katerega se dobro vidi I juhljanu, ter poudaril, da tudi jubilejna slovesnost, ki je bila zaradi slabega vremena v domu, izpričuje, kako pomembno vlogo jc dom odigral v vseh petih desellcljili: nudil je varno zavet jc vsem ljubiteljem gora. S |x;sinijo smo se spomnili tudi vseh, ki so v planinah izgubili življenja, PD Domžale pa jc pohvalil tudi ptxlprcdsednik PZS Adi Vidmajcr, med gosti pa je bil tudi podžupan Vinko Juhart. Vsi pa smo lahko prisluhnili tudi svetovni praizvedbi pesmi, namenjene Gojški planini, avtorjev Mira Kepica in Sama Vrcmšaka. Ob koncu slovesnosti smo slišali tudi odlomek iz vpisa tedanjega predsednika PD Domžale, Franceta Skofica, v vpisno knjigo, ki jo je pred petdesetim) leti Planinska zveza podarila društvu in sc vanjo tudi vpisali. Kdo od sedanjih vpisnikov se ho zanesljivo V II je j našel 11 u I i čez .pet deset leti j. hijetno razpoloženje sc jcraz|x>lcgiulo čez ves dan in potrdilo, da slabo vreme niti slučajno ni ovira za vse, ki imajo hribe radi, Med njimi so bili tudi številni člani planinskega društva iz pobratene Koprivnice. , Spominska slovesnost pa ne pomeni zaključka slovesnosti ob 50-letnici Domžalskega doma, temveč le eno od postaj, saj prizadevno Planinsko dm.šlvo Domžale jeseni pripravlja predstavitev jubilejnega zbornika Domžalski dom na Mah planini 1953-2003. Ura za kulturo. Drage obiskovalke, cenjeni obiskovalci! Zastor prireditev pete sezone nismo niti dobro zaprli, že smo na tem, da ga za vse, ki želite svoj vsakdan popestriti s kvalitetnimi kulturnimi dogodki, ponovno odpremo, Poleg tega je bila pretekla sezona nadvse bogata in uspešna, saj smo v devetih mesecih na kar 163 kulturnih dogodkih poskušali ponuditi na gledaliških predstavah, koncertih, razstavah, prireditvah za otroke in drugih kulturnih dogodkih dovolj priložnosti za kakovostno življenje občanov Domžal in okolice. Upam, in skoraj z gotovostjo sem prepričan, da Vas bo. drage obiskovalke in cenjeni obiskovalci naših kulturnih prireditev, tudi nova sezona zadovoljila. Tu Vam na kratko predstavljamo kulturne dogodke, ki smo jih povezali v bogato abonmajsko ponudbo, več o abonmajskih prireditvah pa še o nekaterih vzporednih dogodkih, ki bodo obogatili naš kulturni prostor, pa lahko preberete v knjižici, ki jo lahko dobite v našem domu ali pa vam jo pošljemo na Vaš naslov. Vsa ta pestra ponudba pa bo na svoji vrednosti pridobila, ko se bo dotaknila Vas, draga in cenjena publika, dotaknila z besedo in gesto, z zvokom in melodijo, z barvo, s svojim sporočilom. In neposredni stik, ki ga boste doživeli ob srečanju s kulturnim dogodkom, bo zagotovo vrednejši od nasilnega televizijskega vpliva. Vabim Vas, da se pridružite vedno številnejši skupini abonentov, kar me prepričuje v smiselnost oblikovanja kvalitetnega in zanimivega programa, programa, ki je vaš način življenja zato, ker vi sami to želite. Ker bo abonma Kulturnega doma Franca Bernika Domžale Vaša Ura za kulturo. Dobrodošli! Milan F. Marinič abonmao3>04 ledališki abonma 1 Gledališkim abonmajem v našem kulturnem domu posvečamo še posebno pozornost, zato smo Vam tudi v prihajajoči sezoni pripravili izbor najboljših šestih predstav slovenskih poklicnih gledališč, ki se jim tokrat prvič pridružuje tudi Slovensko stalno gledališče iz Trsta. Pred nami je šest komedij, dram, intelektualnih in političnih intrig, ki bodo izzivale, zabavale in proizvajale neskončne pododrske užitke. • ORANŽNI - predstave predvidoma ob ponedeljkih ali torkih - predstave predvidoma ob torkih ali sredah • RDEČI - predstave predvidoma ob sredah ali četrtkih • ZELENI - predstave predvidoma ob četrtkih ali petkih Joseph Kesselring: Arzenik in stare čipke črna komedija, Gledališče Koper Komedija Arzenik in stare čipke je bila najprej gledališki bestseller, potem filmska uspešnica s Carvjem Gramom, sedaj pa bomo komične zaplete, ki jih povzročata dve blagi stari dami s strupenimi nagnjenji, videli tudi v slovenski izvedbi. Gregory Burke: Gagarinova pot politična komedija, SNG Drama, Ljubljana Delavski aktivist in nezadovoljni nasilnež se odločita, da bosta ugrabila menedžetja velike murtinacionalke in s tem rešila vse svoje probleme Ko se jima pridruži še varnostnik, v resnici propadli politolog, se situacija začne zapletati Peter S. Roselund: Nemogoči otrok črna komedija, Slovensko stalno gledališče Trst Nemogoči otrok je rezultat karikiranih odnosov med zdravnikom, zaljubljeno medicinsko sestro in pacienti, ki se pojavijo v aseptični zdravniški ordinaciji. Bistroumni zaplet načne sporne teme o nasilju, identiteti, otroštvu in družini Ronald Harvvood: Na čigavi strani drama, Mestno gledališče Ljubljansko Furtvvangler je odlični dirigent, predani umetnik, ki pa ga po koncu druge svetovne vojne obdolžijo sodelovanja z nacisti. Obtožbe se izkažejo kot neutemeljene, sence nacizma pa se vseeno ni mogoče znebiti. Odvisno pač od tega, na čigavi strani si. Tone Partljič: Čaj za dve komedija, Drama SNG Maribor Starejša, dostojanstvena igralka pristane v domu za ostarele, zaradi prostorske stiske pa ji v sobo dodelijo preprosto starko s kmetije. Žlahtna dama se sooči s preprostim svetom, ki zanjo prej sploh ni obstajal Potem pa je tu še zgodba z upokojenim aktivistom Jankom... VVitold Gombrovvicz: Ivona - princesa Burgundije / komedija, Prešernovo gledališče Kranj Preprosta Ivona se po poroki z Burgundskim princem znajde v svetu dvornega jet seta, ki mu vladajo glamur, zvezdništvo, dirigirana lepota in zlagane konvencije obnašanja čeprav preprosta m pasivna, na koncu razkrije bednost svojega novega sveta koncertni abonma I Kulturni dom Franca Bernika stopa v šesto sezono koncertnih abonmajev, kar potrjuje, da so tudi Domžale pomembno prizorišče vrhunskih koncertov komorne glasbe. V preteklih letih se je na našem odru zvrstilo zavidljivo število slovenskih glasbenih virtuozov ter priznanih gostov iz tujine, našo bogato koncertno tradicijo pa bomo tudi v sezoni 2003/04 nadaljevali z vrhunskim in žanrsko raznolikim programom • MODRI - koncerti predvidoma ob torkih ah sredah Ana Pusar Jerič - sopran, Andreas Woyke - klavir Sopramstka Ana Pusar Jerič je ena od naših najodličnejših opernih in koncertnih umetnic, ki je bila dolgo časa angažirana po opernih hišah v Bedinu, Dresdnu in ostalih opernih prestonicah, leta 19% pa se je vrnila nazaj v ljubljansko Opero Slovvind Pihalni kvintet Slovvind sestavljajo vrhunski solisti orkestra Slovenske filharmonije, dobitniki nagrade Prešernovega sklada za leto 2003 Njihov repertoar obsega komorna dela iz klasičnega obdobja, največ pozornosti pa posvečajo skladbam iz 20 stoletja. SToP - Slovenski tolkalni projekt Slovenski tolkalni projekt deluje od leta 1999, mlade glasbenike, sicer člane orkestrov Slovenske in Mariborske filharmonije, pa je združila želja po skupnem muziciranju, raziskovanju novih instrumentov, skladb in zvokov Komorni zbor Ipavska Komorni zbor Ipavska je eden od najuspešnejših pevskih zborov v Sloveniji, kar potrjuje tudi prva nagrada na tekmovanju Naša pesem 2003 v Mariboru. Njihov repertoar obsega ljudske pesmi ter zahtevnejše skladbe slovenskih in tujih skladateljev Arcadia Trio Arcadia trio so med študijem na visoki Soli v Kolnu ustanovili violinist Gorjan Košuta, violončelist Miloš Mlejnik in pianist Rainer Gepp Sedaj vrhunski pedagogi so z izbori romantičnih in sodobnih del nastopali Sirom Evrope m ZDA Simfonični orkester Domžale - Kamnik Simfonični orkester Domžale - Kamnik sestavljajo glasbeniki vseh starosti, večinoma učena in učitelji glasbenih 5ol Domžale m Kamnik Z k* se je razvil v homogen ansambel, ki v prihajajočo sezono stopa z novim dirigentom Štefanom Garkovom. vpisovaje abonmajev I Dosedanji abonenti • od četrtka, 18. septembra do vključno sobote 20. septembra Vpis abonmaja za abonente, ki želite obdržati svoi sedež Morebitnih zamenjav v teh dneh ne bomo mogli realizirati. • torek, 23 septembra Vpis abonmaja za abonente, ki Želite zamenjati sedež. Novi abonenti • od srede 24 septembra do vključno sobote 30. septembra Vpisovanje bo potekalo v pisarni Kulturnega doma Franca Bernika Domžale (Ljubljanska 61, vhod z dvorišta, kletni prostori) in sker vsak dan od 10.00 do 12.00 ure ter od 16.00 do 18.00 ure (ob sobotah samo dopoldne). • brošura: Urekulture H Kulturni dom • e-mail: info@kd-domzale.si Franca Bernika • telefon: 01 / 722 50 50 'I1 Domzay KULTURA stran 1 h zakladnice pregovorov »Kdor sadi koprive, ne more nabirati lilij« Preprosta in samoumevna je resnica, ki jo pove gornji pregovor. Najprej velja za poljedelstvo, v prenesenem pomenu pa opozarja, da imajo naša dejanja posledice, za katere smo odgovorni. Ta misel je zapisana tudi pri svetem Pavlu: Kar bo človek sejal, to tudi žel (Cal 6,7). Kakšno seme seješ, tako žito boš žel. Kdor plevel seje, ne more žeti pšenice. Kdor seje trnje, naj ne hodi bos. Pose j misel in žel boš dejanje. Kdor seje osat, bo žel bodice. Kdor seje iskre, bo žel plamene. Kdor seje veter, žanje vihar. Tudi zadnji pregovor je vzet iz Svetega pisma: Ker sejejo veter, bodo želi vihar (.Oz 8,7). Žetev je odvisna od številnih dejavnikov. Na varnem je šele takrat, koje pod streho: Tudi če imaš dobro seme, je prezgodaj, da bi se veselil dobre letine. Med setvijo in žetvijo se lahko marsikaj zgodi. Delo na polju človeka uči varčnosti in modrosti. Sejati je treba dovolj obilno, pri žetvi pa je že treba misliti na prihodnjo setev in zanjo prihraniti dovolj zrnja: Tudi po slabi žetvi je treba sejati. Kar privarčuješ pri setvi, izgubiš pri žetvi. Kdor varčno seje, bo tudi varčno žel, kdor pa obilno seje. bo tudi obilno žel (2 Kor 9,6). Letos je bila žetev pičla. Nismo gospodarji narave, pogosto smo pred njo povsem nemočni: Če polja ne obrodijo, tudi svetniki ne žanjejo. Žetev je bolj odvisna od truda kakor od polja. Še dve svarili za modre kmetovalce, ki pa imata globlji pomen: Kdor povsod seje, nikjer ne žanje. Ni dobro posejati vsega semena na eno samo njivo. Samo za plevel se ni treba nuditi in ga sejati in tudi uspeva vedno dobro: Kdor hoče posejati plevel, mu ni treba preorati zemlje. Jezus je ljubil naravo in ljudi, ki so delali na njej. Njegove najlepše prilike govorijo o setvi in žetvi, o sejalcih in žanjcih. Povedal je še eno veliko resnico: Eden seje, drugi žanje. To pomeni, da ne vidimo vedno sadov svojega truda in dela in ne prejmemo vedno plačila ali hvaležnosti. A to ni razlog, da ne bi delali dobro. Saj tudi mi žanjemo dobro, ki so ga pred nami sejali drugi. BOGDAN DOLENC Tri desetletja likovnih študijskih let Likovno društvo Petra Lobode Domžale je uspešno delovalo pod mentorstvom akademskega slikarja - specialista g. Danijela L. Fuggerja polnih 31) let. Posebno dejavno pa je bilo društvo letošnje študijsko leto 2002/03, ker je bil program naravnan predvsem v počastitev 30. obletnice delovanja in v spomin 50. letnici smrti kiparja Petra Lobode, ki je bil rojen v Domžalah. Po njem je dobilo naše društvo ime na pobudo našega mentorja, I. 1973. Ob občinskem prazniku je društvo pripravilo dve razstavi, prva je bila v ateljeju g. Danijela L. Fuggerja, odprta 15.4.2003. na pobuda mentorja na temo Petra Lobode "Materinstvo". Popestrili sta jo študentki Akademije za glasbo. Alenka Semeja (violina) in Špela Janša (klavir). Druga razstava je bila postavljena v Galeriji Domžale 9.5.2003. Posvečana je bila 30. jubileju društva, zato so bili povabljeni k sodelovanju tudi vsi bivši člani društva. V kulturnem programu sta nastopili ludi študentki AG Ljubljana Alenka Semeja in Ana Marija Jakob (obe violina pri prof. Valodji Balžalorskcm). V društvu seje zvrstilo več kot 40 članov. Najzvestejši član društva: somentor g.' Danijel L. Fugger (30 let). Ida Rebula (30 let), Marjana Tavčar (22 let). Danica Smrdel (21 let), drugi pa so prihajali in odhajali. Ob letošnjem jubilejnem letu v GD so razstavljali svoja likovna in kiparska dela vsi sedanji člani (I I članov): Vinka Končna Frelih, Leonida Goropevšek Kočar, Agata Križnar, Gorazd Skcnder, Asta Perko Slante. Ida Rebula, Nevenka Semeja. Danica Smrdel, Marjana Tavčar, Janez Praprotnik in Jože Vajda. Vabilu se je odzvalo in razstavljalo 16 bivših članov: Ana Marija Benda, Brigita Horvat. Drago Jerman, Roman Kos, Matjaž Mauser, Milan Obradovič. Franci Orchck,, Dolfe Pen. Bogdan Potnik, Bojan Puklovec. Janez Praprotnik, Franci Ravnikar, Tone Ravnikar, Alenka Sovine, Mojca Vilar in Srečo Vojska. Obe razstavi sta bili zelo dobro obiskani. Obiskovalci so s podpisi in s svojimi pisnimi komentarji v knjigi obiskov čestitali in zelo uspešno ocenili obe razstavi. Prijetno presenečenje pa so članom društva pripravili oh otvoritvi razstave 9.5.2003, ko so nas počastili z obiski, vodja "vodja javnega sklada RS TA kulturne dejavnosti. Območna izpostava Domžale, g. Pavle Pevec, predsednik sveta JSKD. g. Miloš Starbck, ga. Vera Vojska in podžupan g. Toni Dragar, ki je v imenu Občitie Domžale pozdravil in spregovoril številnim obiskovalcem. Vsi ti častni gostje so društvu in vsem razstavljalecm čestitali za uspešno delovanje. Najbolj zaslužnim elanom pa so izročili nagrado ali polivalo. Nagrado je prejel mentor g. Fugger. Priznanja pa so prejeli ga. Ida Rebula, Marjan Tavčar in Danica Smrdel. Skupno darilo in denarno nagrado so izročili društvu za pokritje stroškov. Za to presenetljivo pozornost občine in JSKD se vsem častnim gostom Likovno društvo Petra Lobode Domžale iskreno zahvaljuje. Občini in vsakemu posebej za izkazano pozornost še enkrat najlepša hvala. S tem svečanim in prazničnim jubilejnim vzdušjem pa še ni bilo konec letošnjega študijskega leta. Na zaključnem druženju v četrtek 29.5.2003. pa smo že načrtovali smernice in cilje za naslednje študijsko leto 2003/2004. V ponos in veselje nam je bilo, ker nas je poleg likovnih društev povabilo v soboto 31.5.2003 Kulturno društvo Senožeti k sodelovanju in razstavljanju svojih likovnih del v Radomljah na Ex-temporc, na temo "Naravna in kulturnu dediščina" ob njihovi 650-letnici prve pisne omembe Radomelj. Slovenost ob odprtju razstave je bila v petek 6.6.2003 ob 19. uri. Na tej razstavi so sodelovali: Vinka Končan Frelih. Leonida Goropevšek Koear, Agata Križnar. Gorazd Skender, Asla 1'crko Slante. Ida Rebula, Nevenka Semeja, Danica .Smrdel, Marjana Tavčar in Jože Vajda. V soboto 14,6.2003 pa smo se tudi na Brdu pri Lukovici udeležili medobčinskega srečanja likovnih skupin Krašnja 2003 na temo Živeli s čebelami. Družili smo se s slikarji iz Ccrkelj, Domžal, Kamnika, Krašnje. Mengša in Radomelj. Želimo si, da bi lahko naše društvo še naprej tako uspešno delovalo. Agata Križnar Mavrična Urša Dobili smo jo... Četrto številko glasila Vrtca Urša, z naslovom Mavrična Urša, namreč. Tik pred koncem šolskega leta, a prav zato, da nas popelje v brezskrbne poletne dni in nam popestri počitnice. Vesela sem, da Mavrična Urša iz leta v leto postaja bolj »naša«. Raznoliki prispevki otrok, staršev, vzgojiteljic, pomočnic vzgojiteljic in ostalih zaposlenih nas združujejo v skupno delo in nas medsebojno povezujejo. V letošnji številki smo pisali o stvareh, ki so nam vzbudile pozornost ali prijetne občutke, o stvareh, ki so sc nas dotaknile, nas spravile v smeh ali nam polepšale dan. Pesmice, otroška domišljija, strokovni članki, utrinki iz vsakdanjega življenja in dela v vrtcu ter vaje za »delo« možgančkov, so naše glasilo še popestrile. Predlagam, da poiščite svoj izvod Čaka vas zanimivo branje in verjamem, da boste v branju Mavrične Urše uživali tudi vi. Naj dodam še misel iz, uvodnika uredniškega odbora, ki vas bo morda spodbudila, da se boste za trenutek ustavili in užili vsakdanje male lepote, ki se vam ponujajo: KO OPAZUJEMO OTROKA, KI ODKRIVA SVIT, GA PONOVNO ODKRIVAMO TUDI SAMI. LE KAKO SMO LAHKO POZABILI, KAKO GLADKA IN BLEŠČEČA JE ŽOGA, KAKOSVETLOliA ODSEVA OD VODNE GLADINI.. KAKO USTJE SPREMINJA BARVO IN POSTANE NEKEGA POLETNEGA DNE LISASTO. KAKO SE RAČKE POTAPLJAJO, KAKO VEVERICE TEČEJO ČEZ TRATO? OH OTROKU VSE TO ZAŽIVI NA NOVO. Melita Lisjak Koderman univ. dipl. ped. Naj ne mine dan brez knjige Letošnje dolgo in res vroče poletje je poleg vsakodnevnih zaposlitev prineslo tudi obilo časa za branje. Če me kdo vpraša, odkod jemljem čas za branje, moram povedati, da si ga ukradem. Saj veste, čas si lahko ukrademo na mnogo načinov... In gotovo veste, da je dan. ki mine, ne da bi brali, zapravljen za vedno. V tem poletju sem največ segala po zgodovinski besedilih. Zgodovina je moja najljubša tema v knjigah. Alojz Rebula je pri Slovenski matici izdal čudovito knjigo Arhipel, ki zadovolji še tako zahtevnega bralca, kot tudi tistega, ki ob branju išče sprostitev. Delo prinaša dvaindvajset zgodb, ki govorijo o naši, slovenski preteklosti. Vsaka zgodba spregovori o enem obdobju, ki je zaznamoval našo bit. Prihod Slovanov, pokristjanjevanje, prva zapisana beseda, mimohod veljaka skozi Koroško, o žički kartuziji, kmečkih uporih, turških vpadih, Trubarju, preganjanju protestantov, navdušenju nad Ilirijo, Prešernu in Čopu. Slomšku, državnih problemih v prvi svetovni vojni, Doberdobu, o drugi svetovni vojni, povojnem času. spravi, zdomcih in slovenstvu danes. Delo napolni bralca z ljubeznijo do domovine, včasih z veliko zgodbo, drugič z utrinkom, ki zaboli, čeprav je Ze 12. leto v Domžalah poteka vpis v priljubljene GLASBENE DELAVNICE za predšolske otroke tod 3. do 6. leta) pod vodstvom Marte Zore Obiskali smo Martino glasbeno urico in se prepričali, zakaj imajo njene glasbene delavnice starši in otroci tako zelo radi. Učilnica je bila polna čisto pravih glasbil, otroci pa so odprtih ust sledili absolventki Ljubljanske akademije pri predstavitvi klarineta. Vsak je dobil svoj ustnik in ob velikem vsesplošnem veselju iz glasbila skušal privabiti ton. V ozadju je na nastop že čakala mlada balerina iz ljubljanske opere. "Prejšnji teden smo imeli bobnarja s pravimi, ogromnimi bobni! Vsi smo bobnali" so kričali otroci. "Doma ves teden štejemo dneve, kdaj bo spet sreda", so se smejale mamice zunaj v garderobi. ■Delavnice potekajo v popoldanskem času. Vsi, ki bi skupaj z otrokom radi obiskali predstavitveno urico, čimprej pokličite na tel, št: 04 23 81 991 ali pa poglejte na WVm.ZV0ncek.C0m. Velik poudarek je na spoznavanju glasbil: flavta, klavir, trobenta, klarinet, saksofon, bobni, čelo, violina, tuba. pozavna, harmonika... V sodelovanju s profesionalnimi glasbeniki, ki imajo smisel za delo z otroki (le z najboljšimi je Marta zadovoljna) delo poteka na visokem nivoju, pa vendar se otroci zelo zabavajo slišen komaj "kot ptičji ščebet". Zgodbe so naše, polne bogate pisateljeve besede, neskončno odkrite, zato sc bom vračala k njim še mnogokrat. Pisateljevih besed se ne moreš nauž.iti dovolj. Nasmeh pod solzami, jc bogato opremljena razkošna knjiga, ki prinaša balade in romance od Deva do Mlakarja. Založba Modrijan je pod skrbnim izborom in uredniškim peresom Petra Svetine na naše police postavila bogato delo, ki bo služilo tako mladim, ki odkrivajo nastajanje balad in romanc od davne preteklosti, ki sega dvesto let nazaj do danes, kot nam, ki ljubimo naš jezik. Delo prinaša več kot 150 pesmi razdeljenih v tri razdelke, prvi "Prah z Bogom kregat se ne sme" je najobsežnejši in prinaša balade in romance od Zoisa in Prešerna do Borisa A. Novaka. Marka Pavčka, Alojza Ihana... V drugem razdelku "Ljubezen naj gre vedno v cvet" so pesmi namenjene petju izpod peresa Ježka, Krcslina. Mlakarja in Kovačiča. Tretji razdelek nosi naslov "Na konjžča, konjžča, kralj Matjaž " in prinaša ljudske balade in romance, med njimi Lepo Vido, Mlado Bredo Desetnico in Siroto Jerico. Pričujoča antologija je četrta tovrstna pri nas. prejšnja je izšla leta 1955, zato jc bila potreba po takem besedilo že zelo očitna. Knjiga je najobsežnejši izbor doslej. In če pokukam z vami na njene strani, kaj boste med drugim tudi našli v knjigi? Prešernovo Judovsko dekle, Levstikovega Ubežnega kralja, Jenkovo Mlinarico, Aškerčevega Botra, Kosovelovo Starko za vasjo, Menartovo Ljubezen, Zajčevo Utopljenko, Zibelko Makaroviče. Kreslinovo Dekle moje, pojdi z menoj!, Mlakarjevo En glažek vina mi daj... Med nami. v Žejah, živi in ustvarja Lenart Zaje. Na začetku mojega učiteljevanja je bil moj učenec, danes je pisatelj. Ko sva se zadnjič srečala, mi je v roko stisnil svojo najnovejšo knjigo Zgodile iz teme in mi napisal prijazno posvetilo. Delo je izšlo pri Založbi Educy in z velikim veseljem sem ga prebrala. Iz zgodb, trinajsi jih je, diha mladost, svežina in odkritost. Pisatelj govori o sanjah, ljubezni, erotiki, strahu, krvi... Zgodbe sem brala počasi, drugo za drugo, tako kot človek, ki zjutraj počasi odpre oči in zapušča sanje. Kajti prehod i/, sanj v resničnost, je kot dolgo potovanje. Na ustih še nosimo krike tesnobe, ko zunaj že pojejo ptiči. Strah in upanje, tesnoba in sreča si podajata ob zori roke. In ta bežen trenutek, poln minljivosti, jc ujel pisatelj Lenart. Čarobno. Luč mikrokozmosa Petra II. Petroviča Njegoša (1813-1851) je največji slovanski filozofsko-religioni ep. l/šel je pri založbi Slovenska matica, v prevodu Namite Subiotto, Pisan jc v junaškem srbskem desetercu, s cezuro po četrtem zlogu in brez rime in govori o nastanku človeka. Njcg°š" je bil črnogorski cerkveni in posvetni vladar, ki se je povezoval s Hrvati in Srbi, ubranil meje pred Turki, krotil plemensko samovoljo, organiziral policijo, sodstvo, pobiral davke, odprl prvo osnovno šolo in ga naši osnovnošolci in srednješolci poznajo predvsem po Gorskem vencu, ki je nastal 1847, dve leti za delom Luč mikrokozmosa. Pričujoče delo ima religiozno podlago, priznava posameznikovo majhnost in šibkost v primerjavi s stvarstvom in gotovo je bilo delo prav zato prikrito. Tatjana Kokalj BESEDA Domžale, Študljanska 12 Knjigarna in galerija, Domžale, Kajuhova 5 Kulturna obvestila I žomžalčani, po več kot 50-ih letih si lahko zopet ogledate zastorsko sliko (3.5 m x 6.5 m) slikarja Slavka Pengova. Še zlasti starejši si boste ob ponovnem ogledu priklicali v spomin nešteto kulturnih prireditev, ki so se zgodile v Godbenem domu in se pričele z dvigom te umetnije. Marsikateri se bo tudi spomnil napetosti pred nastopom..., z druge strani z&storja. Pridite in si obudile lepe spomine na te dogodke. Mogoče bomo tudi skupaj razrešili "vsebino" slike, bogastvo simbolov, kaj vse nam je hotel umetnik sporočili. 5.9.2003-31.12.2003 Razstava slovenskih skrinj in starega pohištva 19.9.2003-27.9.2003 Razstava likovnih del delavcev zavoda Republike Slovenije za šolstvo Otvoritev razstave ob 17.00 uri! Bogastvo slovenskega jezika Vsakdanje besede (6) Slovenščina jc živ jezik. V njem nekatere besede umirajo oziroma jih ne uporabljamo več, lako v govorjeni kot pisani besedi. Ob hitrem načinu življenja in vsestranskega napredka pa se vsakodnevno porajajo nove besede, predvsem na gospodarskem, tehničnem in tehnološkem področju. Z novimi stroji, napravami in razni »vrstili > < >pren 10 prihajajo tudi novi izrazi. Kakšna nova beseda jc včasih za uho čudna in neprimerna, sčasoma pa se je navadimo. Zgodi pa sc ludi, da se kaka noviteta ne plime. Tokrat sc bomo srečali z. besedami: pesem, petje, prepevanje, zapeti, odpeti, ljudska pesem, pevsko društvo, zborovstvo, zborovodja, zborovsko petje, |>cvski zbor, vokalna glasba in druge besede s podobno tematiko. Prvi evropski glasbeni zapisi segajo v 9. stoletje. Začetek zborovske glasbe je srednjeveško koralno liturgično petje. Preproste ljudske pesmi pa so sc prenašale iz roda v rod. Glasbeniki so veliko teh pesmi priredili, jih notografirali in s tem uglasbili, obenem pa ustvarjali nove. Narodno ozaveščeno prosvetno zborovstvo. oprto na vcčglasno ljudsko tradicijo, se je na Slovenskem pojavilo po letu 1848; delovalo je predvsem več manjših moških pevskih zborov, večji /bori pa so se po letu 1860 razvijali po slovenskih čitalnicah. Prvo slovensko pevsko društvo je LIRA i/. Kamnika, ki je bila ustanovljena leta 1892. Posebno mesto v razvoju in vrsti zborovskega petja ima leta 1891 ustanovljeni Zboi ljubijanskeGlasbene matice.Ta 150-člamki mešani pevski zborje v letu 1896 naslopil na Dunaju. Vzporedno sc je širila in dozorevala cerkvena pesem, večja cerkvenazbora pa sla bila v Ljubljani in Mariboru. V zadnjih slo letih seje število različnih pevskih zborov vseskozi povečevalo. Mesto Maribor ima vsako drugo leto tekmovalno prireditev Naša pesem, ki sc jc udeležujejo slovenski amaterski pevski zbori, vmes pa se vrstijo mednarodna tekmovanja pevskih zborov. V Šentvidu pri Stični je v začetku poletja vsakoletni tabor slovenskih pevskih zborov, lo srečanje je ena najbolj odmevnih slovenskih prireditev vokalne glasbe. Danes izstopa Slovenski komorni zbor, kije poklicni, zelo odmevni pa so: Slovenski okiet, APZTbneTbrnSič, Komorni zbor RTV, Avc in Carmina Slovenica. Pravih amaterskih pevskih zborov pa je v Sloveniji skoraj tri tisoč odraslih (MoPZ, ŽcPZ, MePZ) okroglo900; mladinskih okrog 1200 (otroški in mladinski), župnijskih oziroma cerkvenih pevskih zborov pa jc več kot 700. Vsi li zbori in njihovi zborovode skrbijo, da bo slovenska pesern ostala živa ler da bo tolažila, bodrila, razveseljevala, poudarjala ponos in ljubezen do domovine ter vzgajala in navduševala tudi naprej. To velja še posebej zalo. ker število otroških in mladinskih zborov upada (včasih smo jih tudi na radijskih valovih večkrat poslušali). Kulturno ministrstvo daje tej kultumo-izobražcvalni veji premalo I« ludarka in pomoči, tako moralne kol finančne. Vsaka osem lelka naj bi imela takšen pevski zbor, ki bi ludi javno nastopal. Pri ohranjanju tako preproste ljudske kol ludi zborovske pesmi rtu sla še večja škodljivca radii > in televizija. Vsi radijski programi, razen ARS, na dan zavrtijo na stotine popevk, le redko kd;i| pa slišimo zborovsko pesem. Tudi lorkova oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi je prekratka. Danes so na vseh radijskih programih pol ah enourne oddaje samih popevk, vmes pa še vsi presledki ali odmori natrpani z »glasnimi« popevkami. To poudarjam zato, ker so veliko glasnejše kol govorni del. Ker je vsaka popevka spremljana z glasbenim inštrumentom, jc večkrat težko slišati pevčev čisti glas, saj sc utaplja v instrumentalni glasbi. Lepo jc slišati, če sc na kakšnem programu le oglasi vokalna zborovska pesem ali pa če pridejo na vrsto tudi druge različne zvrsti glasbe. Malo je tudi pesmi iu različncgla.shenanxlovz vsega sveta. Slovenski pravopis navaja smiselne in priravne besede: popevka, popevčica, popevkar, popevkarjev, popevkarica, popevkaričin, popevkarski in popevkarstvo. Začuda pa v tem sklopu manjka glagolskih besed. Medlem ko PESMI POJEMO popevkar POPEVKO IZVAJA. Slednje bi se mogoče dalo povedali z. eno besedo; Popevkar POPEVKA ali POPEVKIIII:. še posebno zalo. ker sam brez spremljave skorajda ne poje. Predvsem pa popevko vedno začne instrumentalna glasba. Pri tej pripombi naj bodo odlični popevkarji izvzeti, S popevkami sc po eni strani spet vračamo v srednjeveško enoglasno petje, (Hale predlaganih novih besed pati »le. Kako bi bilo slišati, ko bi rekli: »Popevkarica je lepo popevkala ali zapopevkala, Skozi dolg spored seje popevkar kar dobro napevkal ali pa napopevkal. Priznani in iskani popevkarji s popevkanjem kar dobro zaslužijo. Ali jc zadnji popevkar že odpevkal ali odpopevkal najnovejšo popevko? Popevkarstvo je preplavilo tucli slovenski glasbeni svet.« Popevke delajo večglasni slovenski vokalni pesmi škodo. Zalo prosim slovenske glasbene medije, da naj za ohranjanje slovenske kulture namenijo već prostora in Časa zborovskemu petju. Obenem bi razveselili starejše Slovence, ki večkrat na dan na i a/1 mi 111 valovih zaman iščejo, da bi kje našli preprosto in duhovno zlalo SLOVENSKO PESEM, škoda, da stare kulturne zaklade mečemo skozi okno. France Cerar # pisma V bralcev PISMA BRALCEV Od Telemacha se zvrti Na Vodnikovi ter deloma na Karantanski in Krakovski cesti so delavci podjetja Tclcmach d.o.o. položili kabelsko omrežje, vgradili omarice na objekt ter i/.vedli notranje inštalacije do vtičnice. Po obljubah naj bi dobili poskusno signal polnega paketa programov za vsaj en mesec, nato pa bi se odločili za enega od treh paketov in podpisali pogodbo. Po začetnih težavah s kakovostjo signala so me stanovalci po desetih poskusnih dneh opozorili, da sprejemajo le še slovenske programe. Nikomer od podjetje Telemach se ni zdelo potrebno o tem obvestiti ali kaj pojasniti svojim bodočim strankam. Do tu je bil odnos oz. poslovni pristop izvajalcev podjetja Tclcmach večinoma korekten. Nikakor pa ne razumem poslovne politike tržne firme, ki seji svojega produkta ne zdi potrebno ponujati niti tolikočasa, da bi se ljudje navadili nanj. Pa čc pozabimo, da smo ravno sredi dopustov in da jc bilo obljubljeno poskusno obdobje vsaj en mesec. Jasno mi jc. da ne morem diktirati poslovne politike Telemacha, saj ne Poznam njihove taktike in ozadja poslovanja limte. Za to vendarle skrbijo njihovi dobro plačani direktorji, /a ljudi, ki smo njihove stranke pa je tak odnos vsaj nepremiren in neposloven. Nikakor se ne morem znebiti vtisa, da za Tclcmach obstajata dve vrsti strank, in sicer stranke v stanovanjih in tiste druge v hišah. Iz lastnih izkušenj lahko povem, daje v bloku trajalo poskusno obdobje polnega Ugnala vsaj leto in pol, v nekaterih predelih pa ni bilo potrebno plačati niti priključninc. Kaj poreče na to direktor Marketinga ali kdo od najbolj I un kc i j i. Ona izdavi, da je referentka tudi za "bmočje Domžal. Ker Očitno nisem imel opravka / direktorico, sem prosil, če me preveže k diivklc nju. a lega splc >h ni hotela slišali, češ da ona rešuje te Zadeve in naj ji le povem problem, da h" videla, kaj sc da naredili. Po dveh Stavkih pojasnil je že začela suvereno h'dili, kaj je res in kaj ne. zalo sem še Pravočasno ponovno zahteval diivklorja.sicei bi se zagotovo skregala, izjavila je, da mi direktorja ne more vezaii. lahko pa me veže nazaj na Centralo. Ko sem spel dobil centralo, trn po nekaj stavkih pojasnil ponovno Zahteval direktorja, ki pa ga telefonistka "i mogla vezati. Poskušala meje vezati v glavno tajništvo, saj me le od tam lahko pivvcžcjo. 1'oeni minuli sem imel "'Pel na liniji lelclonisiko, ker je v tajništvu niso uslišali. Telefonistka jc BODICI trdila, da mc lahko k direktorju veže le referentka s katero sem žc govori I. ] 'it it i temu, da me preveže, res nisem imel nič, nisem pa se z referentko želel prerekati. Telefonistka je tO prenesla referentki, ki pa mc ni želela prcvezati k direktorju. Tako mi jc svoje usluge spet ponudila telefonistka. s kalero sem pokramljal nekaj stavkov in mi predlagala, da napišem dopis I 'ogi m v jc bil zaključen. Najprej sem pogledal na koledar, saj sem bil prepričan, da sem se znašel v časovni luknji leta 1971. Vendar ne, koledar me jc vrnil nazaj v realnost avgusta leta 2003. Vtisi o firmi Tclcmach d.o.o.. ki sem jih odnesel po tej izkušnji so preveč negativni za katerokoli resno fimio. Izkušnje imam s linnami, ki poslujejo s celotno Slovenijo in z vsemi državljani, a nisem doživel, da hi sc direktorji kjetakodistanciruliod strank v višave. Domžale, 21.8.2003 Mare Hrovat, Domžale Vprašanje prirejanja koncertov v cerkvah Cerkev zaostruje svoje pogoje, država pa grozi s tožbami. Zadnji tovrstni primer je festival v (.robijah. Toda kdo kaj zaostruje, če pa so v veljavi že petnajst ali dvajset let stara navodila, ki jih od tedaj nihče ni spreminjal? Ali bi res nekateri veljavne cerkvene predpise radi naredili za politično temo? Predpisi izhajajo iz Zakonika cerkvenega prava (ZCP) iz leta 1983, iz navodil pristojne vatikanske kongregacije iz leta 1987 in iz odločbe slovenske (tedaj še pokrajinske) škofovske konference iz leta 1988. Od tedaj in na podlagi dokumenta Kongregacije za bogoslužje o koncertih v cerkvah novembra 1987 do aprila leta 1988 so za slovenske škofije v veljavi posebna pravila, kot: 1. cerkevni prostor je prvotno namenjen bogoslužju in le drugotno, to jc izjemoma, primeren /a druge dejavnosti, ki same poKbi ne nasprotujejo svetosti kraja npr. cerkveni koncerti; 2. cerkveni koncert jc nastop vokalne ali instrumentalne skupine ali posameznika, ki zraven bogoslužja izvajaj* i skladbe, ki so sicer namenjene bogoslužju ali so v tesni pi ivezavi z njim. Pri vokalnih skladbah jc to razvidno iz besedila, pri inslmmentalnih pa iz. namembnosti. Klasične orgelske skladbe so bile namenjene bogoslužju. 4. točka od skupaj sedmih sc glasi: Ordinarij daje dovoljenje za vsakp prima posebej v sporazumu z. župnikom oz. rektorjem cerkve. Izključeno jc splošno dovoljenje za vrslo konCertVO. 7. točka: Vstop mora biti za vse prost in brezplačen. V nadaljevanju ista točka govori o možnih i/jen lah/a vsak primer |x iselx'j. Ob vprašanju prirejanja koncerta v cerkvah pa hkrati nekateri pozabljajo, da denimo krovni šolski zakon prepoveduje vsakršno konlesionalno dejavnost v javnih šolah in vrtcih ter da je to prepoved potrdilo celo ustavno «xlišec.'Iotvj na eni strani morajo veljali stroga omejevalna načela glede vstopanja vemosli v javni prostor. V šolo. na drugi strani pa bi morali bili sakralni prostori odprti ZJ vse. kar posamezniki ovrednotijo kol umetnost. Ena domača GROBEUSKA CERKEV Nekoč bila je shirajpogniblji-na. puhni vinu/ej .ii umetnost prirejena. Zdaj Spet. /iv. okolico domu je, '.'.molitvijo in glasbo naj'jo povezuje. Ena splošna "OBLEKA" Prastaro veljalo je $eslo, OBLEKA da dela človeka, a danes tako je naneslo, da AVTO je tista obleka, In Cerkev naj bi sc za pridobitev etikete "modernosti"temu prilagodila... Tako razmišlja Bogomir Stcfanič ml. v Družini, 24. avgusta 2003 Poglaviten jc kan. 1210 ZCP: Na svetem kraju so dovoljena le taka opravila, ki omogočajo ali pospešujejo bogočastje, pobožnost in vero. prepovedano pa je vse, kar je tuje svetosti kraja. Ordinarij pa lahko za posamezne primere dovoli drugačno uporabo, ki pa nc sme bili nasprotna svetosti kraja. Pri vsem tem pa je treba razlikovali med sakralno glasbo kol lako, dalje glasbo, ki ima sakralni značaj in glasbo, ki resda nima sakralnega značaja, vendar v ničemer nc nasprotuje svetemu kraju. Nc morem si kaj. da ne bi na tem mestu citiral skoraj preroške besede Melite Forstncrič Hajšck v Večeru,«, avgusta 2003: Se sploh zavedajo (Sklepni dokument plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem..., op. I.K. I, da utegnejo z. izganjanjem in cenzuriranjem vrhunske resne glasbe (xlvrniti ludi kakega na popisu izrecno deklariranega vernika od KKC?" Nekateri duhovniki veljavne cerkvene predpise razumejo razmeroma "elastično", kar je vredno pozdrava. In tako naj bi bilo po možnosti tudi v Grobljah. seveda ob korektnem in nc švistajc xxm ixlnosu do župnika. S tem bo Cerkev kvečjemu pridobila: biti elastičen sploh ni slabost. Ne verjamem, da Rixličan dr. Franc Rode, nadškof, logo razmišlja 0 tem vprašanju, sploh pa, če primerjam nekatera njegova stališča v televizijskem razgovoru z. novinarko Rosvilo Pesek. Artliur Scliopcnhatier jc žc Ida 1847 napisal : icer preprosle. a znamenite besede: Ne upoštevaj sebe samega, ampak tudi dnige in tO jc spel opis i/reka. ali celo prepis: Ouvedati, mu mora kričali na uho. Nekoč sem vprašal voditelja ansambla: »Pridni ste, lepo igrate, samo preglasno-ali zaradi tega kaj obolevate za sluhom'.'« »Ja.« jc rekel, »kar večina vsi hodimo k zdravniku.« »Pa jc treba tako močno,« sem šc dodal. On pa: »Kaj pa moremo, lakaje mcxla.« Mojster za slušne aparate pa je v povezavi na to temo dejal: »Tudi sam sem igral v ansamblu v večji restavraciji (Severna Italija). Čim je glasnost ansambla presegla določeno mejo. seje prižgala rdeča lučka in za naslednji večer smo bili izločeni. Zalo smo sc držali te meje.« Na radiu ali televiziji imajo, po laični pripombi, mešalne mize in sproti določajo glasnost glasbenega dela programa. Po tem. kaj in kako pride do poslušalcev, pa izgleda, da sta ta dva medija namenjena predvsem le mladim.'! Ob vseh pripombah pa nikomur ne želim, da bi si s čezmernim hrupom pokvaril zdravje. France Cerar Otroško igrišče Odgovor mi intervju z g. Ulčar jem v Slamniku z dne 27.5.2003 Že nekajkrat smo prebrali o hudobnih prebivalcih z Železniške ulice, ki ne pustijo graditve ot roškega igrišča. Sedaj pa preberite še drugo plat zgodbe. Naše območje (Prešernova in Železniška ulica) sestavljajo predvsem upokojenci, družine z že pol(xlraslimi otroki in le nekaj mladih družin. Mlajši iilnici. ki so dopoldne v vrtcih, sc na igrišču nc morejo igrati, ker so starši pozno doma. V večernih urah pa se na že sedaj obstoječem igrišču zbirajo le veliki otroci, stari uničena, cm i je bilo celo požgano. Takega igrišča, brez igral, obstoječega zelenja In polnega odpadkov pa res ne potrebujemo. Postavi pa se tudi vprašanje čiščenja igrišča. Nihče ne želi, da bi se težave SPB-ja prenesle čez progo. Pametne glave naj svoje grehe kar same rešujejo, brez vpletanja drugih prebivalcev. Če g. Ulčar hoče imeti igrišče, naj ga postavi tam, kjer ni spalnega dela. Gospod Ulčar naj raje usmeri svoje moči v ponri(x? ureditve igrišča pred Osnovno šolo Venclja Perka. Poskrbi naj za kakšen smetnjak na Prešernovi ulici, hitrostne ovire na cesti, čim hitrejšo plinifilaicijo našega (>bmočja,... Nabolj žali istno pa jc. da sc g. delegat z nami pogovarja preko časopisa ali po telefonu. Med ljudi in sosede pa ne pride. Slišati ali videti stvar je lahko zelo različno. Sedaj pa lxxlite še vi zgroženi nad odgovorom in našo utemeljitvijo. Stanovalci Železniške ulice Kako do zaposlitve na občini? Minilo je že 8 mesecev od stečaja d.d. Univerzale, pa sem še vedno prijavljena na Uradu za delo. Pa ne, da v tem času nisem iskala zaposlitve. Napisala sem že kar lepo število prošenj, med drugim tudi na Občino Domžale, ko so razpisali delovno mesto pomočnika v vložišču in glavni pisarni. V pogojih je bila zahtevana IV. stopnja izobrazbe administrativne smeri. Imam V. stopnjo izobrazbe (tekstilne smeri) in ker sem prepriča na I. da bi lahko ustrezala vsem ostalim razpisnim pogojem (znam slovensko, da sem pismena sem tudi že menda dokazala, do strank bi imela spoštljiv odnos), sem se na razpis prijavila. Ker dolgo ni bilo odgovora, sem poklicala v kadrovsko službo. Odgovorna uslužbenka mije prijazno pojasnila, da kot tekstilnih tehnik nimam nobenih možnosti za zaposlitev v občinski upravi, ker imajo zelo stroga pravila. A glej ga zlomka. V soboto 5. julija sem v Dnevniku prebrala, da si je Občina Domžale od računskega sodišča prislužila mnenje s pridržkom o pravilnosti poslovanja za leto 2001. ker je S delavcev razporedila na dekivna mesta, za katera niso izpolnjevali pogojev glede izobrazbe. Me prav zanima, čigav kolega moraš biti, da te lahko zaposlijo kljub neprimerni izobrazbi. Očitno imajo na občini dvojna merila. Saj ne. da bi nujni > rada na občino, ampak glede na statistiko zaposlujejo največ v upravi, medtem ko zaposlovanja v gospodarstvu skorajda ni, oziroma upada. V Dnevniku sem tudi prebrala, da bi bili v Domžalah, bodočem kulturnem mestu, pripravljeni sprejeti tudi katero referentke v sprejemni pisarni (se razume v Slamnati hiši). Marta Mlakar Drobni utrinki z izleta Z vrtcem Krtek iz Ihana, s skupino Polžki, ki jo vodita gospa Vilma in Nuša, sem se udeležila prekrasnega izleta s slastnimi češnjami za posladek na koncu. Sem na porodniškem dopustu, zato je šla z menoj še osem mesečna Ana, ki je ob sestrici Niki in ostalimi otroki iz skupine Polžkov zelo uživala, dokler v vozičku ni zaspala ob pesmicah, ki smo jih skupaj z. otroki prepevali na poti. Sonce nas je že dobro ogrelo, ko smo se ustavili pri gospodu Lojzetu in si ogledali ribnik z zlatimi ribicami. Ribnik s fontano je gospod Lojze naredil sam in moram reči, daje res zelo lepo in z občutkom narejen. Pokazal nam je tudi čebelji roj na drevesu, ki čaka čebelarja, da ga spravi v panj. Potem smo se odpravili na pot do posestva, kjer s si ogledali ovce. Na poti smo sli zanimivo ugotovitev otrok, in sicer, lahko postane oddaljeni TV (xidajn medgordmi?Ladjazjamborom. Prav neverjetno, kaj vse se lahko splete v otroški domišljiji. Od ovčk nas je pot v(xiila k zadnjemu postanku in to je bila le še pika na i vsega lepega doživetja. Prišli smo na Pijino dvorišče, kjer nas je pričakala njena mama, gospa Pajk. z, jabolčnim zavitkom, sokom in domačimi češnjami. Otroci so končno lahko iz svojih nahrbtnikov vzeli sok in1'.kik dobrote. Kmalu zalem pa so že tekali na Pijinem dvorišču in uživali na gugalnici, v peskovniku, na toboganu in v vrtni hiški. Za konec lahko rečem le še to, da mi je zelo žal, ker s seboj nisem imela fotoaparata, da bi ujela delček tega prisrčnega vzdušja na sliko. Vendar pa imam vse te lepe občutke v svojem spominu, kar tudi ni slabo. Za vrtec Krtek mamica Meta Kos Za nekoga je moteče Spominsko Slomškovo znamenje v Homcu, postavili smo ga vaščani v spomin slovenske osamosvojitve, je bilo v dnevih 5. obletnice postavitve in blagoslovitve poškodovano in oskrunjeno. Obrazi na podobah svete Družine in svetega Janeza Nepomuka so fizično poškodovani z udarci nekakšnega orodja. Razbito je kaljeno steklo ene luči, na večer praznika pred enim letom pa je bila odnesena, torej ukradena, državna zastava. Razmišljam, kakšni nagibi vodijo človeka k uničevanju nečesa, kar jc bilo narejeno dobronamerno z denarnimi prispevki in prostovoljnim delom vaščanpv. Nekdojc svoje nestrinjanje izrazil, česar mu seveda nc sme nihče preprečevati, nestrinjanje s samostojnostjo naše države in s krščanskimi simboli v tem znamenju. Vse to jc povedal na način, ki našemu skupnemu bivanju in naši kulturi nikakor ni v ponos in čast. To jc dejanje, ki blati prepričanje, zavest in delo vaščanov. To ni nekaj, kar bi bilo storjeno iz nepremišljene objestnosti, nerazsodnosti ali političnega nagiba, temveč je povsem razsodno dokazovanje sovraštva do nandnega zavedanja in krščanskega prepričanja. Upam. daje bila ukradena zastava ob letošnjem praznovanju izobešena. Za obnovo podob in luči bo poskrbljeno, slikar bo obnovil podobe, steklo bo zamenjano, mi. ljudje, pa poskrbimo za medsebojno strpnost in za sprejemanje različno mislečih. Janez Pogačar DOMŽALE stran Hitovo sejmarjenje 2003 20. in 21. september Na sejmu v Kolodvorski ulici bo: - bogata gostinska ponudba s hrano in pijačo - raznolika ponudba na več kot SO-ih stojnicah - predstavitev malih avtomobilov različnih znamk s testnimi vozili in razstavnimi primerki - šola varne vožnje Yumicar za najmlajše - metanje podkev na star način, izkupiček pa gre za dobrodelne namene - lunapark za vse najmlajše, mlade in mladostne - ottvike delavnice z risanjem na asfalt, oblikovanjem gline, modeliranjem... - nastop glasbenih skupin in solistov s celovečerno žurko v soboto s skupino Čuki - modna revija za odrasle in otroke - športno izzivanje nogometašev NK Domžale in rokometašic RK Krim Electa - igranje vodnega nogometa v posebej postavljenem baz.enu pred pošlo - igranje nogometa, hokeja in košarke z izdelki Lego - tekmovanje lokalnih gostincev v kuhanju najboljšega golaža v kotlu - potica velikanka za vse ljubitelje tradicionalne slovenske hrane Morda niste vedeli O javnem redu in miru V novi rubriki bomo naše spoštovane bralce in bralke - na njihovo pobudo, poskušali seznanjati, morda pa tudi opozarjati na vsebino nekaterih odlokov. Tokrat vam na pobudo enega od naših bralcev kratko predstavljamo nekatere (pomembnejše) določbe Odloka o jjjvnem redu in miru v Občini Domžale, v zvezi s hrupom in motenjem nočnega miru. Odlok je v celoti objavljen v Uradnem cestniku ()bčine Domžale, štev. 2/ 92. 2. člen Vsakdo, ki prebiva ali se začasno mudi na območju Občine Domžale, sc mora obnašati, tako da: - nc moti, vznemirja ali ovira drugih pri njihovem delu. razvedrilu, počitku ali udeležbi na javnih prireditvah in obrednih slovesnostih - ne ogroža zdravja in premoženja drugih - spoštuje javni red - ne opušča ali opravlja dejanj, ki so po tem odloku obvezna ali prepovedana. 3. člen (del) Javni shodi in javne prireditve smejo trajati do 22. ure. Izjemoma lahko upravni organ, pristojen za to področje, dovoli daljši čas trajanja javnega shoda ali javne prireditve, na podlagi mnenja krajevne skupnosti, na območju katere se shod oz. prireditev odvija. Odgovorna oseba organizatorja javnega shoda ali javne prireditve, poslovodja gostinskega obrata ter zasebni gostinci so dolžni poskrbeti, da je prireditev zaključena ob uri, ki je navedena v odločbi ali potrdilu o priglasitvi, ki ga izda za to pristojen organ, oziroma zapreti javni lokal ob izteku obratovalnega-časa. 7. člen V času med 22.00 in 06.00 uro naslednjega dne je prepovedano opravljati dela oziroma dejavnosti, ki zaradi hrupa motijo nočni mir in poči tek občanov. Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, lahko pristojni organ Občine Domžale dovoli drugačen način opravljanja del oziroma dejavnosti, ki so sezonskega značaja in predstavljajo turistično ponudbo občine. Če se dela in dejavnosti, ki so bile dovoljene, opravljajo mimo pogojev in omejitev, določenih v odločbi upravnega organa, jih lahko le-ta prepove. Odgovorna urednica Nagrade za bralce Slamnika Družinska založba Miš nagrajuje Tomaž. Limbek. Albin Starec, Roman Vilčnik, vsi trije iz Domžal ter Veronika Pavli iz Turnš in Daša Kankaraš iz Imovice so nagrajenci naše zadnje nagradne igre in so med tem najbrž že izkoristili nagrado, ki smo jim jo poslali po pošti - dve oz tri brezplačne vstopnice za kopanje v Medijskih Toplicah. Tokrat pa bomo srečnega izžrebanca nagradili s knjigo Aksinije Kermauner Dnevnik Hiacinte .......ki jo je izdala družinska založba Miš, katero smo predstavili v prejšnji številki, še dva nagrajenca oz. nagrajenki pa se bodo razveselili dragih knjig domžalskih avtorjev. I I I a) Novak b) Miš c) Cerar L^c______ Vaša naloga danes je, da pravilno | odgovorite na vprašanje -Kako ■ se piše I Iiacinta, glavna junakinja ' knjige Aksinije Kermauner, kije | izšla v Družinski založbi Miš z Gorjuše: Vaše odgovore pričakujemo do vključno 26. septembra 2003 na naslov Kulturni dom Franca Bemika Domžale - Slamnik. Ljubljanska cesta štev. 61,1230 Domžale - NAGRADE. Lep pozdrav ter veliko sreče pri žrebanju Uredništvo BŠK BUDNIČAR Količevo vabi na koncert skupine 9DĐAKTHA //. oktober 2003 ob 21 uri hala Komunalnega centra Domžale Območno tekmovanje v oranju V začetku avgusta je Strojni krožek Domžale skupaj s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, Kmetijsko gozdarskim zavodom Ljubljana ter Mestno zvezo društev za tehnično kulturo Ljubljana na površinah g. Janeza Mivška med Dragomljem in Studo pripravil območno tekmovanje v oranju, ki je bilo hkrati tudi izbirno tekmovanje za državno prvenstvo oračev. Vse dopoldne in tudi del popoldneva jc potekalo oranje s tremi starti in v naslednjih dveh kategorijah: z. obračalnimi plugi terplugi krajniki. V spremljajočem programu so pripravili demonstracijo oranja s plugi najbolj znanih proizvajalcev, zaploskali pa so tudi modelarjem MZDTK Ljubljana. Vsi udeleženci ter dve udeleženki so prikazali dobro znanje ter veliko spretnosti pri ravnanju z najmodernejšimi traktorji in plugi, najboljši med njimi pa so prejeli tudi pokale ter praktične nagrade, največ pa jim je pomenila uvrstitev na državno tekmovanje, na katerem se bodo Center požarne varnosti poroča Intervencije v juliju Dob 03. 07. 03, ob 21.24 uri je policijska patrulja preko telefonske št. 112 obvestila enoto CPV, da v omenjenem kraju gori Stanovanjska hiša. Na kraju je bilo po prihodu gasilcev iz CPV ugotovljeno, da lastnik hiše kuri koruzne odpadke v peči centralne kurjave in zalo sc jc kadilo kot, da gori hiša. Kamnik - Lukovica 05. 07 . 03, ob 14.11 uri je Regijski center za obveščanje iz Ljubljane zaprosil enoto CPV za pomoč pri odkrivanju in določitvi lokacije gozdnega požara. Gasilci so se odpeljali proti Zlatem polju in Psa|novici. k|cr so s pomočjo zemljevida in daljnogleda določili lokacijo, kjer seje vil dim. Podatke so posredovali RC za obveščanje in kamniškim gasilcem, ki so se odpeljali na kraj dogodka, vzletel je še helikopter policije, ki je lokacijo potrdil. Blagovica 06.07. 03, ob 19.45 uri je na izvozu iz avtoceste v desnem zavoju zaradi neprilagojene hitrosti osebno vozilo R-Cllio mariborske registracije trčilo v nasproti vozeče kombinirano vozilo W V-karavelle. V osebnem vozilu je bilo udeleženih pel oseb, ena je podlegla na kraju trčenja, ker je med trčenjem padla i/, vozila, tri osebe je bilo potrebno iznesli iz zveriženc pločevine, eno so iz pločevine izrezali s hidravličnim orodjem. V kombiniranem vozilu so bile lažje poškodovane Iri osebe. Vseh sedem poškodovanih osebje bilo prepeljanih v bolniško oskrbo z. reševalnimi vozili. Trzin 13.07.03 ob 20.34 uri je zaradi puščanja plina v plinski peči prišlo do eksplozije v kuhinji. Po prihodu na kra| eksplozije so gasilci n.i|pre| zaprli plin na ventilu dovodne cevi, evakuirali stanovalce iz objekta in prezračili stanovanje. Na kraj so bili poklicani delavci plinarne. 1 Gasilci iz CPV so posredovali še na nekaterih drugih intervencijah, in to: šestkrat so vlamljali ključavnice vhodnih vral v stanovanje, v katerih so zapirali pokvarjene vodovodne armature, ki so puščale; dvakrat so pogasili manjša požara v naravi; po enkrat so posredovali pri: pomoru rib v Kamniški Bistrici, čiščenju cestišča po prometni nesreči in uničenju sršenjega mehu. Tekst in foto Svetlin Viktor (CPV) Najboljši med dekleti Zmagovalci se predstavijo BI PJPJ Tudi mi smo bili med najboljšimi pomerili najboljši slovenski orači. Najboljši so bili: Polona Gabršck med plugi krajniki ter Andreja Rus pri oranju z obračalnim plugom; med mladimi je bil pri oranju s plugi krajniki najboljši Klemen Janež, med člani pa Janez Žumcr, ki jc povedal, daje sodeloval tudi pri prvem tekmovanju - pred 33 Se najboljši med stroji leti; pri plugih obračalnikih pa je bil najboljši Janez Čehu lar. I ek 11 ii rvanje | W i je bilo mnogo več ki il le ugotavljanje, kdi >jc najboljši. Številni prisotni so ob opazovanju spretnih oračev ter najmodernejših plugov primerjali svoje spretnosti na tem področju, veliko besed pa je bilo namenjenih tudi prihodnosti kmetijstva zlasti v povezavi z Evropsko unijo. Prireditev je zelo lepo uspela, za kar sc Strojni krožek Domžale zahvaljuje vsem sponzorjem ter vsem, ki SO kakorkoli pomagali pri organizaciji letošnjega območnega tekmovanja V oranju. V. Vojska Planinci in prijatelji pokojnega Janka -Romana Kodra Spominski pohod Tudi letos smo se zbrali na 2. memorialnem pohodu v spomin na lansko leto prezgodaj umrlega Romana Kodra. Za cilj smo izbrali Polhograjsko hribovje z drugim najvišjim vrhom Toščem (1021 m) in bližnjo dominantnejšo in razglednejšo Grmado (898 m). Tudi letošnje leto nas jc Kostja presenetil s spominskimi majicami, ki smo jih nosili na vzponu, za kar se mu zahvaljujemo. Vseh 12. udeželencev, kar jc sicer nekoliko manj kot lani,.smo se s štirimi avtomobili odpeljali na izhodišče pri Ažmanu pod vrhom Tošča. Tudi sama pol vzpona je bila identična poti, ki sojo nekateri udeleženci pred leti ubrali skupaj s pokojnim Romanom. Po dobri uri prijetne hoje v sončnem vremenu smo najhitrejši dosegli vrh Tošča, dragi del skupine pa jc po najstimejšem delu poli najprej odšel proti sedlu na Gonle. Po krajšem počitku in okrepčilu smo se mimo Gonte odpravili šc na Grmada, druga skupina pa je tO opravila nekoliko kasneje. Na vrhu Grmade smo se razgledali po okolici, saj Gnnadu nudi več razgleda kol do vrha z drevesi porasel bližnji Tošč. jutranji zbor ponudnikov v Domžalah Na koncu smo se po prijetnem spustu, pretežno v senci dreves, s hlajenjem v prečkajočih studenčkih vrnili do avtomobilov ter se kombinirano odpeljali nadt >g< rvi >rjcn< i zbt >m< i mesti >. Zbrali smo sc na kmečkem turizmu Robež na drugi sirani doline I .ož.nicc, ki se izliva v Soro. Gostišče sedaj vodi bivši sodelavce, Kračman Dušan. Po veselem druženju smo sc d( igovorili,da si za prihodi lje let o, glede na vreme, izberemo za cilj LakšnO planino (bivša Kranjska reber - 1435 m) nad Črnivcem ali nekoliko zahtevnejšo, a veliko bolj doživljajsko V< k loločn iški > jezen i nad dol i no 1 ,učkc Bele pod Dleskovško planoto ob Korošiei. Ciperle Joga v vsakdanjem življenju Za otroke v Arboretumu Volčji Potok Nedeljski popoldnevi v Arboretumu od maja naprej vabijo otroke k vadbi joge, na svežem zraku v družbi dreves, cvetlic, ptic, cveločih slonov, gosenic in drugih bilij. Vaja joge na otroke deluje pomirjujoče, izboljšuje kiKirdinacijo njihovih gibov, pi ivečuje gibljivost, koncentracijo, učinki pa se. oh redni vadbi šc stopnjujejo. Brezov gozdiček ob igralih po 17. uri napolnijo otroci vseh starosti, se ob Usposobljenem vodstvu razgibajo, prisluhnejo pravljici in se na koncu sprostijo. 45 minu1 vadbe hitro mine in potem se otroci razigrano razkropilo v bližnji labirint, na igrala, po sladoled ali pa sc udeležijo nadaljevanja ustvarjalnega programa za otroke, ki poteka vse do večera. Takšna nedeljska srečanja bodo ob lenem vremenu v Arboreliuiiu potekala vse poletje, dokler vadbe joge iz Arboictiima ne ho pregnal mrzel jesenski zrak. E.S. Novice iz Atletskega kluba VELE Domžale Prvenstvo Slovenije za člane in članice Darja Koknlj. Peter Kastelic in Mojca Grojzdek M imena, ki so na domžalski atletiki klub na avgustovskem prvenstvu Slovenije za člane in članice opozorili slovensko atletiko, saj so z enega izmed najpomembnejših in največjih atletskih tekmovanj odnesli vsak po eno medaljo. Naslov državne prvakinje si jc Darja Kokalj pritekla dmgi dan prvenstva, in sicer je tekmice ugnala v teku na 3(XX) m. Za zlato medaljo je zadostoval rezultat 10:31.28 minut, kije bil hkrati tudi devet sekund boljši od časa drugouvrščcnc. Tako kot jc bila med dekleti najuspešnejša Darja, si pohvalo zasluži najboljši domžalski atlet, Peter Kastelic, ki jc tudi na državnem prvenstvu oslal zvesl svoji disciplini, teku z zaprekami, ler uspešnim nastopom. /. rezultatom 9:40,73 minul je namreč pritekel eez ciljno črto kot drugi, pred njim je bil le Vclcnjčaii Buč, ki je nastopil tudi na SI' v Parizu, Za popoln komplet medalj za domžalsko atletiko je poskrbela Mojca Grojzdek, ki se ji je kopje zapičilo pri 40.77 m, rezultat pa je zadostoval za to, da jc Mojca stopila na zmagovalni oder kol nosilka bronastega odličja. Naj naštejem še druge uvrstitve: na nehvaležno četrto mesto seje v leku na 1500 m uvrstil Peter Kaslelie. ki mu jc še druga medalja ušla lc za slabo sekundo, četrti sta bili tudi Erika Pimat v metu kladiva in Nastija Capuder v troskoku. Peta mesta so dosegli Jože Pirnat v suvanju krogle. Meta Pungerčar v najdaljšem teku za članice, teku na 5000 m. in Nastija v skoku v daljino. Šesti sta bili Meta. v leku na 3000 m, ter Erika v melu diska, sedmi, Ana Naranča v suvanju krogle in Bojana I loslnik v finalu leka na 100 m. deveta je bila Ana v melu diska in Jože, enajsti v melu kopja. Atleti in allclinjc so s leni prvenstvom večinoma zaključili tekmovalno sezono 2002/2003, ki jo z vidika rezultatov in uvrslilev za Atletski klub VELE Domžale lahko označimo kol uspešno. Tekmovalcem želim lepe počitnice, v nadaljevanju pa željo po treniranju ler doseganje novih osebnih rekordov. Vsi. ki bi se nam na začetku novega šolskega leta radi pridružili, pokličite po telefonu 031 645 073. Bojana Zmaga v supcrfinalni vožnji na Selu pri Lavrici Staneta Osvojeno 2. mesto Jureta Sušnika v I. Diviziji do 1400 Sušnika z Lancio delto integrale ccm 1 101 Avto Sport club MUSTANG Domžale Avtošport je bil pred dvajsetimi leti zelo priljubljen šport v Sloveniji, po letu IWI pa J( žal doživljal zaton in Izgubljal popularnost, ki pa je v zadnjem času zopet narasla. Dvignila se je raven avtošporta, kar je spodbudilo nastanek novih klubov po vsej Sloveniji. V Domžalah deluje Dnišlvo Avto Sport club Mustang, ki ga vodi Slane Sušnik, od 29.5.2002. Približno 20 tekmovalcev i/. Domžal ne udeležuje voženj na državnem prvenstvu, kjer že dosegajo vidne uspehe. V letošnjem letu so na državnem prvenstvu osvojili prvo mesto v Škofljici (Slane Sušnik) in na Zmincu pri Školji Loki (Novak Romani, drugo mesto v Semiču (Jure Zmaga v II. Diviziji do 4000 ccm z Lancio delto integrale in v superfinalu Sušnik v I. Diviziji in Stane Sušnik v II. Diviziji) in tretje mesto na Planini nad Horjulom (Tomaž Burja) in v Mariboru (Bolte Miloši. V klubski razvrstitvi trenutno zasedajo odlično drugo mesto. 7.a še boljše treninge in uvrstitve svojih tekmovalcev, si prizadevajo za pridobitev lokacije za permanentno progo na območju IVenutna razvrstitev v državnem prvenstvu je naslednja: Divizija I. 3, mesto 5. mesto 6. mesto 9. mesto l Hvizija II. 3. mesto 4. mesto Sušnik Jure Burja Tomaž Zupan I )ejan Bollc Miloš Novak Roman Sušnik Stane Zaslava 101 Jugo Jugo Florida Subaru Lancia Dellaint. 1.3 1.3 1.3 1.3 občine, (za treninge in organizacijo ene ali dveh tekem letno za državno prvenstvo). Kot večina društev se srečujejo z Velikimi finančnimi težavami na poti do boljših dosežkov, zato se zahvaljujejo Občini Domžale za finančno pomoč pri realizaciji priprav tekmovalcev ter pokroviteljem Avtomehanika Burja Tomaž. Avtoelektrika Sušnik, Avtopomoč Kepee Iztok. Burger Strojni tlaki in prevozi. Izdelki iz inox pločevine Laznik Gregor. Avtovlcka Urankar. Gostišče Furman Lukovica. Grafične storitve Damjan Korošec. Bar Sonček in . Castrol Ljubljana. Seveda sprejemajo nove člane, avtokrosiste in sponzorje Vse informacije o delovanju društva dobite na naslovu Stane Sušnik. Vir. Zoisova 30 ali po telefonu (141/ 647-524. najdete pa jih tudi na spletni sirani vvvvvv.mustang.siuko.com, Kristina Brodnik K K Pirueta Tud i umet nostniki z naslovom državnega prvaka Napovedi glede uspehov kotalkar- j*kega kluba 1'iriiela so se uresničile. državnem prvenstvu v hitrostnem '"lunjii smo že pisali in napovedali, se podoben rezultat lahko uresniči ''»li pri iiiiielnostiiikib. In lako se je 'Kodih,. Na državnem prvenstvu v ""iclnnstncin kotalkanjll, ki je bilo •'d 13.7.2(1(13 v Kenčaii, je tekmovalka Maruša Ravnikar "sv"jila naslov državnega prvaka v obveznih likih. Na tekmovanju je '■"ve našega kluba zastopalo 9 tekmovalcev. Prav vsi so bili 'aduvoijm s svojo izvedbo Programov v prostem kotalkanju. Najprej so pričeli s trkmovanjem "'»jmlajši. kjer je Patricija Šliller '■'sedla 2. nieslo. Iravljanin Maša 6. "K'slo, Pavli Lani 7. nieslo. Kiimp WUhM tal jami iu Železni* Nina 9. "u'sto, Štefan le ja 10. mesto ter '»eling;,,- Eva u mefto. V kategoriji *'lanic je naša najslnrrjša tekmovalka l'ja Rus osvojila naslov vice Prvakinj« Slovenije. hoj za naslov pTVaka Slovenije. Ekipni uspeh pa so umetnostni kotalkarji dosegli 14 dni pred državnim prvenstvom mi mednarodnem tekmovanju v Puli, k|cr so ekipno zasedli 6, mesto, v močni konkurenci (saj s«« nastopali tudi tekmovalci iz Velike Britanije in Italije), je osvojila Maša Travljanin 4, mesto, Kump Muhič Tatjana 6. mesto, Patricija Štifter 7. mesto. Eva Pctcrlin in Nina Zclcznik 8. meslo in Eva Belingar 13. mesto. S pokali pa sta se vrnili tekmovalki Vita Pctcrlin. ki je v svoji kategoriji osvojila drugo mesto, in Taja Rus, ki že kar standardno stoji na drugi stopnički za zmagovalcem. V času »počitnic» za hitrostne mlarje pa tekmovalci ne mirujejo, ampak z vso intenzivnostjo nabirajo moči za jesenska tekmovanja. Črt Lukančič. ki nastopa v močni članski kategoriji, jc odšel na strokovno izpopolnjevanje in hkrati na zahteven trening v Szombathcly na M.ul/.n skei 11 I,mi bo vadil s priznanimi trenerji, ki trenirajo tudi madžarsko reprezentanco, tei bo na koncu priprav nastopil tudi mi mednarodnem tekmovanju. Tako lm lahko že k.ii takoj Ugotovil, koliko so mu te priprave koristile za delo, ki ga čaka. Torej, kljub veliki vročini v teb poletnih mesecih v kotalkarskcm klubu Pirueta ne počivajo, temveč se zavzeto pripravljajo za naslednjo sezono, trenerko Nino Grilj pa že čaka preko 20 novih malčkov, ki si želijo okusiti prijetno in družabno disciplino, lo jc umetnostno kotalkanje K. K. Oh, le 'c najstarejši tekmovalki. Maruša in — J", sla si z. rezultati na prvenstvu SSiSrs- ugotovili mesto v državni reprezentan-^' m s tem nastop na evropskem ~ enstvu, ki bo meseca septembra v piv, Italiji Teja pa si je pridobila tudi vste Prvi 'pnico za nastop na svetovnem enstvu. ki bo novembra v daljni rgcntini 'žavno prvenstvo je pokazalo, da je I), delo trenerjev na nivoju, zagotavlja. , ......., |. , llu /........, 1 lu bodo nekoč tudi najmlajši posegi Plesna šola Miki na mladinskem evropskem prvenstvu Zmagale smo Bila je sobota, natančneje 5. julij. Kraj dogajanja: nacionalni kolesarski center Veldrom v Manchestru. In dogodek: 8. mladinsko evropsko prvenstvo navijaških in poni pon skupin. Zdaj pa še najpomembnejše dejstvo: zmagale smo!!! Kaja Vlahinja. Maja šiikavac. Agata Šimenc, I jasa Krenčnik, Tjaša Grojzdek, Simona Kopač in jaz, smo si priborile prvo mesto na evropskem prvenstvu navijaških in plesnih skupin. Kaj pa naša prva (povsem razumljiva) reakcija: nepopisno veselje in seveda, solzice sreče! Na vsa ta dejstva pa jasno vplivajo različni dejavniki: to so dolge ure treninga, veliko izgubljenih živcev naše trenerke Tjaše Suštaršič in pa njen neprecenljiv trud. Naj omenim še, da so nam na pomoč priskočile tri Sovice, dekleta iz mlajše skupine OŠ Domžale, saj je starostna omejitev močno skrčila našo skupino. Kot vedno pa nam je pomagala tudi gospa ravnateljica Jožica Polanc in ko seštejemo vse to skupaj, dobimo nepozabno potovanje v Man-chester z veliko plesnimi užitki in številnimi novimi spoznanji Res, da smo se na tekmovanje pospešeno pripravljale že dober mesec prej, vendar seje najbolj razburljiv del pričel 3. julija, ko smo se končno odpravile na pot. Najprej s kombijem do Benetk, lam pa na letalo, s katerim smo se vse, razen trenerke Tjaše, peljale prvič. Seveda smo vse z velikim zanimanjem ves čas gledale skozi okno in slabi dve uri sta minili kot bi mignil. Prvi Šok je bil že hladni London, kamor smo prispele. Termometer je kazal le borih 13 stopinj, večino naše prtljage pa je zavzemala poletna garderoba. Po treh urah smo končno dočakale avtobus, ki nas je odpeljal proti malo toplejšemu Manchestru. Po šestih urah smo zagledale simpatično študentsko naselje, v njem pa hišico, kjer smo prebivale naslednje tri dni. V podobnih hišicah je prebivala tudi večina drugih skupin in proti večera je bil travnik pred hišicami poln dobro razpoloženih, veselih in plešočih ljudi iz najrazličnejših koncev Evrope. Kljub utrujenosti smo čvekale še pozno v rioč. naslednji dan pa se mi je vtisnil še posebno globoko v spomin. Pozno dopoldne smo se s smešnim taksijem odpeljale na drugi konec mesta, kjer smo vse očarane kar nekaj časa strmele v vhod veličastnega stadiona na Old Traffordu. Njegova velikost se težko primerja z velikostjo kateregakoli od slovenskih stadionov, saj ima ta celo muzej in ogromno trgovino s spominki. Vse to smo si navdušeno ogledale, vodič pa nas je odpeljal na tribune, v sobo za tiskovne konference, da pa smo se počutile res pomembne, smo lahko sedele še v garderobi igralcev Manchester Uniteda. Po vsem tem smo jasno napadle že prej omenjeno trgovino s spominki, potem pa se počasi odpravile nazaj. Naslednji dan je bil pravzaprav tisti, ki smo ga tako težko čakale. Zjutraj smo se odpravile proti dvorani, tam so najprej stekle priprave v smislu ličenja, oblačenja... Potem je sledilo ogrevanje in kot bi mignil je bila tukaj generalka Po tem je sledilo še več ogrevanja, psihičnih priprav in pa Tjašini zadnji napotki pred tekmo. Vse. kar se je zgodilo potem, je minilo z bliskovito naglico in kar naenkrat smo čakale na razglasitev. Potem se je zgodilo eno samo veselje in sreča, pa bliskanje naših fotoaparatov. Zvečer je sledil žur z vsemi ostalimi skupinami, pa tudi po njem še dolgo nismo zaspale Naslednji dan pa so sledili obvezni nakupi. Takoj smo našle ulico v mestu, ki je bila posejana z največ trgovinami, in moram priznati, da nismo imele večjih težav z zapravljanjem še zadnjih funtov. Ko smo se vrnile, je sledilo pakiranje in ,še isti večer smo se z. avtobusom že odpeljale proti londonskemu letališču Stansted. Tam smo dolgih pet ur čakale letalo, ki je okoli trinajste ure že pristalo v Trstu, od tam pa nas je kombi odpeljal v Domžale. In zopet seje pregovor, ki pravi, da je povsod lepo, doma pa najlepše, izkazal za resničnega. Klara Grintal Sankukai karate klub Domžale Po poletnih počitnicah se ponovno začenjajo treiiingi Kljub temu, da poleti rednih treningov karali ja ni, je poskrbljeno, da člani Karate kluba Domžale lahko po svoji izbiri še nekaj svojega počitniškega časa preživijo športno aktivno. Tako je v dveh terminih od 5.-12. julija in od 12.-19. julija potekala že tradicionalna 26. Sankukai letna karate šola v l inagu. I delezba v Leliii karate šoli je vsako leto zelo dobra in oba termina sta bila tudi letos polno zasedena. Prišlo je kar 400 karateistov iz vseh Sankukai klubov v Sloveniji, iz Karate kluba Domžale pa je bilo letos v I inagu 108 karateistov vseh starosti in stopenj pasu. Skupinski treningi so potekali dvakrat na dan, pod vodstvom g. Vlada Paradižnika, možno pa se je bilo udeleževati še individualnih treningov ob različnih urah. Seveda je bilo poskrbljeno I udi za najmlajše udeležence, ki so imeli na voljo svoj termin. No, poleg treniranja so lahko karateisti in njihovi starši ali prijatelji uživali še v celi vrsti športnih in družabnih aktivnosti I rolaiijc, igranje odbojki. disku in ples. nogomet, tenis. golf. itd.), ki so na voljo v turističnih kompleksih v okolici. Tisti, ki so želeli, so lahko v letni karate šoli opravljali tudi izpite za višje pasove. Glede na to. da so bili treningi intenzivni, seje veliko število karateistov odločilo za polaganje. Šola se je nato zaključila s t.i. "Kimonobalom", to je družabna prireditev, na kateri se zadnji večer pred koncem zberejo vsi udeleženci šole. Sledi zabavni program. demonstracije in podelitev diplom, nato pa zabava pozno v noč. Iz Karate kluba Domžale so višji pas položili: 1'umirji: Člani: 7.kvu so položili: 6.kv 11 sta položili: S.kvu so položili: 4. kyu sta položila: 2. kyu je položil: l.kyu jc položil: 5. kyu je položil: 4.kyu so položili: 3. kyu sta položila: Saša Voler, Manca Vollmayer in Jaka Hrovat Petra Cerar in Sara Piltaver Matic I 11 la 111 Žan Žibert. Andraž Kališnik. Staš Voler, Matej Vogrinec in Kai.111 na Čermerlj Dominik Emeršič in Gregor Gajšek Moreno Skvarča JureTumpej Rok Vidmar Žiga Voler, Matjaž Ribaš. Gregor Koščak in Petra Jerkič Matevž. Peterlin in Rok Kosec Vsem naštetim čestitamo za lep uspeh! Na koncu pa še nekaj besed o začetku nove sezone. Vsi, ki nas še ne poznate in bi radi izvedeli kaj več o karaleju. naredili kaj za svoje zdravje in telo. pa še ne veste kako, ste vljudno vabljeni, da nas obiščete. Lahko se boste prepričali o sproščeno športnem vzdušju, ki vlada v Karate klubu Domžale, zaradi česar se nam vsako leto pridruži vedno več ljudi. Treningi so primerni za moške in ženske vseh starosti, saj potekajo ločeno glede na nivo znanja in zmožnosti, posebej pa tudi za otroke. Vpis novih članov ho potekal od 2.9. do 18.9. v času rednih treningov, in sicer: vsak torek in četrtek od IX-206 v klubskih prostorih Karate kluba Domžale, v stari OS Venclja Perka (za Domžalsko knjižnico). Za več informacij se oglasite v klubu in radi vam bomo pomagali. B.P. SERVIS TRGOVINA Čufarjeva 24, Vir pri Domžalah tel.: 01/724 65 55 vmw.velt-team.si FIAT PUNT0 ZE OD 1.600.000 SIT ENOSTAVNO - NAKUP Z OSEBNIM DOKUMENTOM FIZIOTERAPIJA IN MASAŽA MANUALNA TERAPIJA - bolečine v hrbtenici - športne poškodbe Višja fizioterapevtka Mirjam ŠPAN Mlinska 5/A. Sr. Jarše pri Domžalah naročanje 01 721 60 12 SLAMNIK - »ptomber 2003 Nogomet Pogled po ligah V prvi ligi Domžalčanom dve zmagi in pet porazov, v tretji ligi Center so novi tretjeligaši Radomljam na prvem mestu brez poraza, Dobu le dve zmagi; Ihan v prvi ljubljanski ligi zmagal, Vir remiziral. Domžalski nogometaši so začeli novo prvenstvo v prvi ligi z dvema zmagama - eno v gosteh in eno doma ter petimi porazi - dvema na domačem igrišču in tremi na gostovanju. Trenutno se nahajajo na 10.mestu s 6-imi točkami ter gol razliko 4:17. Ravno zaradi teh porazov so se v Domžalah odločili za okrepitve - najbolj seje okrepila zadnja obrambna vrsta -prihodi Dejana Djuranoviča iz Maribora in Muamerja Vugdaliča iz Šahtotja iz Ukrajine ter zvezna vrsta, ki seje okrepila z. Alešem Kačičnikom v sa la mesca so bila najbolj na udam pri Domžalčanih. V pokalnem tekmovanju v lb-tini finala sploh niso igrali, saj so Bilje odpovedale sodelovanje v pokalnem tekmovanju NZS-ja in so tako brez boja zmagali s 3:0, v 8-mini finala pa imajo za nasprotnika Dravograd, s katerim se bodo 3 dni prej pomerili še v prvenstvu - obakrat bosta tekmi v Dravogradu. Sedaj sledi reprezentančni premor, v katerem bosta slovenski reprezentanci - članska in do 20 let - odigrali tekmi proti Izraelu in Franciji - mlada reprezentanca bo tekmo proti Izraelu odigrala v Domžalah, čez tri dni pa še v Celju s Francijo, članska reprezentanca pa bo obe tekmi odigrala na bežigrajski razvalini - Francozi napovedujejo prihod v Ljubljano z vsemi zvezdniki. Domžalčani bodo ta premor izkoristili za mini priprave, v katerih naj bi izboljšali učinkovitost napadalcev in boljšo obrambno igro, katero bodo prinesli omenjeni igralci, ki sookrepili domžalskega prvoligaša in tudi večjo stabilnost. Ostali klubi: Radomlje so odločno štartale v novo prvenstvo, saj so v tretji ligi center po štirih odigranih krogih še brez poraza in si delijo prvo mesto skupaj z. ekipo Factorja, Dob pa je dvakrat izgubil in dvakrat zmagal, kar jih uvršča na sredino lestvice. S prvenstvom so pričeli tudi v prvi ljubi) anski ligi, kjer obe ekipi nista odšli z igrišča sklonjenih glav, saj je Ihan premagal Dolomite, Vir pa je igral neodločeno. Mlajše selekcije: V drugi kadetski in mladinski ligi zahod - tam igrata obe selekciji NK Domžale so odigrali dve tekmi, kadeti so dvakrat visoko zmagali, mladinci pa so obe tekmi izgubili - kadeti so na lestvici drugi, mladinci pa enajsti. Selekcija NK Domžale do 14 let pa je v prvi ligi zahod v štirih krogih enkrat zmagala, enkrat igrala neodločeno in dvakrat izgubila, kar jih uvršča na lO.mesto. Mladinci NK Doba in Radomelj pa so odigrali prvi krog v nogometni ligi MNZ Ljubljana, obe ekipi pa sta bili uspešni in zmagali. Ženski nogomet: S prvenstvom pa so pričele ludi članice ŽNK Domžale in so dveh krogih dva kral minimalno izgubile in so trenutno na 5. mestu, v pokalnem tekmovanju pa so bile v prvem krogu proste, saj so bile lansko sezono pokalne zmagovalke Slovenije. Urban Žnidaršič Zahvala trenerju U-8, Stanetu Kocjančiču .Štora otrok mlajše sekcije, skupine U-8 Nogometnega kluba Domžale, se zahvaljujemo trenerju g. Kocjančiču za uspešno delo z našimi otroki Čeprav je vodil veliko skupino, je bilo njegovo dela požrtvovalno, njegov pristop kvaliteten. Otrokom je bU učitelj, trener in oče - vse v eni osebi Znal jih je nagraditi in tudi "kaznovati", če je bilo potrebno, vednar mu otroci tega niso zamerili saj je imel enak odnos do vseh. Hvala in še naprej veliko uspešnega vodenja. V imenu Staršev U-8 Mojca Golob Novice iz KK Domžale Uspele priprave in tabor S pripravami seje pričela tudi nova sezona v KK Domžale - tako članskih kot tudi mlajših starostnih kategorij. Člani so svoje kondicijske priprave opravili na km-nškem v Prevaljah, kjer so tudi odigrali prijateljsko tekmo s korušku - po odpovedi KK Zagreb in jih tudi visoko premagali, saj ekipa KK Koroška nastopa v drugi ligi. Pred pripravami so odigrali še dve prijateljski tekmi, in sicer v Domžalah proti Crveni Zvezdi, in po dobri igri izgubili z 89:80 ter kasneje še proti F.lektri. ki so jo premagali s 87:82. Iz lanskoletne ekipe sta iz Domžal odšla Žerak k Pivovarni Laško in Antonijevič h Krki v Novo Mesto, prišla pa sta mlada Dimnik in Mujič. ki naj bi nadomestila vrzel Antonijcviča in Žeraka. Ostala sta tudi oba tujca v ekipi. Miro Dundov in Aleksej Laskevič. še sezono pa naj bi odigral tudi legendami Dule Dušan Tnfunovič. njegov brat Rado je iz Kopra prestopil v Kemoplast" Alpos v Šentjur, kjer je trener postal Zrinski. Tako bo v Domžalah res zelo velika konkurenca za mesta v prvi petorki in tudi za prvih dvanajst, saj so se ekipi priključili še nekateri mladinci ob lanskoletnih Koširju. Bajramliču in Močniku. Ekipo Domžal bo še naprej vodil Lado Gorjan, njegov pomočnik bo Tomo Vavpotič. ki je v klubu prevzel tudi posle sekretarja. V prvem krogu lige se bo Helios pomeril I ekipo Kopra, ki je doživela veliko sprememb, v pokalu pa se bodo tekmovanju priključili šele v tretjem krogu, kjer naj bi bil njihov nasprotnik najverjetneje KK Šenčur Kako bo letos z ostalimi ekipami se še ne ve. saj je na tržišču kar nekaj dobrih igralcev, ki se še odločajo, kje bodo nadaljevali kariero. Mlajše Ivati-go rije: Ti so prav tako zaključili z uspešnimi pripravami v Tolminu in so že odigrali nekaj prijateljskih tekem - vse selekcije kluba z drugo domžalsko ekipo KK Lastovka in kombinirana ekipa kadetov in mladincev i Olimpijo. S tekmovanjem bodo prvi začeli pionirji, ki so že odigrali prvi del prvenstva, in sicer 21.9.2003, nadaljevali btxlo kadeti in na koncu še mladinci s prvim krogom - 28. in 29.9.. pionirji druge ekipe pa bodo prav tako nadaljevali s prvenstvom 5.10. Pred začetkom prvenstva je vodja mladinskega pogona v KK Domžale Predrag Radovič optimist. Vabijo pa tudi k vpisu v košarkarsko šolo. Urban Žnidaršič FC internacionale so se imenovali mladi nogometaši, ki so zmagali na prvem nogometnem turnirju v okviru Krajevne skupnosti Dob. Čestitamo! Umetnostno kotalkanje Maxi Cerar bo nastopila na evropskem prvenstvu Maxi Cerar je letos že četrtič zapored osvojila naslov državne prvakinje in se kot najboljša med kadetinjami uvrstila v slovensko rezprezentanco, za katero bo nastopala na evropskem prvenstvu. Zmotili smo trening kotalkanja v RCU Lukovica, da bi Maxi in njenega trenerja Brleč Petra povprašali o pripravah na FP. Maxi, počitnice so se končale, kako sijih preživela? V prvih dneh počitnih sem povečala število treningov, da sem se dobro pripravila na DP, kjer sem tudi zmagala. Po DP sem za pet dni odšla na morje, kjer sem se odpočila, si nabrala novo energijo, domov sem se vrnila pripravljena na nove treninge, še bolj naporne kot do sedaj. Tako, da pravih poletnih počitnic in lenarjenja ob morju ali bazenih letos zame praktično ni bilo. Torej potuješ na tekmovanje na evropsko prvenstvo, kam? To bo zame prvi nastop na EP, nastopila bom tri-krat, v obveznih likih, kratkem programu in prostem programu. Do sedaj, na lanskem pokalu Evrope, sem tekmovala samo v prostem programu. Resnično me je razveselila novica, da bo EP na Portugalskem, v pokrajini Algravc, kjer še nisem bila. Kar bo prostega časa, si bom z, veseljem ogledala kakšno njihovo znamenitost, v mestu Tavira jih je kar nekaj, informacije sem si že pridobila preko interneta. Kaj pomeni, da boš nastopila trikrat? Prvenstvo se začne s tekmovanjem v obveznih likih, kjer je najpomembnejša zbranost, saj je vsaka najmanjša napaka lahko izguba nekaj mest. Naslednji nastop je v kratkem programu, kar pomeni, da so elementi natančno določen i, za uvrstitev je pomembno, kakojih izvedešin kako usklajen je program z glasbo, prosti program pa jc zadnji nastop, kjer lahko v programu izvedeš več elementov, bolj so zahtevni, bolje si uvrščen. Uvrstitev v kombinaciji paje seštevek vseh treh nastopov. Zbranost in dobra fizična pripravljenost je vse, ali si pripravljena ne EP? V zadnjem mesecu trenirani po 5 ali 6 ur dnevno, mislim, da tako pripravljena še nisem bila, zavedam pa se, da moje ki »nkurentke trenirajo preko celega IcLi, saj imajo dvorane za kotalkanje skoraj v vsaki vasi, žal v Domžalah ni dvorane, kjer bi lahko ne moteno tren i rala. Treniram v RCU Lukovici kije edina primerna dvorana v bližini, obvezne like pa v OS Rodica, kjer so bili lako prijazni, da so mi dovolili trenirali v telovadnici tudi med počilnicami - hvala. Poznaš konkurenco, kaj misliš, kakšen bo rezultat? Nekaj tekmovalk poznam in smo prijateljice, kakšen bo rezultat bom vedela, ko bo tekmovanja konec. V prednosti so tekmovalke, ki tekmujejo v samo eni disciplini, lako sc lahko bolje pripravijo za le en nastop, jaz. računam največ na kombinacijo. Zelja so stopničke, za kar bo zelo težko, saj bo med najmlajšimi, pa vendar sc bom vsakič potrudila, moj trud ne sme biti zaman, potem bo prišel tudi uspeh... Kaj na to pravi trener Peter Brleč? Konkurenca v tej kategoriji je zares močna, lega sc zavedamo vsi, Marije izpolnila vse zastavljene cilje, tekom napornega poletnega treninga, do odhoda na EP je delo usmerjeno v izpopolnitev in utrditev osvojenega znanja. Maxi se po tehničnem znanju lahko enači z vsemi njenimi vrstnicami v Evropi, njen adut pa je izjemna ekspresivnost v izvedbi programa. Za doseganje vrhunskih ciljev pa bi bila potrebna primerna dvorana za kotalkanje v Domžalah, ne samo zaradi Maxi,ampak še za celo vrsto odličnih kotalkarjev iz Domžal. I 'eterje o uvrstitvi dodal, uvrstitev v prvem letu nastopanja pred starejše tekmovalke Italije, Španije in Nemčije, pa tudi Portugalske in Francije bo zelo težka. Vsako mesto predeno izmed teb tekmovalk bo uspeh. Pozitivno je razmišljanje Maxi o stopničkah, z izvedbo vseh elementov v njenem izredno težkem programu obstaja tudi možnost, da stopi na stopničke, upamo na najboljše in športno srečo. Pomeni, da zmaga na lanskem pokalu Kvrope in prvo mesto na DP ni dovolj? Naše DP se žal ne more enačili po številu tekmovalcev s tujimi prvenstvi. Pokal Evrope pa je bilo pionirsko tekmovanje, biti prvi med pionirji je največ kar lahko dosežeš med pionirji, zmaga na tem tekmovanju jc dober obet za napredovanje v starejših kategorijah. Maxi in Petni želimo srečo in uspeh na evropskem prvenstvu, da sc le želje uresničijo... Sokolko Karate klubu ATOM Shotokan Domžale Seminarji, izpiti, prijetna vadba na prostem llidi to poletje, za katerega pravijo, po temperaturah sodeč, poletje stoletja, je za vse nas prehitro minilo. Kljub počitniškemu času Atomovei niso počivali, pač pa so v tem času organizirali vadbo na prostem. Kar lepo število jih jc tudi letos sodelovalo in treniralo na poletnem zveznem mednarodnem karate seminarju (od 9.08. do 17.08. 2003) v Izoli, na katerem so nekateri opravljali Karate izpite za višji pas. Na svetovno SKIF prvenstvo, katero bo septembra potekalo v južnoafriškem mestu Durban. slovenska reprezentanca iz. različnih razlogov ne potuje. Člani reprezentance iz Atoma, Lovrenc Kokalj. Oavcz Miha in Tamara Kokalj lako upajo na Uvropsko prvenstvo leta 2(X)4. V septembru in oktobru je vpis novih članov in članic kateri imajo željo spoznati svet karateja in ostati ali si pridobili dobro psihofizično kondiciju še posebno pa mnloriko in liani ioni |o. vadba poteka v skupinah, lahko pa ludi individualno. Vabljeni KARATE DO lir Domžale Slovenija Balinanje EIS Budničar na 5. mestu Po dolgem premoru so svoje tekme spet odigrali halinarji v drugi ligi vzhod, kjer je klub iz Količevega I IS Budničar doživel 5 porazov, en neodločen rezultat in šest zmag. Zbrali so 19 točk, razliko v igrah imajo 161:128. punkt razlika pa je 2250:2026. So druga ekipa okrožja Kamnik-Domžalc-Mcngcš. saj so pred njimi igralci iz Mengša na 4.meslu s točko prednosti, Duplica pa je na 7.mestu s 6-imi lučkami zaostanka, vodi pa ekipa Radovljice, Z le točko prednosti pred Zarjo, kar obeta še zanimivo prvenstvo, tako na vrhu kot tudi v sredini lestvice in tudi za obstanek se bodo ekipe res močno borile-Mirna jc najverjetneje tik pred izpadom, saj zaostaja že 7 točk za 9.mesli >m. Urban Žnidaršič Druženje z delavci Prodnika Ker je v Komunalnem podjetju Prodnik Domžale, tudi upraviteljem vodovodnih sistemov, zaposlenih kar nekaj delavcev iz Zlatega polja, ni prav nič čudno, da smo se odločili za nogometno tekmo. Po dogovora, v katerem je sodeloval g. Andrej Cerar. smo se v Zlatem polju srečali tudi v smislu športnega druženja. To je bilo naše prvo srečanje, zato tudi toliko bolj zaželeno, prijeten ambicnt pa je dajala večerna podoba zlatopoljskega igrišča. Odigrali smo prijateljsko nogometno tekmo in na njej potrošili kar zajeten del odvečne energije. Sodniško pravico je korektno delil g. Milan Florjančič, dolgoletni sodnik in tehnični delegat. V pogovoru mi je zatrdil, da jc to poleg družabnih iger prva tekma med obema ekipama. S D ZLATO POU«1 % it H Ekipa Prodnika je tako dokazala, da znajo poleg popravila in vzdrževanja vodovodnih sistemov prav tako dobro igrati tudi nogomet. Po končani športni igri imo poletni večer ob prigrizku izkoristili za klepet in prijateljsko druženje, ki nam narekuje, da se do zime še enkrat srečamo. T.Habjanič Na prijetno srečanje nas bo spominjala tudi skupna slika pred začetkom nogometne tekme. 4, r 3 v ■ter1 vezenje na razne tekstilne izdelke "m IZDCinvn PROGRAfllfl za vezenje vašega motiva, logotipa ... VViegele Veronika s.p. Vaška pot 17b, Radomlje tel. 01 834 33 40, 041 744 599 ■ * < > xx i Ženski košarkarski klub Domžale, p.p. 147, www.zkklub-domzale.si e-mail: info(a)zkklub-domz.ale. si Začela se je nova sezona l-ctos smo s pripravami na novo sezono IMiliileli, saj nas je do sedaj vedno prehitel začetek Sole. Treba je vedeli, dii za večino deklet |m>ii iiui začetek šok velik dogodek, prelomnico v življenju, predvsem pri tistih, ki prehajajo iz osiKivne v srednjo solo. Psihično je lo velik šok, ki sc pozna na vseh ravneh, tudi na treningih in pri sposobnosti koncetracije. Priprave smo po tehtnem premisleku in mnenju strokovnega svela razdelili na več segmentov, v osnovi pa smo začeli že 4.avgusta z. bazično telesno pripravljenostjo. Po štirinajstih dnevih znoja in napora smo imeli nekaj dni pntsto, potem pa smo odšli na tedenske priprave na morje I .etos je bil izmed vseh ponudnikov izbran otok Krk- Domžalski dom v Vantačičih, kjer smo bivali od 20.-26. avgusta.Večina deklet se jc že lansko leto udeležila morskih priprav, zato letos ni bilo večjih problemov in težav, saj so večinoma vedele, kaj jih čaka. Trenerji so dvakrat na dan pripravili težak trening, poleg tega pa smo še precej tekli, za »ploditev pa smo hodili dvakrat na dali na plažo, letos sta morali dve deklici zaradi bolezni žal predčasno domov, drugače pa smo imeli s poškodbami malo smole, saj je ena igralka pridelala poškodbo prsla. zadnji dan pa sc je poškodovala še trenerka Katja. Upravljavec Doma. finna Lcštan&Leštan nam jc omogočila tudi vožnjo z »banano«, kar jc bil še poseben užitek, zato se jim še enkrat zahvaljujemo.Teh nekaj dni jc prehitro minilo, sedaj pa nas čaka še veliko dela v tck)vadnici. saj se prve tekme začnejo že 14.septcmbra. V tem delu priprav bomo odigrali nekaj tekem z vsemi selekcijami, tako da bomo na rxxllagi rezultatov in testiranj sestavili ekipe, ki bodo igrale. Letos se nam prvič po dolgem času dogaja, da imamo znotraj posameznih ekip konkurenco za popolnitev dvanajslerice. ki bo igrala tekme. Za letošnjo sezono smo vrnili na teren dve igralki prejšnjih generacij, saj sc dobro zavedamo, da nam lakšne izkušnje veliko pomenijo, da bodo našim mladim igralkam dale zgled in primer, kako sc je treba boriti in delali za klub. Razširili smo tudi bazo pri mlajših igralkah, saj smo iz Komende in Vodic dobili 5 deklic, ki so sc ukvarjale s košaiko, nimajo pa tekmovalnih izkušenj, ker jih jc premalo za ekipo. Tudi na ta način bomo pri mladih deklicah razširili osnovo za selekcijo, od kixler bomo lahko dobili igralke za starejše ekipe. Angažirali smo tudi novo trenerko za mlajše selekcije, ki ho poleg šole košarke skrbela tudi za šolska tekmovanja in pomagala pri vzgoji najmlajših igralk. Vse te dejavnosti kažejo, da se v ženski košarki dobro dela. tako da bodo tudi rczullati temu primerni in da skrbimo za prihodnost mladih in športa. za Žkk Domžale: Šoper Karlo V hrib drveti in leteti - »Extrem 7205« Itošljan I i bani ja in njegov gorniško-padalski |NKlvig. V svoji bivalni okolici je Boštjan I i liani ja iz Ihanu znan kol zelo akliven vjmrliiik različnih disciplin, /e v otroštvu *Je ukvarjal z različnimi športi, še zlasti zimskimi, kjer je prevladoval smučarski lek in al|)sko mucanje.' -elenje oziroma skoki s smučmi, tako s tekaškimi, kol tudi alpskimi, mu .je bil vedno zeki velik izziv. V zadjem obdobju, pa mu je vse večp izziv letenje z jadralnim padalom, ki mu daje veliko zadoščenje in pravo sprostitev med širjavami prostranega nelia, kjer pridobi še kako |H>tll'lH'il mir jstcr Biti Ozren. drugi je bil mojster Matej Šebenik. Tretji pa Marjan Kastclic. ki ima že dolgi >časa mojstrski rcjting, pa je še vedno mojstrski kandidat. Med Velovci so se dobro držali Vavpetič. Bogdan Osolin in Boris Skok. pa tudi Franci Košir. Mojster Ivačič je slabše igral zadnja kola. podobno se je zgodilo tudi s ( eponom. Natumir,ktsogapxJprli občina Trzin, Bar Repek in Buscotradc seje odzvak) 46 šarrisu iv Turnir jc v sodniški vlogi, kot že k>hk< iknit ck islej. zgledno vodil Franc Poglajen. Vrsti red: Biti S. Šebenik H, K.islilk 7, Krstil. K ragi 1j. \ F isk Vavpetič, Bogdan Osolin. B.Skok 6.1 vačičj Ogradi, I .Košir. Nikolič 5.5, ( epon. Butala, Kohek. Zupane, Bcjac 5 itd. Jože Skok VABILA stran 24 Domžale: CMC Publikum nedelja, 21.9.03 ob 16.00 nedelja, 5.10.03 ob 15.00 Domžale: KD Olimpija ^^»iff.nogometnildu b-domarie.fi Človeku lahko odupustimo, da je storil nekaj koristnega dokler tistega sam ne občuduje. Edini izgovor, da napraviš nekaj nekoristnega pa je, da tisto sam neizmerno občuduješ. (Osear VVilde) OSNOVNA ŠOLA RODICA vabi na predstavitev knjige UČNA POT OB MLINŠČICI, Vodne naprave na Mlinščici ter zaton mlinarstva v Jaršah in na Roditi s kratkim kulturnim programom. Predstavitev bo v petek. 26. septembra 21X13, ob 18. uri v knjižnici Osnovne šole Rodica (stranski vhod). VABLJENI! Si V VSAKDANJEM ftVTJČNJU t. radi svoje postopnosti, enostavnosti in sprejet v celem svetu. dijski učitelj Paramhans Swami danjem .življenju" vam tako omogoča voj. ne glede na to. kateri aspekti joge adbe so: ymn v vseh življenjskih okoliščinah, n počutja, povečana sposobnost koncentracije, samozavest in spokojnost, osvoboditev nezaželenih navad in vezanosti, samospoznanje. V začetni stopnji je vadba preprosta in enostavna, primerna za vse generacije in priporočljiva za vse tiste, ki imajo težave s hrbtenico in se težko zberejo. Zato vse. ki se nam želite pridružiti. VABIMO K VPISU od 15. sept do 29. sept 2003 DOMŽALE: STARA OŠ VENCLJA PERKA (za knjižnico) PONEDELJEK IN SREDA OD 18. DO 20. URE KAMNIK: OŠ 27. JULIJ (/.raven policije).Tomšičeva ul. 9 PONEDELJEK IN SREDA od 19. do 20. URE društvo\w\mladih dob vabi vse ljubitelje ODBOJKE na TURNIR V ODBOJKI NA MIVKI »KRTINA 2003« V NEDELJO. 14. septembra 2003 OB 14.00 URI NA IGRIŠČU PRI OSNOVNI SOLI V KRTINI V primeru slabega vremena, bo turnir naslednjo nedeljo, 21. 9. 2003. Za vm đodMrta vprajianj« tli tnforrnaafe 041 988 640 Mitja PRIJAVE tričlanske ekipe, predhodne prijave na GSM do 13 septembra, dokončno pa neposredno pred pricetkom. VABLJENI! Sola košarke Košarkarski klub Domžale vabi mlade, nadebudne košarkarje, da se vključijo v Košarkarsko šolo domžalskega kluba, ki bo tudi letošnje leto potekala v Dvorani Komunalnega centra v Domžalah. Vpišejo se lahko vsi osnovnošolci, in sicer od letnika rojstva 1989 do najmlajših, rojenih 1. 1996. Vpisovanje se bo začelo v ponedeljek, 1.9.2003, in bo potekalo vsakdan od 16.00hdo 17.0()h v klubskih prostorih Dvorane Komunalnega centra.Vabljeni Plesni klub Dob'r pleš in Kulturno društvo Groblje Organizirata plesne tečaje za vse odrasle, ki se želijo naučiti plesati izpopolniti svoje plesno znanje se prijetno družiti in zabavati Standardni in latinsko ameriški plesi Priznani plesni strokovnjaki Vpis tečajnikov poteka vsak dan txl 18-2()h v prostorih K.D.. Groblje 2, Domžale Za vse informacije se obrnite na tel.: 051413 292 Mešani pevski zbor Groblje vljudno vabi k sodelovanju nove pevce, in sicer v četrtek, 18.9.2003, ob 19. uri v Kulturni dom (i rublje. Če na ta dan ne moreš priti, te vabimo, da sc nam pridružiš na kateri izmed naših vaj, in sicer vsak četrtek ob 20. uri, prav tako v K D Groblje. Vabljeni! MePZ Groblje Smučarski klub Ihan vabi na ogled tradicionalnega tekmovanja s tekaškimi rolkami, in sicer v soboto dne 27.09.2003 ob 14.00 uri v športnem parku Ihan ter njegovi okolici. Hkrati obveščamo vse krajane Ihana, da bo v času od 14.00 do l7.(X)urc občasno moten promet zaradi popolne oziroma delne zapore ceste Ihan - Brdo - Goropeče. Organizacijski odbor SK Ihan Vpis v karate šport Karate klub Atom Shotokan Domžale, Smo eden od vodilnih klubov karate vadbe - športa v Sloveniji z. mednarodno dejavnostjo in morda bi se nam želeli pridružiti. Vse, ki bi želeli stopiti v svet KARATKJA v septembru in oktobm 2fK)3, vabimo k vpisu v začetne in nadaljevalne skupine vadbe karateja. Vse vadbe so možne tudi individualno. Vpis velja za osebe stare nad šest let starosti. Naslov: Pot za Bistrico 53,1230 Domžale, Telefon: 01 7216 354,041 629 763, Elektronska pošta: atom*niansa.si www.sloalom.eom Ansambel SICER iz Mengša 5 LET z glasbo v srcu ¥3r! jubilej bomo zaznamovali s štirimi koncerti: .Sobota, 27. september 2003 od 10.00-12.00 ure Vele Mengeš od 14.00-16.00 ure Kmečki turizem Blaž Dobcno Nedelja, 28. september 2003 od 14.00-16.00 ure Gostilna SlanovccTunjice Petek, 3. oktober 2003 od 17.0X1-19.00 ure Gostilna pri Jurju Presoje Donatorska sredstva naših gostiteljev bomo podarili Župnijski Karitas Mengeš. Prisrčno vabljeni! Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan pri Domžalah slikarska razstava VEČER, KO OČI MISLIJO Tomaž Perko Odprtje slikarske razstave na prostem bo v nedeljo 14. septembra 2(K)3 oh 20. uri v polletnem gledališču na STUDENCU pri Domžalah. Pogovorne irjisli na VEČERU, KOOCI MISLIJO ho skozi prireditev tkal Silvo Teršek S siikarjem TomaŽem Pcrkom se rxxlo soočili: .lože I ludaček, publicist in pisatelj prof. Mirko Julršek Veno Dolenc, slikar in glasbenik Klarisa Jovanovič, glasbena umetnica Ljuba Jcnče, glasbena skupina Čompe, glasbena skupina Na odprtju razstave bo naključno izbran obiskovalec prejel umetniško sliko Tomaža Perka V razstavnem prostoru bodo slike na ogled do 27. sept. 2003, od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure, v nedeljo pa od 15. do 19. ure Turistično društvo Jarše-Rodica VAS VABI V NEDELJO, 21. SEPTEMBRA 2003 S PRICETKOM OB 10. URI NA BOLŠJI SEJEM V DREVOREDU GROBLJE Program bo zajemal: - parado godbe m narodnih noš - krst novega zapravljivčka - sejem raznovrstnih starin -bogal srečelov. Za zabavo bosla poskrbela ansambla Gamsi in Sonček, poskrbeli bomo za hrano in pijačo. Pridite, ne bo vam žal! PRAVUICNE ■ KNJIŽNICI Pravljice, ki so mi jih pripovedovali v otroštvu, imajo globlji pomen, kakor resnice, katerih me je naučilo življenje. (FlSCHILLER) V čudežni svet pravljic vabimo otroke od 4, leta dalje, vsak torek in sredo ob 17. uri, Pravljice se bodo pričele v oktobru in potekale do maja. Skupini bosta stalni in številčno omejeni, zato pohitite z vpisom, ki bo potekal do zasedbe prostih mest. Prisrčno vabljeni! MIŠKIN VRTIČEK V KNJIŽNICI DOMŽALE W.rh> Knjižnica Domžale v,is vabi v septembru k vpisu v Miškin vrtiček. To je oblika ustvarjalnega druženja otrok, v kateri se prepletajo različne dejavnosti pripovedovanje pravljic, petje pesmic, igranje z lutkami, ustvarjanje z različnimi materiali..... Miškin vrtiček je namenjen otrokom od tretjega leta dalje, Vpis potcki mižale, in sicer v popoldanskem času, po dve šolski uri tedensko. Ker želimo, da delo v delavnicah poteka strokovno na visokem nivoju in v prijaznih razmerah, je število otrok v skupinah omejeno na 15. Prijave sprejemamo do zasedbe prostih mest. Informacije dobile na tel. 017724-IH-34ali na upraviVrtca Urša. Lep pozdrav! Melita Lisjak Kode rman VAŠE RABLJENO VOZILO JE VREDNO VEČ, ČE KUPITE XSARA DO 400.000,00 SIT PICASSO DO 400.000,00 SIT BERLINGO DO 200.000,00 SIT Akcija velja do 30.9. 200 i dn razprodaje zalog. Vn-dnosl rabljenega vnnla se obračunava pO tabeli t urolax. POPUSTI PRI C5 500.000,00 SIT • C3 168.000,00 SIT CITROEN Avtomerkur d.d. BTC, Šmartinska 152 1000 Ljubljana tel.: (01) 541 2000 e-mail: salon.cHroen@avtomerkur.si Samova 14 1000 Ljubljana tel.: (01) 4347 660 PODJETJA! POVPRAŠAJTE PO UGODNOSTIH! NA ZALOGI PLURIEL j—ata«," ... f AL WAGI ZASTOPNIK ZA PLINSKE GRELNIKE ^terena Pot za Bistrico 67,1230 Domžale Tel.: 01/722 56 30 Fax: 01/721 61 88 Servis: ELEKTRO JERETINA, Jarčeva 3, Domžale GSM: 031/652 733 \ si K/IRf) "55 ■Im/ II ■Im^L/ ■ o @ o INŽENIRING d.o.o. Mengeš Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseh vrst nepremičnin, predvsem na območju Mengša. Domžal, Trzina, Kamnika in Vodic S Slovenska cesta 24, 1234 Mengeš Telefon: 01/ 72-30-986,72-30 987 Fax 01/72-38-015 OBČINA DOMŽALE Oddelek za finance in gospodarstvo Ljubljanska 69 1230 Domžale OBVESTILO PODJETNIKOM IN MALIM GOSPODARSKIM DRUŽBAM Obveščamo vas, da se še vedno lahko prijavite na J a v n i r a z p i s za ugodna posojila za pospeševanje razvoja obrti in malega gospodarstva na podlagi subvencioniranja obrestne mere v Občini Domžale za leto 2003, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS-Uradne objave št. 49-51 z dne 30.5.2003 ter v Slamniku št. 7/03, ker sredstva na podlagi vlog prejetih do 15.7.2003 niso bila v celoti razdeljena in ker je tako določeno tudi v navedenem javnem razpisu. Za pridobitev posojila zaprosite na predpisani vlogi, ki jo lahko dobite v času uradnih ur na Občini Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, Domžale, soba 71 in kateri priložite tudi ustrezno zahtevano dokumentacijo. Koriščenje posojila po 30.11.2003 v skladu z 5. točko javnega razpisa ni možno, zato naj zainteresirani prosilci čimprej oddajo svoje vloge, da bodo postopki za pridobitev posojila, ki potekajo v sodelovanju z banko, še pravočasno zaključeni. Dodatne informacije lahko dobite na Občini Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo na tel. št. 72-14-251. OBČINA DOMŽALE Oddelek za finance in gospodarstvo Ljubljanska 69 1230 Domžale OBVESTILO KMETOM upravičencem do prejema koruze iz blagovnih rezerv Republike Slovenije zaradi omilitve posledic škode po suši v letu 2003 Obveščamo vas, da je na podlagi Uredbe o postopku delitve koruze imetnikom rejnin živali iz blagovnih rezerv Republike Slovenije zaradi omilitve posledic škode po suši v letu 2003 (Ur.l.RS št. 82/2003) Občina Domžale izbrala za operativno razdelitev koruze, na območju občine Domžale izvajalca KMETIJSKO ZADRUGO z.o.o. IX.nižale, Zg. Jarše, Industrijska 15, 1235 Radomlje. I ipnivičciici di i prejema koruze iz blagovnih rezerv, h kIo na podlagi prejetih odločb o dodelitvi odobrene količine koruze, ki jih bo izdala Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, prevzeli d< xlcljeni l količino koruze v skladu z določili uredbe ter na način in v roku, ki ga bo določila KMETIJSKA ZADRUGA z.o.o. Domžale Ljubijiinska 7(1, Domžale 722 - 66 - 00, czm siol.net VABILO CENTRA ZA MLADE PROSTOVOLJNO DELO Vabljeni vsi. ki ste radi v dnižbi mladih, ki imate nove ideje m sle pripravljeni svoj prosti čas darovati drugim Če si želite novih znanj in izkušenj, potem lepo vabljeni. Za leto 2003 in 2004 pripravljamo zanimive projekte, pri katerih potrebujemo vaše sodelovanje. USTVARJALNE DELAVNICE bodo potekale vsak torek, in sicer: /,< otroke od 7 do 13 let v dveh terminih Od 14.30 do 16.00 in od 16.00 do 17.30 ure. ■ skupina mladih od 14 do 20 let pn se bo družila od 18.00 do 19.30. Začetek 7, oktobra 2003, Skupina mladih s posebnimi potrebami vabi medse nove člane Srečanja bodo potekala vsako sredo ob 14.30, s pričelkom I. oktobra 2003. Ot se /eliš ustvarjalno izražati s pomočjo različruli materialov in kreativnih tehnik, se nam pridruži. Delavnice bo Vodila Mateja Ahsce. Pohitite s prijavami na telefon: 722 66 00 ali osebno na Centru za mlade, ker je število inesi omejene! SVETOVALNICA je namenjena mladim in staršem Če se želite pogovoriti o svojih stiskah, smo vam pripravljeni prisluhniti, anonimno in brezplačno pomagati, iskati odgovore in usmerjati vašo prihodnost na bolj prijazno in svetlejšo pot, Dobrodošli vsak dan med K.(K) in 16.00 uro. ob torkih in sredah do 18.00 ure. Oglasili se bomo ludi n.i telefon: 722 66 00. POMOČ PRI UČNIH TEŽAVAH vsak ponedeljek med 16.00 m 19.00 uro se lahko posvetujete s specialno pedagoginjo, ki ho pomagala otrokom in njihovim staršem reševati težave z učenjem. Za termin sc je potrebno predhodno dogovoriti na tel.: 722 - 66 - 00. TORKOVI PESNIŠKI VEČERI 7. oktobra oh 20.00 bo na uvodnem večeru letošnje se/one svoje pesmi predstavil Luka Horvat. KREATIVNE DELAVNICE za vse generacije se bodo izvajale vsak mesec na temo: kostanjevi list i koi ustvarjalni material, - krašenjc okvirjev za slike, izdelovanje mila, oblikovanje žice v nakit, figure, okraske... - figure iz keramičnih lončkov. - izdelovanje panjskih končnic. Prva delavnica KOSTANJEVI LISTI KOT USTVARJALNI MATER I Al bo v četrtek. 9. oktobra ob 18.00 uri v prostorih CZM. Cena delavnice je: za zaposlene 2000 SIT, za vse ostale 500 Sil Datumi in mentorji izvedbe bodo objavljeni naknadno. Informacije na tel.: 722- 66 - (X) „ Na podlagi 11. člena Odloka o štipendiranju dijakov in študentov v občini Domžale (Ur. vrstnik Občine Domžale, št. 7/20(10) Oddelek za družbene dejavnosti Občine Domžale objavlja RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE V OBČINI DOMŽALE ZA ŠOLSKO LETO 2003/2004 PREDMET RAZPISA Občina Domžale za šolsko leto 2003/2004 razpisuje štipendije za: 1. nadarjene učence srednjega izobraževanja in študente dodiplomskega izobraževanja, 2. socialno šibke dijake in študente, 3. dijake deficitarnih poklicev s področja obrti za poklice: zidar, urar, flnomehanik, kamnosek, tesar, oblikovalec kovin, fotograf 4. dijake in študente, kmetov, ki so državljani RS in imajo stalno bivališče v občini Domžale Kandidati morajo predložiti: - potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije, - dokazilo o stalnem prebivališču v občini Domžale. - potrdilo o skupnem gospodinjstvu družinskih članov. - življenjepis, - dokazilo o vpisu v tekoče šolsko leto, - dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika predhodnega izobraževanja. - dokumentacijo s katero dokazuje posebno nadarjenost (izjemni dosežki na tekmovanjih, bibliografija objavljenih del. potrdilo o sodelovanju pri znanstvenih raziskavah, priporočila in podobno) - velja za nadarjene dijake in študente, ter za dijake deficitarnih poklicev, torej kandidate pod točko I. in 3. - dokaze o vključevanju v delo društev in organizacij v občini. - dokazila, da se starši preživljajo izključno s kmetijstvom - velja le za kandidate pod točko 4. - dokazila o dohodkih oziroma prejemkih na družinskega člana v preteklem koledarskem letu ter o premoženjskem stanju . Merila, ki se upoštevajo pri podeljevanju štipendij: • za kandidate pod točko 1. in 3. - nadarjenim dijakom in študentom ter dijakom deficitarnih poklicev se štipendija lahko dodeli: dijaku od vključno drugega letnika (2) dalje, praviloma z najmanj prav dobrim ali odličnim uspehom v preteklem šolskem letu oziroma študentu, ki ima vsaj prav dobro (8) oceno vseh opravljenih izpitov. Prednost pri izbiri imajo kandidati z višjo oceno. za kandidate pot točko 2. in 4. - socialno šibkim dijakom in študentom ter dijakom in študentom kmetov, se štipendija lahko dodeli, če dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred prijavo na razpis ne presega celoletnega zneska 100 % zajamčene plače in redno opravljajo svoje šolske oziroma študijske obveznosti. Prednost pri dodelitvi imajo dijaki oziroma študenti, ki prihajajo iz družin z več otroki in katerih dohodek na družinskega člana je nižji ter katerih premoženjsko stanje je slabše. Prednost pri dodelitvi štipendij dijakom in študentom kmetov imajo tisti z najnižjim dohodkom na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred prijavo na razpis. Prošnje, v katerih se izrecno navede, za katero štipendijo se kandidira, s prilogami, naj kandidati pošljejo najkasneje do petka. 10. oktobra 2003, na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti. Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Strokovna služba bo obravnavala popolne in v roku razpisa prispele vloge v skladu z merili in kriteriji. O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po opravljenem izboru. Vse dodatne informacije lahko kandidati za štipendije dobijo na telefon št. 7241-305. OBČINA DOMŽALE Oddelek za družbene dejavnosti Se še spomnite Franci Lazar (1903 -1973) "Brez. dvoma je 50 let njegovega aktivnega delovanja na odrskih deskah v Domžalah čas. ko lahko Z zavestjo trdimo, da je več generacij pod njegovim režiserskim vodstvom postavilo na oder takšne stvaritve, ki so po ohlikovnosti in izrazitosti sodile v sam vrh slovenske amaterske gledališke dejavnosti," je oh smrti Francija Lazarja V tedanjem občinskem poročevalcu, zapisal le pokojni Ivan Rcdcnsel lei tedanje Domžalčane spomnil, kako tesno je bilo povezano njegovo življenje z. delom neumornega kulturno-pmsvemega delavca in režiserja. Ko se spominjamo 100-letnice njegovega rojstva, se spomnimo nekaterih najbolj znanih dram in komedij, ki so bile uprizorjene pod njegovim vodstvom: Gogoljev Revizor, Župančičeva Veronika Deseniška, v Grobljah so igrali Vrnitev, L/igarjeva sinova. Mati, Nevesta s krono, Veriga, Voda, Na Osojah, Srenja, v Godbenem delu Franc Lazar je režiral mnogo iger v Domžalah, pred 2. sv. vojno in po vojni. Po poklicu sodnik. Vest, Carski sel, Vsi moji sinovi, Kar hoče, Rokovnjuči, Ženitev, Namišljeni bolnik, Veronika Deseniška, Divji lovec. Kralj na Betajnovi, Hlapci. Jakob Ruda in zadnja Dnevnik Ane Frank. Malce starejši Domžalčani se boste Francija JMzarja zanesljivo spomnili. Čeprav ga ni več, ostaja spomin na petdesetletno kulturno-prosvetno delo, ki bo ostalo zapisano v kulturni zgodovini našega mesta. V.V. Osemindvajsetega septembra bo minilo leto, odkar si nas prezgodaj zapustila ljuba žena. mami in babi VERONIKA PIVK Hvala vsem. ki obiskujete njen prerani grob in ga krasite s cvetjem ter ji prižigate sveče. Vsi njeni Pomlad je na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti in sedla je na mina tla in jokala, ker te ni. JZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata m strica IGNACA GABORA Iskrenu sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala g. župniku /a opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete pesmi, pogrebni službi »VRBANĆIČ« za vsa potrebna opravila. Hvala tudi KARTONU KOLIČEVO in OS Vcnclja Perka. Vsi njegovi V SPOMIN Šestega avgusta je minilo dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi STOJAN KOLAR Depala vas 51 Prekmalu se končala pot je tvoja, zate konec je težav in boja, zdaj angeli naj tiho, nežno pojo, tla tistim, ki si jih pustil, bo malo manj Imilo; boleč spomin si v srcu vsem pustil, v večnosti nekje si se izgubil; nekoč - nekje, čez. mnogo mnogo let sc s laho snidemo med zvezdami spel. Vsi njegovi Vsi. kijih imamo rudi, nikdar ne umni, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. V SPOMIN MIJU LISJAKU 1948-1983 Sedemindvajsetega avgusta 2003 je minilo 20 let. odkar je v Slavonski Požegi na dirki cestno hitrostnih motorjev, ki jim je bil predan z dušo in srcem, ugasnilo življenje našega dragega MJJA LISJAKA. Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče. Vsi, ki ga imamo radi Utihnil je tvoj nlas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in spoznanje, da se ne vme$ več, ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in sestre MARIJE BAKAN iz Preserij pri Radomljah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, bivšim sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svele mase ter spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala tudi osebni zdravnici dr. ..ožarjevi, zdravstvenemu osebju ZD Domi.ale in zdravstvenemu osebju silnega in hematološkega oddelka KC. ki so se trudili, da bi naSi mami podaljšali življenje. Hvala g. župniku Mateju Zevniku za lepo opravljen obred in pevcem Zupan iz Tržiča za zapete pesmi. Vsem Se enkrat iskrena hvala. Vsi njeni v Nobena te svečka in rozca ne prebudi, ne solzo in žalost nične spremeni. ()h. če vedel hi, kako boli, bi vrnil se nam sinko ti! V SPOMIN Devetindvajsetega avgusta 2003 je minilo žalostno leto, odkar nas je v evetn mladosti za vedno zapustil naš ljubljeni sin, bral in vnuk ANDREJ ZIBERT i/Radomelj Še vedno te imamo v živem spominu. Hvala vsem, ki sc ga spominjate in prižigate svečke ter postojite ob njegovem preranem grobu. Njegovi najdražji ■ V SPOMIN Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante) Devetindvajsetega avgusta 2003je minilo 20 let, odkar nas je zapustil mož, oči. dedek in tast JOŽE ZULE Pogrešamo ga. Vsi njegovi V SPOMIN Človek živi. dokler ostane v srcih ljudi, ki so ga imeli radi. 18. septembra 200.3 bo minilo deset let brez tebe. dragi mož. in oče VINKO JUHART Hvaležni smo, ker smo te imeli, Vsi tvoji V SPOMIN ANTONU CERARJU iz Za loga pod sv. Trojico Dvaindvajsetega avgusta2003je minilo leto, odkar tc ni več med nami, vendar v naših srcih boš vedno ostal. Hvala vsem, ki sega spominjate. Vsi njegovi Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate, draga mama, bo vedno ostal. ZAHVALA Ob izgubi drage mame ANGELE VOLCINI roj. Močnik, iz Študc Iskreno se zahvaljujem sonxlnikom. posebno še Mileni Kveder za vso pomoč, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja. darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujem se tudi gasilcem PGD Studa, podjetju ZORA PLUS in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hči Fani z. družino Niti zbogom nisi rekel, niti mke nam podal, smrt te vzela je prerano, v srcih ruiših boš ostal. ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi mož. oče, sin in brat FRANC LOZAR iz Ihana Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, sveče in cvetje, denarno pomoč ter za vse, kar ste nam v teh težkih trenutkih dobrega storili. Hvala vsem. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja gospodu župniku dr. Silvestru Fabijanu za lepo opravljen obred slovesa, tolažeče in vzpodbudne besede. S hvaležnostjo in ljubeznijo v srcu do našega očeta hvala vsem, ki nanj ohranjate spomin in lepe misli. Zelo ga bomo pogrešali. Vsi njegovi Le delo, skrb, ljubezen in trpljenje izjMilnjevalo Tvoje je življenje. Pa pošle so ti moči in zaprla trudne si Oi i in čeprav spokojno spiš, z. nami kakor prej živiš. ZAHVALA Triindvajsetega julija 2003je za vedno zaprla trudne oči naša mama in stara mama ANGELA LONČAR iz Krtine 1931 - 2003 Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, za cvetje, za darovane sveče in maše. Zahvaljujemo se sosedom, zlasti Prenarjcvim, ki so ji vedno pomagali. Se posebno pa so se izkazali ob njenem zadnjem slovesu. Lepa hvala vaščanom Prevalje za pomoč in izkazano pozornost. Iskrena hvala gospodu župniku Slavku Judežu za ganljive besede in lep poslovilni obred. Hvala pevcem za ubrano petje. Lepo sc zahvaljujemo vsem. ki so jo pospremili na zadnji poti. Vsi njeni (>d\la si tja . kjer m trpljenja, nam pa je oslala bolečina in tiha želja večnega spomina, dobrota Ivo/ena srca nikdar ne bo pozabljena. ZAHVALA V petinosemdesetem letu življenja nas je 6. junija 2(X)3 zapustila naša dobra in skrbna mami ANA ROJC iz Radomelj. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izraze sožalja, darovane sveče, cvetje in svete maše. Zahvaljujemo sc tudi dr. Mirjam PogačarZajc. dr. Marku Frangešu, patronažni sestri Marjeti, osebju trombotičnega oddelka v ZD Domžale in negovalkam podjetja Comett. Hvala tudi duhovnikom Janezu Jarcu. Antonu Rojcu in Antonu Česnu, pevcem in trobentaču za lepo opravljen obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Koliko lepih misli sc utrne, ko zvezda zaide. Koliko spomina tari, ko življenje mine. Koliko besed, a ena sama misel. ZAHVALA Vlriinscdcindosclcm letu starosti je prenehalo bili srce nase ljubljene žene. mame, sestre, svakinje, lelc, babice in prababice ANTONIJE SMOLNIKAR roj. Ferkol j, iz. Doba Iskreno sc zahvaljujemo vsem. ki ste se poslovili od nje, izrekli pisna in ustna sožalja, darovali cvetje, sveče, sv. maše in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku Slavku Judežu za poslovilni obred in sveto mašo. Hvala nosačem, pevcem, trobentaču in praporščaku. Zfl zdravstveno nego in pomoč se zuhvaljujc.ii.....sc.hju Zdravstvenega doma Domžale, zdravnici Mojci Zaje Kraševec, patronažni službi, predvsem gospe Miri Savnik. Zahvaljujemo sc osebju Onkološkega inštituta Ljubljana, dr. lithcmoviču in gospe Pompe Nadi, Zalivala vodstvu I).....a počitka Mengeš, zdravstvenemu in negovalnemu osebju za skrb in nego v zadnjih mesecih njenega življenja. Iskrena hvala vsem, ki ste bili v najtežjih trenutkih z nami. Vsi njeni Kako prazen je dom, dvorišče, naše oko ainan le išče, ni već tvojega glasu, smehljaja, U sledi oslale so povsod tvojih pridnih rok. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mami, mame, sestre in tašče IVE NAROBE se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob sirani. Hvala sosedom iz ulice Za hribom, Habatove in Grajske ulice m podjetjema V F ,l,t i X ter HELIOS za darovano cvetje m sveče. I bala gospodu župniku Pavletu Krtu m gospodu Jožetu Tomšiču za lepo opravljen poslovilni obred, pevskemu zboru za ganljivo petje, gospodu Lmiljanu Pevcu in gospodu Francetu Banku za poslovilne besede, praporščakom, zastavonoši, gasilcem in trobentaču. Zahvaljujemo se tudi centru za intenzivno terapijo in oddelku za torakalno kirurgijo Kliničnega centra Ljubljana. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in izrekli sožalje. Vsi njeni Saj ni rečeno, da le ni, čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, med nami si. V SPOMIN TONČKI KOKALJ iz Domžal, Eojska cestah Osemindvajsetega avgusta 2003je minilo sedmo leto, ko si nas tako nesrečno in tragično zapusti la. Še vedno te imamo v živem spominu. Hvala vsem, ki seje še vedno spomnite s kakšno rožico in prižgano svečko. Vsi njeni ZAHVALA Ob smrti našega dragega AVGUSTA POTOČNIKA se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Vsi njegovi Vir pri Domžalah, 12.9.2003 dih ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in stare mame IVANKE LENČEK se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izraženo sožalje ter podarjeno cvetje in sveče. Pi isebcj iskrena hvaia dr. Mušiču ter osebju Doma upokojencev Domžale za njihovo skrb in nesebično pomoč. Vsi njeni Nt več slutenj ne koraka ni več trkanja ne vprašanj..... ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, brata in dedka FRANCA PAŠTEBARJA Gfofovega ata iz Krtine sc zahvaljujemo vsem .sorodnikom, sosedom, še posebej Tončki in Stanki /a vso pomoč, prijateljem, znancem, /is za prapor, kolektivu Mlinostroja za vsa izrečena aožatja, podarjeno cvetje in sveče ter darove /a sveto mašo Zahvala dr Zajćcvi. sestri Dragici, g. župniku Slavku Judežu za lep poslovilni obred, prvi cm za pesmi, /apele ob slovesu, pogrebni služhi in vsem. ki sle ga pospremili na njegovo zadnjo pol. 0, saj ni smrti, ni smrti: samo tišina je _ pregloboka kakor v zelenem prostranem gozdu. Kosovel V SPOMIN Osemindvajsetega avgusta mineva žalostno leto. odkar nas je za vedno zapustil naš dragi FRANC FRENK NALER Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob iskrena hvala. Vsi njegovi Ti ne veš, kako boli, ker te več med nami ni. ZAHVALA V* ^ T Po težki bolezni nas je zapustil dragi mož, oče, brat, svak in zet JANKO HARL roj. 9. avgusta 1956 Mnogo vas je. ki ste bili v dneh slovesa z nami, ki ste z. nami delili žalost in bolečino ter ga skupaj z nami pospremili na njegovo poslednjo pot. Iskrena hvala vsem. Se posebej vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izraženo sožalje. podarjeno cvetje in sveče ter drugo pomoč. V naših srcih in mislih boš vedno z nami. Vsi njegovi Kako proženje dom, dvorišče, nase oko zaman le išče. Ni več tvojega glasu, smehljaja, le sledi ostale so povsod tvojih pridnih rok. V SPOMIN Dvanajstega septembra 2003 mineva leto, odkar nas je zapustil skrbni mož, oče, stari oče, tast, stric in brat BENJAMIN MARENK Zahvaljujemo se vam, ki postojite ob njegovem grobu in sc ga spominjate z, dobro mislijo ter mu prižgete sveče. Vsi njegovi V SPOMIN Leto bolečin, lepljenja in žalosti je minilo, kar odšel si v drugI svet in zapušili vami objem svoje družine. Ni bih dneva, ko m- bi naš korak zaključil dan ob leht. V gnibu mirno spiš. a v naših snih še živiš. Žalost je ostalu prazna, hudo boli in vse molči, odkar te ni. MARKO LOZAR (28.8.1968-27.7.2002) iz Štude Hvala vsem. ki obiskujete njegov prerani zadnji dom. Vsi njegovi Saj ni rečeno, da te ni, čeprav tvoj smeh se večne sliši. Beseda tvoju v nas živi, za vedno boš med nami Ti. ZAHVALA V dvainšestdesetem letu nas je nenadoma in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, ati. stari ata. brat, stric in svak ŠTEFAN KRAMAR z Vira Toplo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom iti znancem za vsa izrečena sožalja. darovano cvetje, sveče in svete maše ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala Kartonu Količevo. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Jožetu Tomšiču za lepo opravljen poslovilni obred. Vsem in • ~im.....posebej .še enkrati .1 .icu.i hvala. Vsi njegovi Le delo, skrb, ljubezen in trpljenje izpolnjevalo Tvoje je življenje. Pa pošle so ti moči in zaprl trudne si oči in čepim- spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. ZAHVALA V Iriinoscmdesetcm letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, praded in tasi FRANC LEKAN z. Vira Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja. podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Lepa hvala gospodu župniku, pevcem za ganljivo pelje, pogrebni službi Vrbančič, še posebno Kanonu Količevo in vsem. ki sle ga spremljali na njegovi zadnji poti, Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga imeli radi. Vsi njegovi Ni je večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega PAVLA KOPLANA prvoborca NOB se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem 111 vsem, ki sle se 11111 poklonili in ga tako množično spremljali na njegovi zadnji poti. 11 vala za izraze sožalja, |)odaijenocveljein sveče. Ti iplose zahvaljujemo za lepe poslovilne besede vsem trem govornikom - ga, Sasso, g. Pelerci in soboreti Jaku Rozmanu, številnim praporščakom in vsem ostalim, ki so sodelovali pri pogrebni svečanosti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Ni vsaka mati, ki '(•tli otroka MATI. Vsak otrok moral TEŠE bi poznati Morala si umreti, da si : vv p-^-vcv^t—n r f**"JV "vr "*~sv 1(333- jjfl® nudiffra FUpSU KM P Canon Lexm,vrk EPSON Vljudno vabljeni vsak dan od ponedeljka do četrtka od 7.00 -15.00 ure in v petek od 7.00 -14.00 ure ^4J 291 211 JE VAŠE TELO PRIPRAVLJENO NA SPREMEMBE? ® Sanolabor Ko gre za, zdravje! DELOVNI ČAS: od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota od 8.00 do 13.00 Trgovina Domžale Proda|aine z maOlcinaklml pripomočki, zdravili In raznovrstnimi Izdelki za zdravo žlvl|en|t. Slamnikarska 1, Domžale, tel.: 01 72 44 423, faks: 01 72 44 424 www.sanolabor.si Vse za vaš avto dobite v SIMAXU SIMfiX • akumulatorji • filtri • olja • zav. sistemi • izpušni lonci • deli podvozja • prtljažniki veliko dodatne opreme za vsa vozila • jermeni • avtokozmetika MOŽNOST PLAČILA NA VEC OBROKOV Domžal« Kamnik Masljeva 11, 1230 Domžale tel 01 724 16 56, faks 01 724 26 91 Ljubljanska c. 21A (TPC Duplica) tel 01 831 17 96, faks 01 831 17 89 www.simax-slo.com Prtljažni kovčki "AVTOCITV1 APOI.OMJA STREHA«. »p. 1230 Domžale. Ljubljanska c. 72 tel.: 01/722 65 20 fax: 72 14 875 Z VAMI OB VSAKI PRILOŽNOSTI! CVETJE IN ARANŽMAJI IZ CVETLIČARNE OMERS. BREZPLAČNA DOSTAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV do 30km Novi 6-komorni profil IDEAL 6000 širine 80 mm • Strokovna vgradnja in garancija 10 let • Ugodne cene v času obrtnega sejma v Celju SAT1EA - vaša idealna okna in vrata! Valter Satler s.p., Slovenske Konjice, tel. 03/759-09-50 p.e. Ljubljana, Tržaška c. 135, tel. 01/242-55-47 p.e. Izola, tel. 05/642-10-80 p.e. Zasavje, tel. 031 755 833 OPTIKA BRIGITA* Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211 -890 Nudimo kompletno oskrbo vida: - okulistični pregled ^\\e - veliko izbiro okvirjev - kakovostnih stekel - sončnih očal Delovni čas od 8. do 19. ure, sobota zaprto TONE KOMATAR Vir, Koliška cesta 1, telefon 7211-623 Del. cas: od 9.00 do 12.00 ti od 14.00 do 19.00, sob. od 8.00 do 12.00 Ponedeljek: ZAPRTO IvULvliKČKLE Ct£kl= HUBAT PETER HP COMMERCE ost plačila na obroke Dobeno 75,1234 Mengeš Telefon : 01 / 723 09 00 www.hp-commerce.si >Z center - A^ , I I uAJ www.avtocenter-subelj.si SERVIS: telefon: 0' 1 SPRCESTRR ŽE OD 2.785.631 SIT CRRISMR ŽE OD 3.685.033 SIT OUTLMNDeR ŽE OD mam 5.560.987 SIT drivealive.net KREDIT NA POLOŽNICE :: BANČNI KREDIT DO 60 MESECEV : STARO ZA NOVO LAMNIK ■ september S003 + + stran 2 d LIPOVSEK GSM: 040 209 433 KOMPLEKSNO UREJANJE VRTOV IN ŽIVIH MEJA ULYW ZA IJtfOttDUlIl ZAČtTNI IN NADALJEVALNI TKČAJI DVOSTAVNICA KNJIGOVODSTVA Z RAĆUNALNItKO PODPORO 4« ur. ».000 UT Ljubljanska «0 IMO Domžale Tel. 721-94-61, liilobiro@slol.coin PEDIKURA PANČUR 01/7245 106 Vlasta PANČUR (v kleti zdravstvenega doma Domžale) Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek < STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13. -18. ure Torek od 9. -12. ure Sreda od 13. -18. ure Četrtek od 13. -18. ure Petek od 9.-12. ure [00 OPTIKA golavšek VIDA GOLAVŠEK. mojstrica očesni optik Domžale, Ljubljanska 88, tel. 724 291 1 Mengeš, Slovenska 30, tel. 723 7968 / , Hitni* , Tekota tapeta JERIMAX ne vsebuje škodljivih snovi in je zato okolju prijazna. PREDNOSTI: 5 je v različnih barvah in strukturah o enostavna in brezstično nanašanj (brez obrezovanja in odpadkov) o brez krojenja in merjenja S neravna podlaga se izravna \ O je antistatična - odbija prah V. S toplotna in zvočna izolacija O možnost popravkov (brez opaznih reparaturnih mest) 3 po nekaj letih možni popravki s lahko se prebarva ali odstrani z vodo s je težko gorljiva (B 1) O m znižuje stroške tapecironja ... bolje >TOYOTA Vaše prispevke za trinajsto letošnjo številko, ki izide 3. oktobru 2003, potrebujemo do vključno 22. septembru 2003, kot navadno v vseh oblikah in z vsemi jotograjijumi - prosim pa vas, aa ne pozabile, da članki ne bodo predolgi. RENAULT Kl'l|,lllll<tlitl|i«t> I,||l 1Uthft' d('.i ntukiijc t--j/').iM| t \r., Domžale l1«M (il/f'Kr*WJ ifjrm.itis/u (( ( DELOVNI ČAS: SALON: od 8 do 18. ure SERVIS: od 8. do 17. ure SOBOTA: od 8 do 13. ure 01(56 27 111 .01/M 27 111 01 / 56 27 333 01 / 56 27 222 01 / 56 27 444 l-mait: tonill.s*tnil(»f.av1(»etOd.alef.r.riaut1.si Prodal, novih vozil. Prodaj, rabljenih vo: Servis: Nadomestni deli: ffVBELJ izdelava pohištva po meri Stegne 1,1251 Moravče tel.: 7231 476, gsm 041 641 446 Zasebna zobna ordinacija za odrasle IRIDENT d.o.o. na Viru pri Domžalah Šaranovičeva 25a, tel.: 01 721 66 35 V sodobno opremljeni zobni ordinaciji vam nudimo: • konzervativno zdravljenje • fiksno protetiko • snemno protetiko Delovni čas: ponedeljek od 15. -19. ure, sreda od 15. -19. ure, četrtek od 15. -19. ure Ugodni nakupi rv Metalki Domžale! - RP posode za vino od 70 I naprej 15 % POPUST velika izbira aluminijastih in lesenih lestev 5 % POPUST - kotni brusilnik ISKRA 69A 10.490.- - povratna žaga ISKRA 55B ročni vijačnik z nastavki A 6988, 50 delni L plastični kovčki Terrv za orodje po ugodnih cenah velika izbira vijakov, ročnega orodja in električnega ročnega orodja Pričakujejo vas prijazni prodajalci, prostorno parkirišče in možnost obročnega odplačevanja Metalka Trgovina d.d. Proda|rii center Domžale L|ubl|anska 63 tel: 01/729 53 20 .1 fi! ahačU: SERVIS TRGOVINA SPOROČILA stran KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23 v Ljubljani Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila in nujne primere sprejemamo na novo telefonsko številko 01/5655 120 Zavod za izobraževanje odraslih CONTINUA, DOMŽALE Vpisuje v programe: • strojni tehnik PTI • ekonomski tehnik PTI • trgovec (tudi prekvalifikacija) Prvovrstna učiteljska sestava, dobro počutje, znanje in samozavest, mesečno plačevanje šolnine informacije: tel. 01 7873 592 bi 041 583 245 CONTINUA OD 1993 Pokazali vam bomo, kako pomnožiti vaše prihranke terme z vl&9aniem v dolgoročen projekt... SNOVIK Investicija v izgradnjo Term Snovik - Kamnik predstavlja močan zagon turizma in podjetništvu nasploh, tako v Tuhinjski dolini, kakor v širši občini Kamnik in ljubljanski regiji Pomoč države omogoča, da so podjetniška merila uspešnosti investicije na ravni, ki investitorjem prinaša tržno zanimive donose. Pridružite se nam, uspeh bo tudi vaš! Za vse nadaljnje informacije pokličite na telefon 01/722 04 70 e-mail: info@hks-domzale.si * KAKOVOST * TRDNOST * ODPORNOST * ESTETSKA OBLIKA lal'Nll JlA!?yfNiOA0ll A - ograje, cevi, robniki - travne in prane plošče - korita i« rože... - vse vrste tlakovcev • stebri za oporni zid - koritnice za obrežino - vodnjaki • VGRADNJA MOSTI 93, 1218 Komanda tel: Ol 834 30 88, 834 lO 83, faks: Ol 834 30 80 ■ailt info@juhant.com, http://www.iuhant.com STEKLARSTVO IRMI HOMEC DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97,01/722 89 98 ALU in PVC okna in vrata izdelava termopan stekla brušenje stekla in ogledal izdelava izbočenih stekel peskanje stekel fuzije - vitraži uokvirjanje slik AVTOKLEPARSTVO \zabret .00 m ,: a L t Vam nudi popravila vseh vrst osebnih vozil Partizanska 10/a, 1230 Domžale Telefon: 01 721 41 22 Prešernova la, Domžale Tel.: 01/724 21 07, 01/721-94-70 PESTRA PONUDBA KUHINJSKIH NAP IN POMIVALNIH KORIT! Novi modeli pečic gorenje Ugoden nakup na 6 ali 12 mesečevi! SLAMNIK - september 2003 + Trgovina Spona se predstavlja Hišni mojstri svetujejo in pomagajo V hali 11 v ljubljanskem BTC so sredi junija odprli novo trgovino Spona, ki jo boste prepoznali po veliki rumeni oznaki. Našli jo boste med trgovinama Baby center in Big Bang. S tem se ljubljanska trgovina Spona pridružuje zdaj že pravi verigi prodajnih centrov po vsej Sloveniji, saj boste njihove trgovine našli v Mariboru, na Ptuju, v Murski Soboti, Celju, Slovenj Gradcu, Dravogradu, Novem mestu, in seveda od letos tudi v Ljubljani. V podjetju je zaposlenih 120 ljudi, od tega desetina v Ljubljani, zgodba o Sponi pa je še ena tistih o velikem uspehu. Spono sta pred desetletjem ustanovila dva mlada podjetna Mariborčana, ki sta spoznala, da ljudje r bodo znali kupcem z /ati pri urejanju njihovih stanovanjskih prostorov. Ne gre pa le za pravilno svetovanje, saj so prodajalci tudi praktiki, ki imajo različna hišna znanja. To so nekdanji mizarji, inženirji in drugi strokovnjaki z različnih področij, ki rešiti marsikatero zadrego, s katero se ojem delu srečali mali in veliki domači eti so prodajalci Spone pridobili veliko ; znanja, ki ga z velikim veseljem delijo s tistimi, ki so naleteli na težave. V trgovini Spona v ljubljanskem BTC se skriva pravo bogastvo vsega tistega, kar potrebujete pri prenovi vašega stanovanja ali hiše, seveda pa tudi pri opremljanju vašega doma. Pravijo, da so cenovno nekje v srednjem razredu in hkrati poudarjajo, da nenehno skrbijo za kakovost njihovih izdelkov. »2 vrsto ugodnosti, ki jih ponujamo, si pridobivamo zaupanje in stalnost naših strank,« pravijo v Sponi in dodajajo, da jim ne gre za masovno prodajo. »Menimo, da smo dovolj konkurenčni, če se posvetimo vsaki stranki posebej. Primer: pri kuhinjah še posebno pozornost posvečamo t.i. prvi kuhinji, ki si jo lahko privoščita mladoporočenca. Kuhinjo s pomočjo računalnika in z našim arhitektom računalniško simuliramo ter jo popolnoma prilagodimo meram in potrebam naročnika. Poleg tega kuhinjo tudi sami izdelamo in jo montiramo, torej naredimo vse od Ado Ž.« Lastna izdelava kuhinj pomeni seveda tudi nižjo ceno, saj boste v Sponi za dva in pol metra dolžine kuhinjskih elementov odšteli 65 tisoč tolarjev. »Z vgradnjo potrebnih kuhinjskih aparatov, kijih boste kupili pri nas, pa vas bo laka kuhinja stala manj kot 200 tisočakov,« so povedali. Poleg te ponudbe kuhinj vas bodo presenetili še s kuhinjami višjega cenovnega razreda, tudi iz masivnega lesa. Kuhinjski program, ki je v dveh mesecih navdušil prek 150 kupcev, je le del ponudbe trgovine Spona. V lepih in svetlih prostorih hale 11 v ljubljanskem BTC se skriva še marsikaj zanimivega. Na posameznih oddelkih boste lahko opazili po merah izdelane potrebujejo trgovino, osebnim pristopom sv hode bode mojs prak otroške sobe, pa belo tehniko, pipe. okenske okvirje, vrata, rolete, pohištevno okovje, kljuke, vijake, vrtalne in brusilne stroje, kuhinjske nape, celo Tefalovo posodo, praktične in priročne gospodinjske aparate in strojčke... S tem seznam še zdaleč ni izčrpa li, zato bo nakup v trgovini Spona še toliko bolj zanimiv in privlačen. Vi boste izbirali in izbrali, hišni mojstri pa vam bodo pri tem v veliko pomoč. Trgovina Spona je odprta vsak dan od 9. do 20. ure, ob sobotah pa od 9. do 15. ure. Pri njih se vedno kaj dogaja - preprosto zato, ker je trgovina Spona vedno v akciji. Lahko zapišemo tudi: ugodno, pa tako blizu. + SPL LJUBLJANA d.d. POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI IN INŽENIRING FRANKOPANSKA18a, 1519 LJUBLJANA UPRAVLJANJE • INŽENIRING • PROMET IN POSREDOVANJE • ZEMLJIŠKA KNJIGA Kot vodilni in največji upravljalec stanovanjsko poslovnih objektov v Sloveniji, smo prisotni tudi na območju Domžal Informacije na telefon: 01/47 36 811, 47 36 866; fax: 23 11 139 E-pošta: spl@spl.si ; http://vvww.spl.si AGENCIJA ZA PROMET Z NEPREMIČNINAMI: Miklošičeva 18,1519 LJUBLJANA Telefon.: 01/30 02 740; 041/558 683, 863 208; fax: 43 23 108 E-pošta: agencija@spl.si; http://www.spl.si varno kakovostno certifikat St 060 ISO 9001 C3> £kpkkmtw-fmkntw ■ izdelava notranjih dekorativnih ometov: - izdelava toplotnih fasad • marmorin po sistemu jubizol • jager mozaik - barvanje fasade • grobe strukture - ostala slikopleskarska dela Šubljeva6, 1230 Domžale tel.: 01/724 84 59 fax: 01/724 84 60 GSM: 041/637-210 www.avtocenter-subelj.si črdtZ Popust 120.000 SIT HYUnORI ELANTRA Popust 350.000 SIT MATKDC Popust 200.000 SIT TRfOET Popust 200.000 SIT <&> HYUnDfll <&> HYUnDRI Vedno z vami - KREDIT NA POLOŽNICE STARO ZA NOVO BANČNI KREDIT DO 72 MESECEV Obrtniška 8, Domžale PRODAJA: telefon: 01 72 16 221 SERVIS: telefon: 01 72 15 666 d.d. Studijanska <•. 5 DOMŽALE Na lokaciji Sedeža podjetja oddamo v najem poslovne prostore v izmeri 50m2 /, lastnim vhodom, sanitarijami in urejenim telefonskim omrežjem. Informacije na tel. št. 01/7295 750-Jakovac Joži s OPTIK ^\ Martina L/ V škoflc Ljubljanska 87 Slovenska 24, Domžale P.E. Mengeš 01/721-40-06 01/723-89-80 TRGOVINA trn ŽENSKA MODA ZA MLADE Na Rodici poleg pivnice Adam Ravbar Delovni cas: pon-pet 1 5h - 1 Bh, sobota 9h - 1 2h Kettejeva 4, Domžale I Iw7T T7T71 voritev 25. septembra 20 CITROEN CITROEN PRODAJA NOVIH VOZIL SERVIS STARO ZA NOVO VABLJENI ! fca* AvtomarkeT PRODAJNO SERVISNI CENTER BLATNICA 5, 1234 TRZIN Tel. 01 562-33-00 • Fax 01 562-21-63 SLAMNIK - Mptmibtr 2003 + petek 26.9. ob 16.30 uri - nastop plesnega kluba Miki ob 17.00 uri - otroška predstava Stena Vilarja - Nerodna Avguština ob 17.30 uri - nastop narodnozabavnega ansambla Sicer degustacije in predstavitve priznanih proizvajalcev sobota 27.9. ob 10.30 uri - otroške ustvarjalne delavnice Dodatni 3% gotovinski popust pri nakupu s kartico Vele ŠOTOR • do konca meseca septembra -10% popust pri nakupu kolesc • izjemno ugodne cene gospodinjskih potrebščin: - komplet treh kozarcev že za 290 SIT - 18 delni jedilni servis že za 3.990 SIT - komplet plastičnih posod za shranjevanje 4/1 že za 1.190 SIT degustacije in predstavitve priznanih proizvajalcev ODDELEK IGRAČ 20% popust na otroško opremo in igrače Chicco do 1. oktobra chicco povsod, kjer so otroci OZIMNICA VVELE od 17.9. si v živilskih trgovinah družbe Vele d.d. in v sadni drevesnici Vele v Kamniku lahko priskrbite ozimnico, •jabolka: * aidared jonagold zlati delišes gloster hruške, čebulo, česen. VELE prijeten nakup