PoStnima plačana v gotovini Posamezna tevilka 6 dim A ENOTNOST SINDIKATOV SLOVENITE LJUBLJANA. 28. NOVEMBRA 1952 S, OB OBLETNICI ROJSTVA NOVE JUGOSLAVIJE la domovina te vredna najžlahtnejše krvi in najboljšega Življenja ' rainik rojstna naše delavske domovine! Da, tudi delavci imamo svojo domovino in znamo ceniti to vrednoto. Včasih so »boljši ljudje« mislili, da delavci sploh nimajo src, da so jim tuja čustva, da ne poznajo domoljubja. Mislili so, da so to ljudje, ki jim za usodo domovine ne privro nikdar na lica ne solze žalosti, ne radosti, da so za vse to topi. Celo mnogi kulturni ustvarjalci so menili, da je delavska duša >neza-nimiva«, da je ni vredno upodobiti, ker je preveč »enostavna. preprosta, brez doživetij, brez domoljubnega ognja« — kratkomalo, da je nezanimiva. In vsa ta >modrost« — samo zato. ker se delavci, niso ogreli, niso mogli ogreti za stare domovine. Toda, kabo slepi so bili sboljši ljudje«, da niso videli. da sc delavci ne morejo ogreti za staro domovino samo zato, ker je v njih prevroče čustvo za boljšo, delavsko domovino. V njih srcih gori silno, neuničljivo domoljubno čustvo: izbojevati delavsko domovino! 7. vsem svojim bitjem so se delavci oklenili tega čustva. Silno je: milijone spremlja v boj — trd, surov, neizprosen in neusmiljen boj za domovino, v kateri nai veljajo delavske pravice in postane. Slovenski pisatelj, ki je to čustvo zaslutil, je o njem takole zapisal: >Jaz. bratje, pa vem za domovino in mi vsi jo slutimo. Kar so nam šiloma vzeli, za kar so nas ogoljufali in opeharili, bomo dobili povrnjeno in poplačano s stoterimi obrestmi! Naša domovina je boj in prihodnost: ta domovina je vredna najžlahtnejše krvi in najboljšega življenja. Iz muke, trpljenja in suž.enjstva neštetih milijonov bo zrasla naša domovina: vsa ta lepa zemlja, z vsem svojim neizmernim bogastvom. Tedaj bodo le še grenak in grd spomin te gosposke domovine, na suženjstvu zidane, s krvjo in solzami prepojene. sramota človeštvu, zasmeh pravici. Drugačno melodijo do dobila pesem: ,o lepi naši domovini!'« (Ivan Cankar) Mi pa smo in še bojujemo tak boj. In naš boj nam je dal našo domovino. Ona ni bila rojena v diplomatski »zi-belki«. »Ugledni ljudje« (oni namreč, ki sebe tako imenujejo) je niso bili veseli. Kot desetnico in nebodigatreba so jo sprejeli. Najbolj surovi so malodane dvignili celo svojo roko nad njo, da bi jo kaznovali, ker je bila rojena. Delavci, vsakdanji ljudje od umazanih opravil. tisti topi ljudje, brez domoljubne ljubezni (kot so nam nekdaj govorili) so v uporu proti starim lažnivim domoljubom izvojevali novo domovino. In v tistem težkem boju je slovenski pesnik, ki je prisluhnil delavskim srcem, takole z njimi začutil: >... lepo je, veš, mama, lepo je živeti, toda, za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti.. .< in ... >le nikar ne jočite za nami, žene, matere, dekleta; jutri pademo v gramozni jami, kakor dobra, zvesta četa...*. (Karl Destovnik-Kajuh) Medtem ko so do neba opevani in posvečeni domoljubi, ki so se kar topili od domoljublja, kadar je bilo govora o njihovi domovini, barantali za grudo in nje zarod ter bili pripravljeni za nekaj judeževih grošev prodati vse, kar je naši ubogi domovini sploh ostalo od njihovega ropa, tedaj so tisti ljudje, za katere so nekdaj govorili, da so nezanimivi, ker so brez domoljubnega ognja, šli v boj za domovino. Ne samo, da so jim privrele solze žalosti na lica. ko so videli, kako prodajajo mešetarji uradnega domoljubja to našo deželo, ampak v njih srcih je silno zadonela bojazen in srd in tista neuničljiva sila, ki ne pozna ne v solzah, ne v krvi, ne v znoju, ne v trpljenju, ne v prečutih nočeh, ne v boju nobenih pregrad, niti barikad. Besedi znaša domovina«, nista napisani z lepo uglajeno pisavo, ampak s solzami, krvjo in znojem, src, ki so se bojevala zanjo in , ki so vendar tako zvesto utripala, da je lahko z njimi zapel naš pesnik: »... leno je, veš, mama, lepo je živeti, toda, za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti. ■ .< Kdor je to le zaslutil, kaj šele kdor je to doživel, ta potem ve, kaj nam pomeni praznik naše domovine. Mi to čutimo in vemo, in zato je ta praznik tako oes naš. Bolj, kot zna, iti more to našo grudo, to, kar so roke na njej zgradile, te ljudi, ki tu pošteno žive in delajo, njih delavske postave in pravice ter navade, njih koristi in želje — to našo domovino — ljubiti kdo drugi, jo more delavski zarod. In to nam zavidajo sebični in hudobni ljudje po svetu, tega pa se radujejo pošteni delovni ljudje. Mi klešemo svoji domovini nov obraz in novo srce — ter že čutimo, da po delavsko utriplje. Delavska beseda je našla pri nas domovanje. Oni pa, ki jim to ni všeč, so hudi na nas, ker tako vroče ljubimo svojo domovino. Kar je grdega kdaj našel človeški rod n najbolj nesrečnih človeških zablodah in prinesel v svoj besedni zaklad, vse to so nam že izrekli sovjetski oblastniki Kako bedni so taki ljudje in kako malo vedo, kaj je v naših srcih! In kako nič ne vedo, kako trpko je ob takih njihovih grdobijah pri srcu delavcem tam v deželah, kjer oni neusmiljeno gospodarijo, delavci pa čutijo, tako kot povsod po svetu. Pa tudi tisti, ki bi radi pregnali iz delavskih src misel na delavsko domovino, ker se takih misli boje, so hudi na nas. Tam po svetu proglašajo, da ni. razlik med domovino bogatinov in delavsko domovino. Radi bi ugasnili v delavskih srcih žar in vero, da mora biti delavska domovina, da mora priti čas, ko bodo tudi delavci imeli svojo domovino. Vse te njihove napore postavlja v senco sama resnica, da živi naša delavska domovina, velika in silna Resnica, ki se je ne da prevpili, pa čeprav je naša domovina po svojem področju še tako majčkena in čeprav ima še toliko težav in tegob. Oni, ki bi radi vzeli delavcem po svetu pričakovanje delavske domovine, bi nas najraje izgnali kot neljubega nebodigatreba proč s sveta, kamor koli, samo. da ne bi bili delavcem v pohujšanje. Toda veliko jih je po svetu, ki nosijo misel na to domovino, kot je naša, v svojih srcih. In njim smo dolžni to misel plemenititi. To pa lahko napravimo le, če z vsemi silami, če z vsem ognjem svojih delavskih src in z vsemi svojimi silami delamo za procvit in napredek te naše. domovine. To pa je naša glavna in najbolj vroča želja, ker je to naše življenje. Tako vezilo poklanjamo slovenski delavci ob letošnjem prazniku naši delavski domovini in vsem, ki jim misel na delavsko domovino živi v poštenih srcih. •ZAPISKI S SEJE PREDSEDSTVA REPUBLIŠKEGA SVETA ZA SLOVENIJO Nikdar ne smemo pozabiti, da je tovarna Kovačnica delavske zavesti Pismo tovarišu Borisu Kidriču. — O delu tajništva Republiškega sveta sindikatov. — Volilne priprave in sindikati. — O novem družbenem planu razpravljamo. — Razpisan je tiskovni sklad »Delavske enotnosti« Dne 19. novembra je bila v Domu sindikatov v Ljubljani razširjena seja Predsedstva Republiškega sveta sindikatov za Slovenijo. Seji je predsedoval toraviš Janko Rudolf. Uvodne misli tovariša Janka Rudolfa Tovarišu Kidriču želimo, da bi čimprej ozdravel Uvodoma je tovariš predsednik ugotovil, da so člani sindikatov, zlasti pa še odborniki zelo zaskrbljeni za zdravstveno stanje tovariša Borisa Kidriča, ki je resno obolel. Med drugim je dejal tudi tole: »Ne samo, da se čutimo takorekoč osebno povezane z njegovo usodo, kot njegovi soborci v izvajanju naše revolucije, ampak se tudi zavedamo, kakšnega ogromnega pomena je vse njegovo dosedanje delo za naš razvoj predvsem na gospodarskem polju. Vsi skupaj želimo^ tovarišu Kidriču, da bi čimprej ozdravel, želimo mu še veliko let življenja in plodnega dela in pa da se bo tudi on lahko enkrat odpočil po ogromnih naporih, ki jih je žrtvoval naši revoluciji in graditvi.« Na njegov predlog so člani predsedstva napisali med sejo pismo tovarišu Kidriču, želeč mu skorajšnjega okrevanja. Tovariš Mavrici j Bore poroča Glavni odbor Zveze »Svobod« bo dobil svoje prostore v Domu sindikatov Potem je tajnik Republiškega sveta tovariš Mavricij Bore poročal predsedstvu o delu tajništva v času med to in predhodno sejo predsedstva. Iz njegovega poročila posnemamo le nekatere ugotovitve: Tajništvo je sklenilo (za kar je bilo na plenumu pooblaščeno), da se sklicanje kongresa sindikatov Slovenije odloži za naslednje leto. Sklicalo je republiško zborovanje sindikalnih odbornikov, na katerem so udeleženci razpravljali predvsem o nekaterih resnih slabostih v delu sindikatov. Pripravilo je precej gradiva za razpravo o predlogu družbenega plana za bodoče leto. Posredovalo je pri odgovornih či-nitel jih za ureditev prejemkov nekaterih nižjih skupin uslužbencev. Pokrenilo je široke akcijo za pridobivanje naročnikov za »Delavsko enotnost« ki je glasilo slovenskih sindikatov. Odobrilo je pol milijona dinarjev denarnega prispevka iz sredstev sindL katov za Zvezo »Svobod« in sklenilo urediti v poslopju Doma sindikatov potrebne prostore za Glavni odbor Zveze »Svobod«. V tem času je bil v okrilju Delavske knjižnice v Ljubljani odprt za široko uporabo študijski oddelek, v katerem je shranjeno dragoceno izvirno gradivo iz zgodovine slovenskih sindikatov. (Nadaljevanje na 8. str.) Oton Župančič: KOVAŠKA 1. Xi, kar nas je kovačev, mi bomo vsi kovali, kovali svoja srca, kovali svoj značaj, kako zvene nam duše, bomo poslušali — zakaj? Morda pod klšdivi se nam oglasi kedaj srce, ki v njem bo pravi bron, da pelo bo, vabilo ko zvon, da bomo krog njega se zbrali... ;i: — črnci rudarji iz Idrije, iz Trbovelj, iz plavž gorenjskih, iz Kaple, iz Borovelj, od Nabrežine beli kamenarji, devinski opaljeni riba rji, polnagi nosači iz luke tržaške — četa, kot da kiparju ušla je izpod dleta — vi, sključeni tkalci od statev, strojarji smrdljivci, zaviti v čresla ostri duh, vi mlinarji, ki nam meljete kruh, zidarji iz Renč, mizarji šentviški, Solkanci, drvarji po šumah, šoto vozeči Ižanci, ti mož, ki orješ in seješ, se družno z volom potiš, ti štajerski viničar, ki nam vince mediš, ti, s svincem v pljučih, z očmi gasnočimi stavec, v vrtince mirno zroči savinjski plaveč, Vipavec brbljavi, zamišljeni briški kolon, vsi, ki poznate otiske zapestnic-spon, tudi vi, pozorno sklonjeni naprej, brodarji v bodočnost, v obzorja nova brez mej... 2#ato bomo mi kovači kovali, trdo kovali, tenkč, poslušali, da ne bo med nami nespoznan, ko pride čas, ko sine dan, da vstane, plane kladivar, klšdivar silni iz nas... desetletnica DELAVSKE ENOTNOSTI Naše sindikalno glasilo »Delavska j enotnost« praznuje te dni desetletnico svojega izhajanja. Že deset let povezuje slovensko delavstvo, ga spodbuja k borbenosti, poučuje in vodi. Zaradi tega je treba »Delavski enotnosti« čestitati, obenem pa je primerno, da se spomnimo njenih prvih letnikov, ko se je enotnost, ki jo naše sindikalno glasilo nosi kot vodilno geslo v svojem imenu, začela kovati sredi osvobodilne vojne in ljudske revolucije. TONE FAJFAR nastopanja, ni nastala šele z osvobodilno vojno, ampak sega daleč nazaj o staro Jugoslavijo. Ta zamisel se je začela praktično uveljavljati zlasti zadnja predvojna leta, ko je žela tudi svoje prve politične uspehe. Z izbruhom vojne je delavski razred s komunisti na čelu prevzel vodstvo osvobodilnega gibanja. V jedru Osvobodilne fronte so bile najmočneje Ideja delavske enotnosti, se pravi I zastopane delavske sile. Brez delavskega enotnega sindikalnega in političnega razreda, ki je imel za seboj trdo šolo sindikalne in politična borbe s kapitalistično reakcijo in ki je bil zaradi tega edini usposobljen prevzeti nase težko breme glavnega nosilca oborožene borbe, bi bila vsaka misel na borbo nesmiselna. V okviru Osvobodilne fronte se je začela tudi nova povezava delavstva. Frontna organizacija med delavstvom se je naslonila v glavnem na sindikalno organizacijo, ki je ilegalno živela kljub temu, da je Cvetkovič razpustil svobodne sindikate in da je zatem faš a stični okupator zatrl tudi ostale sindikalne organizacije ter skušal nasilno vpeljali fašistične korporacije. Napori okupatorja in njegovih sindikalnih opričn,-kov, ki so se skotili zlasti v klerofaši stični Zvezi združenih delavcev ter med Topalovičeoimi pristaši, niso imeli nikakršnih uspehov. Delavstvo je bilo v celoti razpoloženo protifašistično in ga zato ne obljube ne grožnje niso premaknile. Prišlo je tako daleč, da je celo mezdne spore z delodajalci reševalo pod naslovom Osvobodilne fronte ter novo nastajajoče organizacije Delavske enotnosti. Jeseni 1942, potem ko je partizanstvo d veliki italijanski ofenzivi usjrešnn prestalo svojo najtežjo preizkušnjo, je bila na pobudo Centralnega komiteja KPS ustanovljena tudi formalno organizacija Delavske enotnosti. Zamisel o laki posebni organizaciji se je porodila že poprej ter dozorela sredi ofenzive na Kočevskem Rogu. Šele kasno po ofenzivi, v novembru 1942, je bilo mogoče zbrati na posebno zborovanje partizane in aktiviste, ki so poprej igrali vidno vlogo n sindikalnem gibanju. Osnovan je bil Odbor Delavske enotnosti, ki sta ga na zunaj predstavljala France Leskošek in Tone Fajfar. Po tem zborovanju je izšla konec novembra prva številka »Delavske enotnosti«. V uvodniku s>Enotnost slovenskega delavstva«, ki ga je napisal Boris Kidrič, je začrtan program gibanja obenem z argumentacijo vloge delavskega razreda o osvobodilni vojni. Kidrič ugotavlja med drugim: »Veliki rezultati osvobodilne borbe slovenskega naroda so bili mogoči n prvi vrsti zaradi tega, ker je bilo slovensko delastvo od vsega začetka njena glavna udarna sila, ki je zbirata okoli sebe vse patriotske in resnično demokratične sile slovenskega naroda. Nadaljevanje na 2. strani DESETLETNICA »DELAVSKE ENOTNOSTI« f vsaho Iclaisl® Siišo-naS iclaisli C a§®pis (Nadaljevanje s 1. strani) Slovensko delavstvo je n teli bojih poka-2alo primer heroizma, požrtvovalnosti in vdanosti velkim osvobodilnim ciljem slovenskega naroda. Delavski kadri so bili primer nepopustljivosti nasproti sovražniku, vztrajanja na položajih in odločnega razkrinkavanja in razbiajnja vseh sovražnih manevrov. Vnesli so o našo osvobodilno vojno bojeviti polet in prezir smrti ter ose tiste bojevniške lastnosti, bi so pomagale zgraditi borbeni kader Osvobodilne fronte. Delavski razred je torej praktično dokazal, da je sposoben stati na čelu osvobodilne vojne slovenskega naroda....* »Slovensko delavstvo je___stavilo v službo svojega nariKla vse svoje moči m vse svoje sposobnosti ter s tem dokazalo, da je delavski razred resnično nacionalni razred, to je razred, ki je edini sposoben organizirati bojevne energije slovenskega naroda za njegovo osvoboditev in združitev ...* Dosedanji skupni boji so slovensko delavstvo ne samo naučili, ampak so mu praktično potrdili in utrdili tudi spoznanje, da znotraj delavskega razreda ni različnih intereov, ampak nasprotno, da delavski razred spajajo v tako nezlomljivo enoto prav skupni interesi, skupna bodočnost...* »Zveza delavskega razreda z ostalimi sloji slovenskega ljudstva in z vsemi resnično patriotskimi silami slovenskega naroda, ki je utelešena o Osvobodilni fronti slovenskega naroda, je najkrasnejši primer resnične ljudske demokracije, zrasle iz ljudstva in ki služi edino ljudstvu. Pokazalo se je torej, da je delavski razred ne le močan, ampak tudi dovolj sposoben, da na čelu demokratičnih ljudskih množic pribori ljudskim množicam demokratične pravice in da jih tudi zavaruje...« Glede na vsa ta dejstva je jasno, da leži glavna odgovornost za razvoj bodočih bojev slovenskega naroda na delavskem razredu Slovenije ... Potrebno je. da delavstvo mobilizira ose svoje sile, da aktioizira sleherno toornico in delavnico, da bi zaščitilo plodove dosedanje borbe in zagotovilo zmago nad sovražniki slovenske svobode, ki je lahko samo plod doslednega nadaljevanja slovenske osvobodilne vo jne do popolne iztrebitve okupatorjev in njihovih pomočnikov s slovenskih tal.* Pomen ustanovitve Odbora delavske enotnosti je Boris Kidrič v istem članku takole označil: viz teh razlogov je konferenca formirala enotno delavsko vodstvo, Odbor delavske enotnosti, ki bo bdel na enotnostjo delavskih vrst, nad n jihovo mobilizacijo v splošni nacionalni trojni in nad posebnimi razrednimi interesi slovenskega delavstva n ožjem pomenu te besede. Pomen tega odbora je potemtakem izredno velik: ne bo samo okrepil celotno gibanje OF, ampak ustvarja tudi predpostavke za čvrsto delavsko enotnost n bodočnosti. Formiranje Odbora delavske enotnosti pomeni, da se je slovenski proletariat o celoti zavedel svojega velikega zgodovinskega poslanstva in je zato tudi postal sposoben, prevzeti na svo ja pleča usodo bodočnosti slovenskega naroda.. .* Prva številka prinaša razen tega teze konference z naslovom: »Položaj, vloga in naloge delavskega razreda Slovenije v slovenskem narodnem osvobodilnem gibanju*. Teze je koncipiral T. Fajfar, nakar so bile kot skupno stališče KPS, predstavnikov svobodnih sindikatov 'n kršč. demokratov predlagane konferenci v razpravljanje. Konferenca je sprejela posebno resolucijo, ki se glasi: »1. Predstavniki delavskega razreda Slovenije sprejemajo gornje teze _ in ugotavljajo, da te teze verno izražajo voljo slovenskega proletariata. 2. Predstavniki delavskega razreda Slovenije konstatirajo, da je enolnost slovenskega proletariata s tem dejstvom vzpostavljena, in pozioajt) delavske množice, naj svojo enotnost tako v organizacijski kakor v politični smeri nenehno utrjujejo in razvijajo. 3. Delavski razred Slovenije izraža svojo neomajno pripadnost Osvobodilni fronti slovenskega naroda in skupni osvobodilni vojni na čelu s Sovjetsko zvezo, 1/elilco Sritcinijo in Ameriko, proti fašističnemu imperializmu. 4. Konferenca delavskega rezreda Slovenije se s tem hkrati konstituira v Odbor delavske enotnosti kot predstavništvo delavskega razreda, vključenega v Osvobodilno fronto. 5. Odbor delavske enotnosti izraža svoje zaupanje Izvršnemu odboru Osvobodilne fronte kot vodstvu slovenskega narodnega osvobodilnega gibanja.* Razen tega je izšel v prvi šietilki še poseben poziv vodstva slovenskega sokolstva, članek »Delavci, v boj!* s podpisom glavnega odbora ter članek »Delavci, učimo se iz preteklosti* ^ kot odlomek iz daljšega spisa za brošuro, ki jo je pripravljal T. Fajfar. Brošura ni izšla, ker se je njen rokopis izgubil pri selitvah Izvršnega odbora o Dolomit ih. Ob koncu lista so o posebni osmrtnici našteti znani sindikalni funkcionarji, ki so žrtvovali življenja za narodno sitobodo. 1 o so bili: Martin Ko-res, predsednik ekspoziture J SZ v Mariboru; Ivan Vidao, tajnik ekspoziture JSZ v Mariboru; Filip Križnik, predsednik skupine rudarjev JSZ v Trbovljah: Edvard Režek, odbornik JSZ iz Vevč; Gregorčič Jože, funkcionar SMRJ z Jesenic! Hochkrut fvjze, funkcionar Zveze rudarjev o Trbovljah; Pibernik Jože, funkcionar SMRJ na Jesenicah; Šlander Slavko, funkcionar organizacije zobotehnikov v Celju; Karner Lojze, funkcionar Strokovne komisije v Mariboru; Pregl Ivan, predsednik SMRJ o Kamniku; Trtnik Tone, predsednik SMR / v Ljubljani; Kralj Nace, funkcionar SMRJ na Jesenicah m Jože Šauli, predsednik skupine kovinarjev JSZ na Jesenicah. »Prva šteirilka »Delavske enotnosti« je izšla v različnih izdajah. Pri rokah imam dva izvoda. Eden je ciklostil in ne prinaša vsega materiala, drugi pa je tiskan (verjetno v >podmornici*) o Ljubljani. »Delavska enotnost* je nato izhajala v redkejših razmakih, oziroma »po potrebi*, kakor jc bilo napovedano ze na koncu prve številke. Naslednja je izšla že konec januarja 1943. o Dolomitih. Za uvod sta napisala in podpisala France TAiskošek in Tone Fajfar članek »Važnost delavske enotnosti za današnji in jutrišnji dan* s poudarkom na enotnosti vsega delavstva ne glede na nazorske razlike pod avantgardnim vodstvom Komunistične partije. V to številko je prispeval /»oseben članek tudi Boris Ziherl. Naslednja številka Je izšla že na Kočevkem Rogu, kamor se jc preselil Izvršni odbor sredi aprila 1943. Tako jc izšlo vse do osvoboditve po nekaj številk vsako leto. V letu 1942 in 1943 je list urejal Tone Fajfar, kasneje, od 1944 do konca pa je bil urednik Tomo Brejc. Poleg številnih izdaj, ki so jih pona-tiskooale razne tehnike po vsej Sloveniji, je treba posebej omeniti gorenjsko izdajo »Delavske enotnosti.*, ki sc je osamosvojila do tolikšne mere, da je tako rekoč samostojno izhajala. Pona-tiskovala je sicer glavne članke iz centralne izdaje, vendar pa zasledimo v njej čedalje več samostojnih člankov, nanašajočih se posebej na gorenjsko delavstvo. Popolnoma samostojno je izhajala od srede leta 1944 do osvoboditve »Delavska enotnost — Gnila operaia* v Trstu. Izhajala je dvojezično ter je opravila veliko delo pri organiziranju tržaškega proletariata• za odpor proti fašizmu. V Trstu je imela tudi organizacija Delavske enotnosti pomembnejšo vlogo kot o ostali Sloveniji. Delavska enotnost jc bila tod glavna organizacijska oblika, ki je mobilizirala ves proletariat politično in tudi vojaško. Ob osvobojevanju Trsta so odigrali važno vlogo bataljoni Delavske enotnosti. Zal nam do danes ni uspelo najti vseh številk tržaške izdaje, tako da bo težko v bližnji prihodujosti dati sliko tega velikega političnega in revolucionarnega dela. , »Delavska enotnost* ima za seboj slavno tradicijo, ki je zrasla iz težkih borb slovenskega delavstva v stari Jugoslaviji, predvsem pa o osvobodilni borbi in ljudski revoluciji. Ideja enotnosti vsega našega delavstva, ki jc bilo poprej zaradi tradicije in delavstvu sovražnih zunanjih vplivov razcepljeno, je doživela popolno zmago. Ta ideja ni prinesla uspeha samo delavskemu razredu, ampak je rešila tudi obstoj naroda. Enotnost delavskega razreda bo skupno z enotnostjo vsega našega ljudstva zmagovita tudi o borbi za socializem. : i L* m Up a#- Franc Leskošek-Luka in Tone Fajfar, prvoborca v slovenskem sindikalnem gibanju in pobomika za »Delavsko enotnost* O TEŽAVAH BOLNIŠNICE ZA DOJENČKE V LJUBLJANI H\n VSEM SKUPAJ I PREIDABIH Najprej tole. V pričujočem sestavku nikakor ne mislim braniti pet otroških negovalk in zdravnice dr. Veli Tume, uslužbenk Bolnišnice za dojenčke in Dečjega doma v Ljubljani. Te so prišle pred sodišče zaradi malomarnega opravljanja službe in sodišče jih je spoznalo za krive. Na sodni razpravi pa je bilo omenjeno, da šepa sploh organizacija te ustanove. O tem mislim pa spregovoriti. Skušal bom opozoriti na nekatere vzroke, zakaj stvar šepa, za kar pa uslužbenci te zdravstvene ustanove niso prav nič odgovorni. V zavodu je trenutno v oskrbi okrog 170 otrok in 40 mater. Vodstvo zavoda je večkrat v precejšnji zagati. Pogostokrat se dogodi, da zavod4 nima niti prebite pare v blagajni. Ob takih prilikah BESEDA BRALCEV Kako sc obnašajo dijaki na poti iz Holmeca v ravensko šolo ..zasedeno, zasedeno. ..r čeprav se vsi trudimo, da bi lepo in dobro vzgojili naraščaj, vendar se nekateri mladi ljudje še zelo grdo in nedostojno obnašajo. Naj vam opišem tak nelep primer. 18. novembra letos sem potovala iz Črne v Prevalje. Čakalnica na postaji je bila nezakurjena. Ko je pripeljal vlak, smo potniki stopili v prva dva voza, ker ju ogrevajo, v ostalih vozovih namreč ni toplo. V teh prvih dveh vozeh pa se vozijo dijaki v gimnazijo v Ravne. Ko smo stopili v voz, so vsi vprek kričali »zasedeno«, čeprav je bilo še precej prostih sedežev. Potniki so si želeli samo priti na toplo. Ker pa so bila prosta mesta, sem hotela sesti. Dijakinje, ki so tam sedele, so se začele zelo razburjati in so se ko- li oD7eo ■novih naročnikov mi še pridobil za naš list? šato razšopirile po sedežih, češ to je samo za nas. Vse vprek so začeli zbijati šale na naš račun, ker nas je zeblo. Eno izmed deklet pa je na opozorilo neke sopotnice takole odgovorilo: »Tu je voz za nas in ne bom nikomur odstopila prostora, ne bom se umaknila starejšim.« Mladim se je zdelo to zelo »imenitno«, smejali so se, zbijali šale celo v tujem jeziku so se začeli pogovarjati nekateri, da bi izgledali bolj »imenitni«. Seveda so znali samo par besed, ki so se jih morali v zadnjih dneh naučiti. V Ravnah so vsi izstopili in voz se je skoraj izpraznil. To se pravi, da so rejših in prostaško so se obnašali. To ni samo mladostna razigranost in nepremišljenost, ampak je v tem že nekaj pokvarjenosti. Ko smo potniki to občutili, nam je bilo tesno pri srcu. Ali jih doma tako uče? Če jih ne, naj jih opozore, da ni dostojno. Če jih -je SK.UJLČIJ -1. v ^ fr"-*-1 1 v JUI - 'v... se ti mladi ljudje prepirali za borih ne- j pa doma ne znajo podučiti, pa prosim Prevalov'Ravne^rUleš ™ "pot'Je. , store!'Vb^prSvIcm mladini t korist. Tako grobo, brez spoštovanja do sta- I Ivanka Prevalnik, Mežica • • • • . . OB PISMU TOVARIŠA M. K. IZ CELJA MAPAČNO NIŠLIENJE O USLUŽBENCIH Kot vidiš, tovariš Marko Korošec, tvojega pisma nismo objavili. No, ne razhudi se! Povedali ti bomo, zakaj ne. Ti" si se malo prenaglo razjezil nad člankom, ki ga jc zapisal tovariš Lojze Lešnik pred kratkim v naš časopis. Praviš, da se z njim ne strinjaš, češ, da sc on poteguje za tehnične uslužbence. To ni res. Kar dobro še enkrat preberi in preudari članek, pa boš videl, da se poteguje za pravično razdelitev dobičkov v podjetju. Torej je tvoje razburjanje neupravičeno. Veš, Marko, nekaj ti pa moramo povedati: O uslužbencih pa nimaš pravih pojmov. Ti misliš, da so vsi uslužbenci pri rudniku »gospodje«, ki nič ne delajo. To m res. Tehnični uslužbenci so .še kako potrebni in imajo velike go-! spodarske zasluge, — oni vendar pri- pravljajo načrte, vodijo in nadzorujejo ■ delo in, veš — marsikdaj jih od skrbi in dela zelo boli glava. Morda ne hi bilo slabo, če bi se takole s kakim inženirjem malo posvetoval, da bi ti povedal, kaj dela. Ne bi ti škodovalo. Ko ti bo vse povedal, pa poskusi ti vse tisto delati in opraviti. Hitro bo spoznal, da zaenkrat ne zmoreš, Veš, tisto, kar ti misliš, da »uslužbenci samo lepo sedijo in konstatirajo«, je tudi neke vrste delo. Od takega dela je odvisno, kako se organizira kopanje, kako je delo varno, kam se proda premog i podobno. In to opravilo je treba po svoji vrednosti nagraditi. Kar dobro premisli, pa boš videl, da smo ti prav povedali. Oglasi se še kaj! Veseli bomo. Uredništvo uslužbenci zavoda, knjigovodkinja, šef zavoda in drugi založe svoj denar za potreben vsakodnevni nakup. O tem vedo v zavodu povedati tole: . »Letos smo sestavili proračun naših izdatkov. Na Mestnem ljudskem odboru so iz našega proračuna črtali 7 milijonov dinarjev. Obljubili so nam, da bomo denar dobili pozneje. Junija je bil kredit odobren, Denar dobivamo sedaj zelo neredno in v manjših zneskih. Na oddelku za finance pri Mestnem ljudskem odboru so uslužbenki bolnišnice, ko je zaskrbljeno spraševala za sredstva, dejali, da bo že dr. Tavčarjeva izvrtala potreben denar.« Bolnišnica trenutno dolguje za neplačane usluge okrog 3 milijone dinarjev. Zavodu tudi primanjkujejo nekateri najnujnejši aparati. Dr. Anča Tavčarjeva je prinesla v zavod svojo zasebno električno centrifugo, mikroskop in aparat za raziskovanje krvi. Za takšen zavod, kjer se dnevno zdravi preko 100 dojenčkov, bi bilo nujno vendar poskrbeti vsaj vse najnujnejše aparature. Zavod recimo nima niti nujno potrebnega rentgenskega aparata. Negovalke nosijo vsak dan otroke na rentgenski pregled na rentgenološki oddelek splošne bolnice. Za prevoz otrok nimajo potrebnih in primernih vozil. Otroci so tako izpostavljeni nevarnosti, da se prehlade. V otroški kliniki pa imajo štiri rentgenske aparate. Mar res ne bi bilo mogoče urediti tako, da bi dobil zavod za zaščito matere in otrok vsaj en rentgenski aparat? Se nekaj besed o zdravnikih in ostalem osebju. Dobrega zdravniškega osebja še vedno primanjkuje. Toda teh prav posebno manjka v Bolnišnici za dojenčke in Dečjem domu, menda bolj kot kje drugje. Zavod je imel doslej razen šefa le še enega zdravnika specialista. Ima 3 zdravnike stažiste (zdravnike, ki so na praksi). Na otroški kliniki, ki oskrbuje trenutno 179 oseb, imajo pa kar deset zdravnikov specialistov. Na infekcijskem oddelku splošne bolnice pride 21 zdravnikov na 45 otrok. Manjka jim tudi dobrih negovalk. Dvanajst do petnajst dojenčkov oskrbuje 1 negovalka. Nadzorstvo nad 80 dojenčki pa ima ena sama medicinska sestra. Prav in potrebno ;e, da varčujemo s sredstvi, kjer koli moremo, saj je letošnja suša težko prizadejala vse naše gospodarstvo. Krivično pa je, če varju-jemo s sredstvi tam. kjer se nam to lahko maščuje. O tem bi kazalo resno razmisliti. Dore Kako »spoštuje« predsednik Kmetijske zadruge v Hočah tarifni pravilnik Za Jidiito" nar dobro skrbi Dne 17. novembra letos sem sodeloval pri pregledu dodeljevanja otroških doklad na področju Hoč. Ugotovil sem, da predsednik Kmetijske zadruge Hoče ne spoštuje tarifnih postavk in zakonov. Pri zadrugi je neopravičeno prejemal otroške doklade predsednikov brat Filip Primec, in sicer za dva otroka. Z ničemer ni namreč dokazal, da je po obstoječih predpisih opravičen na to. Pri pregledu pa smo ugotovili še druge stvari. Filipa Primca so odpustili z dela pri železniških delavnicah v Mariboru. Zaposlil pa ga je njegov brat v zadrugo. Da ne bi bil Filip oškodovan pri prejemkih, je predsednik zadruge v tarifni pravilnik zapisal novo delovno mesto — strojnika. Za to delovno mesto je določil 15.350 dinarjev mesečne plače. Seveda takega dela pri zadrugi ni. Filip je postal natakar v Bufcju v Hočah, svoje prejemke pa je ohranil v znesku 15.350 din, čeprav bi za delo, ki ga opravlja, smel dobivati le 6500 dinarjev. Pri zadrugi pa je zaposlena tudi žena Filipa Primca, ker v zimskem času nima doma na posestvu dela. Vprašamo se, kaj o tem misli delovni kolektiv, ki ve za vse to in ki ni nič napravil, da bi se stvari uredile. Seveda, kdor kaj pogodrnja, mu predsednik takoj zagrozi, da ga bo odpustil. Ali mora delovni kolektiv v Kmetijski zadrugi v Hočah res samo molčati in mirno gledati tako samovoljo in nezakonitosti? Menim, da ne. Mirko Rihardi, Maribor SENOVO VOLILNE LISTIČE JE ZAKLENIL IN ODŠEL NA LOV Dolfe Vovčak iz Senovega je pokazal kaj čuden odnos do volitev organov socialnega zavarovanja. Tisti dan, ko so bile v Senovem volitve, je zaklenil volilne lističe v predal in odšel na lov. Odborniki Krajevnega sindikalnega sveta so o tej stvari razpravljali in sklenili, da ga pokličejo na zagovor. Vovčak je kriv, da je bilo 14 volilnih lističev neveljavnih. S. K. IZ MEDNARODNE POLITIKE TRPKA RESNICA o življenju delavcev v Sovjetski zvezi Ko so takole zamislimo nazaj v tiste dneve po resoluciji Informbiroja, nc moremo reči drugega Kot: Kako prav, kako pametno je bilo, da smo jim takrat povedali, kar j im V Sovjetski zvezi odpade na prebivalca le ;U0 ameriških dolarjev narodnega dohodka v • r/ A », i, 4 o n 1 k o m »i v i < k in flP- JV uuu, ti ««• ,i ' - “ - —' > gre Šele sedaj, ko dodobra spoznavamo po: ložaj, v katerem žive delavci v Sovjetski zvezi, ko dodobra spoznavamo, kako ncusmu ljcno izkoriščajo odvisne narode, šele sedaj lahko v celoti ocenjujemo zgodovinsko vred-—to in veličino na5oorn 11 im izkoriščevalski ^ ^ ^ ^ ^ K,v.uwlo.x« Sovjetska zveza, »prva dežela socializma«, Zg1() zaostala dežela, toda v 35 letih bi »dežela blagostanja in socialnih pravic. . .« ,^e marsikaj napravila — seveda če ne Gesla prazna gesla. Z njimi bi radi zakrili - - i~:—----:a učil« stvarnost v tej deželi. Oglejmo si nekoliko to stvarnost, poglejmo, kako živijo potomci slavnih ruskih revolucionarjev, potomci zmagovitega proletiarata Leninove dobe. Kadar ocenjujemo življenjsko raven v nc-dcželi, potem moramo predvsem oceniti torej »preobraža sovjetska vas«, tako »zgine-vaio razlike med mestom in vasjo«. Kako zelo je zaostalo sovjetsko kmetijstvo, nam povedo tudi tele številke: v Sovjetski zvezi je potrebno delati za 1 kg kruha 50 minut, v čehoslovaški 18 minut, v Madžarski 19 minut, v Danski pa samo 6 minut. V Sovjetski zvezi zahteva 1 kg sladkorja 382 minut dela. 1 kg surovega masla pa 1084 minut dočim je potrebno delati v Danski za 1 kg sladkorja 9 minut, za 1 kg surovega masla pa samo 74 minut. Razumljivo je. da je v deželi s tako slabo proizvodnostjo težko govoriti o dvigu življenjske ravni, dokler ne bodo povečali produktivnosti dela. Z birokratskim ukazovanjem pa produktivnosti prav gotovo ne bodo povečali. Do sedaj smo govorili o gospodarskih izvorih. od katerih je odvisna življenjska ra- diu Č1I11U1 .»MU UVUiujg* --- . letno. Na prebivalca Združenih ameriških držav pa odpade 1440 dolarjev, Švice *o0. dolar-jev, Anglije 775 dolarjev, Avstralije <»0, Izraela 390 in Finske 350 ameriških dolarjev narodnega dohodka. Celo mlada in majhna deželica kot je Izrael se lahko ponaša z več- «“» hl"““v"*l“ srtISmMKKeMK«:«.* prva dežela socializma«, zelo zaostala dežela, toda v 35 letih bi lahke {j t zej0 majavi Nismo pa še proučili. že marsikaj napravila - seveda ce ne hi i — o rmhr.no kar državna birokracija kruto dušila vsako iniciativo, vsako poseganje delovnih ljudi v upravljanje gospodarstva. Tudi v proizvodnji predmetov široke potrošnje je Sovjetska zveza daleč izpod povprečja gospodarsko razvitih zahodni n nezci. v i e>mviiw nut icmouviuu »»-- . Ki uuz.u.1, L——v ------------------ V sovjetskih tekstilnih tovarnah napravijo drugih družbenih ureditvah pa velja pri raz- višino proizvodnje (še posebej odnos med ie 94 metrov bombažnega blaga na prebivalca deljevanju dobrin načelo lastništva proizvon- I • 4.-1. ’ ia , »i i n rl 11 v t r i ki . n 1 _: t- .._n«lSbih rl rv p v a h nnnru- _:u ~ .1. ♦«... \T tn 1» Hn-žol a h m TlvhfiTllSlffl ii lunici jj tem ujci jo » « .»i.-...'- j' •• j.... kako razdeljujejo proizvedene dobrine, kar je najvažnejše pri ocenjevanju življenjske ravni. Najbolj pravilno bi bilo. da hi vse proizvedene dobrine pravično razdelili vsakemu po njegovem delu, po deležu, ki ga je sorazmerno prispeval Toda to je mogoče le - resnično socialističnih deželah. V vseh višino proizvodnje (se posebej odnos meti le 24 metrov bombažnega niaga ua preoivaica deljevanju do proizvodnjo težke industrije in industrije, ki ictno; v Združenih ameriških državah napra- njh sredstev, izdeluje predmete široke potrošnje), potem vy() 65 metrov, v Angliji pa 42 metrov bom- raven pod rej« moramo noerledati. kako razdeljujejo narodni H n-/.n pira hlatra. Sladkorja pridelajo v Sovje.- lovne kmete i c„aiv>. V teh deželah .ie življenjska izdeluje predmete siroae poirusnje/, pmum vijo 65 metrov, v Angliji i*a **- munuv oui.i- raven podrejena temu načelu. Delavce in de- moraino pogledati, kako razdeljujejo narodni južnega blaga. Sladkorja pridelajo v Sovjet- j0Vne kmete Sovjetske zveze izkoriščajo. \ ro- dohodek, ogledati si sistem plač — z drugimi ski zvezj 13 kg na leto (zopet na prebivalca), jZVodna sredstva so državna lastnina. J?kup- besedami, videti, kako razdeljujejo proizve- v Ameriki 51 kg, v Angliji 40 kg. v Franciji „a lastnina drža dene dobrine, oceniti njihovo proizvodnost ,1a j.j kjr. Mesa odpade na prebivalca Sovjet- delovni kmetje itd. Sele vse to nam bo dalo resnično sliko sko ZVcze 6.5 kg na leto, na prebivalca ZDA STRAN * 28. XI. 1952 DELAVSKA ENOTNOST __ ___ *'■» ... sko zveze o..j k k * življenjske ravni v deželi, ki jo namerava- 78 kg_ Anglije 48 kg in I rancue 47 kg. Ze mo proučevati. iz teh podatkov lahko vidimo, da jo zivljenj- V Sovjetski zvezi vse od prve petletke ska raven ^/s|jihBe^i™zihodnoe^op daljc prednjačijo izdatki za težko, industrijo življenjske ravni v nekaterih zahodnoevrop pred izdatki za industrijo, ki izdeluje pred- skih državah. . mete široke potrošnje. V začetku industrijske Zelo skromna je tudi poljedelska proizvod- J” ; rasi muetstisr mi atiseut-tgrs isn* gSKg ravni sovjetskih delovnih ljudi. Kolikor bolj g{u ali pa se celo zmanjšuje. Vzrok za to lisncni nrza so se razvijale osvajalne težnje v sovjetskih j0 želja za podržavljanje vsega kmetijstva, vrhovih, toliko več važnosti so polagali na birokratsko usmerjanje kmetijske proizvoci-težko industrijo. Industrijo strojev so 1950. nje in nezainteresiranost kolhoznikov za kotleta povečali v primerjavi s 1940. letom za hozno gospodarstvo. V Sovjetski zvezi so pri-130% a proizvodnjo lahke industrije v ena- delali 1950. leta na en hektar 1250 Kg pseni- kem času le za 17%. Tak način razvoja go- ec, v Danski so pridelali predvojno 3040 kg, fyeua, iim nrišteli spodarstva občutno škoduje življenjski ra v v Nemčiji pa 2300 kg pšenice. Tudi z zivino: so J™?*’®. L^Jk S e’ 1039 leta ie ind li- ni. zakaj velik del sredstev, s katerimi so rcjo niso n 3 na boljšem. 1928. leta so imeli visok Pametni d^m^0v ustvaHala 85 % povečali proizvodnjo težko industrije, bi lab- milijon-. . prašičev, danes pa Jih imajo strija P0^^1*1 P™dm niptra vol Z uporabili v prid dviganja življenjske 26,7 milijona. 1916. leta je bilo v Rusiji 121 ^sega prometnega davka. Pr en m prispeto ravnh milijonov drobnice in 60 milijonov goveje ri- 5n2e”e«»blb'Bvgaz’a^Itni davel 'kar pomeni povKpr™uttto“vaTciri - ^toMtionoTgoveje živine. Tako se 61% celotne cene. Tako plačujejo derivei od __....______ državne birokracije. Delavci delovni kmetje žive ob skromnih mezdah, birokrat je pa v razkošju, ob visokih plačah in raznih drugih prejemkih, ki jih je vse več, kolikor je močnejši njihov gospodovalni položaj. Z velikimi razlikami v plačah, ogromni izdatki za državni aparat in oboroževanje, z davkom na promet proizvodom, ki čU(]a velik prav pri predmetih široke -, si sovjetska birokracija prisvaja I^nmiuti dobrin, ki bi jih v resnično socialistični državi bili deležni proizvajalci. Poglejmo samo, kako visoko je sovjetska vlada obdavčila predmete široke potrošnje. V Sovjetski zvezi obstojajo dvojne cene. Pr- ve cene veljajo za predmete široke potrošnje, druge pa za izdelke, namenjene industriji, seveda predvsem vojni industriji. Prve cene ■ — - i i —: 1. 1-Ar cn Tl 1>T nrižto l IZ NAŠIH ORGANIZACIJ ZAPISKI S SEJE PREDSEDSTVA REPUBLIŠKEGA SVETA ZA SLOVENIJO , Nikdar ne smemo pozabiti, da je tovorna Kovačnica delavshc zavesil Iz poročila in razprave po poročilu tovariša Fran ca Boštjančiča V volilnih pripravah so sindikati politično precej zaživeli Potem .10 soja začela z rednim delom. Kot prva je bila na dnevnem redu razprava o tem, kako sodelujejo sindikati pri pripravah na bližnje volitve v zbornice proizvajalcev in splošne zbornice občinskih, mestnih in okrajnih ljudskih odborov. Uvodoma je o tem poročal na temelju zbranega gradiva, ki ga je pripravila posebna komisija pri Republiškem svetu, tovariš France Boštjančič. Iz njegovega poročila in živahne razprave povzemamo nekaj pomembnih ugotovitev: Sindikalne organizacije so posvetile v veliki večini primerov precej pozornosti pripravam na volitve. To je tudi zelo poživilo politično razgibanost teh organizacij. V splošnem je čutiti, da se sindikalni člani bolj kot doslej uveljavljajo v predvolilnih pripravah. Tovarna, kolektiv, strokovna organizacija — zibelka razredne zavesti Kljub tej ugodni ugotovitvi pa ne kaže prezreti dejstva, da je še vedno premalo delavcev neposredno aktivno udeleženih v agitaciji in da še premalo zrelo posegajo v javne razprave na zborih volivcev in drugih javnih zborovanjih. Po oceni Predsedstva je vzrok za to iskati v delu sindikatov po kolektivih. V času, ko smo povsem pravilno razširili svoje poglede preko tovarniških plotov in se začeli zanimati za splošno javne zadeve, so nekateri sindikalni odborniki in celo organizacije zanemarile delo v kolektivu. Vse preveč enostransko so pojmovali to javno udejstvovanje. Res je, da moramo delavci vplivati na vse družbeno dogajanje pri nas — toda vpliv mora biti delavski, socialistični. Kraj, kjer se delavec kali kot delavec, pa je v prvi vrsti tovarna, kolektiv, strokovna organizacija. Tam si mora delavec pridobiti prava socialistična naziranja in tam je njegov izvor za elementarne moralne delavske sile, s katerimi se uveljavlja v družbenem in javnem delovanju. To pa so nekatere sindikalne organizacije zanemarile. Pojavilo se je mnenje. da je dovolj, če delavci obiskujejo razna predavanja in javne sestanke, da to nadomešča delo v kolektivu. To pa ne drži. Samo v aktivnem boju s proti delavskimi pojmovanji raste razredna zavest Pri delavskem upravljanju in uresničevanju komune (delavske krajevne skupnosti) je v naših gospodarskih prilikah prvenstvene važnosti delavska razredna zavest. Nekateri imjaVi okrog tarifnih pravilnikov, okrog odpuščanja delovnih moči. okrog delitve dobičkov, okrog načinov, kako povečati donosnost podjetja in podobno, so že prej opozorili, da je dolžnost sindikatov v prvi vrsti, da pomagajo delavcem, da vse stvari in dogajanja gledajo in urejujejo po delavsko, po socialistično. Marsikje so namreč v »imenu« delavskega upravljanja in »delavskih koristi« prišle na dan težnje sebičnih drobno posestnikov, ki so gledali samo nase in svoje koristi (nepravilna sorazmerja pri plačah, težnja. da se vse razdeli, kar se le more. brez-dušnost pri odpuščanju), težnje birokratskih ostankov, ki so si skušali priboriti malo boljši delež pri plačnem fondu (posebni tarifni pravilniki za delavce, posebni za nameščence, izdvajanje dela viška plačnega fonda za nameščence, manipulacije za dosego fiktivnih (navideznih) presežkov itd.). Vse take stvari mora biti delovni kolektiv sposoben preboleti in uveljaviti delavska napredna stališča. Še bolj važno je to v razpravah o javnih in splošnih družbenih zadevah. Naloga delavcev ni namreč samo, da pridejo na zborovanje poslušat, tako kot je še ponekod slučaj, ampak, da pridejo na zborovanje razpravljat o stvareh in se borit za delavska stališča proti vsem, ki bi radi zagovarjali karkoli nazadnjaškega. Zato pa morajo priti na zborovanja pripravljeni. Sedaj 60 bili primeri, da so nekateri vaški oderuhi in sebičneži namerno na zborovanjih jadikovali« koliko davkov oni plačajo, da pa delavci samo »dobivajo od države«, pa jim prisotni delavci niso znali povedati, kako pa stvari v resnici stoje. Ob takih prilikah sc jasno čuti še premalo delavske' zavesti in ponosa. V gospodarskem uspehu tovarne je naša bodočnost Delavci se ponekod, zlasti mlajši in oni, ki še na pol žive na vasi, še ne počutijo gospodarje tovarn, ki bi svojo bodočnost vj-f 1 eJj .v prospehn tovarne. Še zelo močno je mišljenje, da hodijo samo »na delo«. Seveda se potem za stvari tudi manj zanimajo kot bi se sicer in dopuščajo, da upravni organi sami delajo, Češ, bodo že napravili. Ko pa se zgodi napaka, tedaj so pa vsi na nogah s sindikatom vred, in vse druge dolže, da so krivi, samo oni nič. Iz vsega tega se da torej povzeti, da morajo sindikati povečati svojo delavnost v ko- lektivu, če hočemo, da bo delavstvo odlično in napredno posegalo v vse javno delovanje in življenje. Samo če se bodo delavci zavedali, da so gospodarji, ki ustvarjajo dobrine, jih po delavskih načelih dele, dajejo visok družben prispevek, bodo začutili, kje je njihovo mesto v javnem življenju. Napačna in škodljiva razlikovanja Med drugim je Predsedstvo tudi ugotovilo, da so sindikati doslej še vedno preveč skrbeli le za organizacijsko tehnično pripravo volitev na škodo obravnav tistih družbenih stvari, ki člane sindikatov vežejo na delo organov, ki bodo sedaj izvoljeni. Zato je bilo mogoče, da se je ponekod pojavilo mnenje, da so zbornice proizvajalcev delavski organi, za katere se morajo zanimati sindikati (ker jim je v celoti zaupana tehnična izvedba volitev), da pa so volitve v splošne zbornice bolj fron lovska stvar (tako so gledali na volitve ponekod tudi politični eini-telji v Fronti sami), ki se delavcev potem v taki meri niti ne tičejo (nezanimanje ali manjše zanimanje za te volitve). Tako so se sindikalni odborniki ponekje usmerili le na pripravo volitev v zbornice proizvojalcev. Pri tem delu so jim frontovske organizacije razmeroma slabo pomagale, smatrajoč te vo- litve kot bolj neko »sindikalno« zadevo. Pri pripravah na splošne volitve pa so se frontovske organizacije potem opravičeno pritoževale, da se delavci premalo zanimajo. Kvarne posledice napačnih pojmovanj Kjer so tako grešili, so občutili tele posledice: Priprave volitev v zbornice proizvajalcev so šle bolj po tehnični poti (premalo se je ob teh volitvah razgibal kolektiv, niso se zaostrila nasprotja med pogledi zdravih delavcev na eni in^ zbirokratiziranih posameznikov in sebičnežev na drugi strani), delavci so se v glavnem udeleževali le zborovanj v podjetju. Na zborih volivcev pa so se opogumili nekateri vaški špekulanti in »proglasili občine za svoje«, kjer delavci nimajo kaj opraviti, saj imajo svoje zbornice. V takih primerih seveda delavci niso znali nastopiti, frontovski odborniki pa so se pritoževali, da je na zboru premalo delavcev. Poleg tega pa se člani tako imenovanih neproizvodnih sindikatov pa sploh niso dosti zanimali za priprave volitev v zbornice proizvajalcev, kot da je to samo stvar strok, kjer se te zbornice volijo. Za tako razlikovanje je seveda tudi nekaj ' objektivnih vzrokov (ene volitve pripravlja Fronta, druge sindikat, volilni postopek različen, volilni upravičenci različni itd.), toda ravno tem razlikam bi se ne smelo pustiti zapeljati, saj prav one dado misliti na družbeno vsebino posameznih organov. In o tej bodo morale v bodoče več razpravljati sindikalne organizacije s članstvom. Predsedstvo je sklenilo svetovati vsem odbornikom, naj češče sklicujejo delavska zborovanja, prave delavske shode, na katerih naj si delavci res razčistijo vsa nejasna pojmovanja in poglede. RAZGOVOR SODELAVCA »DELAVSKE ENOTNOSTI« S TAJNIKOM REPUBLIŠKEGA SVETA ZSS TOVARIŠEM MAVRICIJEM BORCEM Uidi sindShaii nai pomagalo začasno nezaposlenim Sindikalne organizacije bodo začele izplačevati pomoč začasno nezaposlenim že decembra letos. — Pomoč bo odvisna od dobe članstva in vrednosti celotne plačane članarine. — Predvideva se nov način plačevanja sindikalne članarine. — Skladi za izredne potrebe Iz poročila in razprave po po-ro-č-i-l-u tovariža Toneta S t nrma Pred nami je osnutek družbenega plana za naslednje leto V drugi točki dnevnega reda je poročal tovariš Tone Šturm. Iz njegovih navedb in razprave, ki se je razvila, so dihale tele bistvene ugotovitve: Zakon zadolžuje sindikate, da sodelujejo pri sprejemanju družbenega plana. Na ta na-statičnega, on je odraz življenja, ki pa je in zagotovil temeljna načela socialističnega nagrajevanja. Seveda družben plan ni nekaj čin imajo sindikati možnost, da neposredno pomagajo pri izdelavi našega gospodarskega programa, da bo v naj večji možni meri predvidel hiter gospodarski napredek dežele giranega podjetja, ki ni težilo za povečanjem svoje proizvodnosti, ker se je balo, da mu ne bi povečali družbenih obveznosti. Poleg tega so v takih podjetjih sami sebe prepričevali o visokih gospodarskih uspehih in marsikdaj tudi neopravičeno delili dobičke. Te stvari kaže ugotoviti in jih predložiti v razpravo. Seveda pa je treba takoj ob tem opozoriti na to, da nam morajo vsem skupaj služiti kot merilo za določanje družbenih , obveznosti podjetja, ki so pokazala boljše j uspehe, ki so več prispevala, ne pa tista, ki zaostajajo. Samo v tem je izhodišče iz naše gospodarske zaostalosti, če vsa gospodarska i podjetja teže za čim boljšim učinkom. Pred-i vsem se moramo zavedati, da naša gospo-i darska podjetja po svoji proizvodnosti zaostajajo za povprečno proizvodnostjo, ki jo j dosega proizvodnja po svetu. In to je tisto, i kar nas v mednarodnem gospodarstvu precej teži. Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije je dal v javno razpravo več predlogov o tem, da bi tudi sindikati pomagali začasno nezaposlenim, da bi se spremenil dosedanji način plačevanja sindikalne članarine itd. Predsedstvo Republiškega sveta ZSS je te dni razpravljalo o teh predlogih in do posameznih vprašanj zavzelo svoje stališče. Sodelavec našega lista se je oglasil pri tajniku Republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenije tovarišu Mavriciju Borcu in ga prosil, naj mu odgovori na nekaj vprašanj. Naši prošnji je tovariš radevolje ustregel. V predlogu Centralnega sveta je govora o tem, da bi tudi sindikati podprli začasno nezaposlene. Kaj bi nam o tem lahko povedali? Sindikalne organizacije pri nas doslej niso imele sklada za začasno nezaposlene in to iz več razlogov. Po osvoboditvi so vodili celotno politiko zaposlovanja delavcev in uslužbencev sindikati, saj so bili uradi za zaposlovanje dela pod neposrednim vodstvom sindikatov. Ko pa je plan uravnaval gospodarstvo, je bilo nezaposlenosti vedno manj, dokler ni začelo delovne sile celo zelo primanjkovati. Bivše posredovalnice za delo je prevzelo ministrstvo za delo, ker je bilo iskanje delovne sile bolj stvar gospodarstva kot pa stvar socialne zaščite delavcev in uslužbencev. Takrat je gospodarski plan uravnaval tudi zaposlovanje delavcev in uslužbencev. S prehodom na nov gospodarski sistem, z uveljavljenjem delavskega upravljanja v našem gospodarskem življenju si lahko vsak delavec in uslužbenec sam poišče zaposlitev, prav tako pa tudi podjetja niso vezana na plane delovne sile. Delavski sveti so začeli gospodariti in marsikje se je pokazalo, da imajo preveč delavcev ali uslužbencev, zaradi česar je zopet vzniklo vprašanje začasno nezaposlenih. Ti pravzaprav niso bili brezposelni v pravem pomenu besede, pač pa začasno nezaposleni, ki prehajajo iz podjetja v podjetje. Potreba po zlasti kvalificirani delovni sili je še vedno večja, kot pa je začasno nezaposlenih. Med temi so tudi Člani sindikata. Res imajo začasno nezaposleni po pozitivnih zakonskih predpisih pravico na polovico prejemkov, ki so jih imeli v podjetju. Poleg tega dobe še dodatke za otroke tor imajo ostale pravice iz socialnega zavarovanja. Vendar so tudi sindikati dolžni pomagati svojim začasno nezaposlenim članom, članstvo se bo še močneje navezalo na svojo organizacijo, saj bi jih ne samo ščitila, temveč jim tudi pomagala. Prav gotovo bi taka pomoč vzbudila željo, da bi imeli člani čim daljšo dobo neprekinjenega članstva in da plačujejo sindikalno članarino čim višjega razreda. Od tega bo namreč odvisno, kolikšna bo pomoč za začasno nezaposlene, ki bi jo dajali sindikati. Iz poročila in razprave po poročilu tovariša Romana Albrehta »Delavska enotnost« je naše skupno delavsko glasilo V tretji točki dnevnega reda je poročal tovariš Mavrici j Bore o predlogih, ki jih je Tomo Brejc, eden izmed urednikov »Delavske enotnosti« iz časov osvobodilne vojne zelo razgibano, on pa je istočasno gospodarska sila, ki mora pospeševati gospodarski napredek. Naš družben plan izhaja iz prvih povojnih administrativnih gospodarskih izračunov in ga je zato treba izpopolnjevati s spoznanji, ki nam jih daje gospodarska stvarnost. Lo pa je naloga razprave o osnutku družbenega plana. Za čim boljšo proizvodnost Naše tržišče je v preteklem obdobju opozorilo na nekatera nesorazmerja med gospodarskim položajem posameznih, po proizvodni moči enakih podjetij, ki so nastala zaradi različnih stopenj akumulacije. To se je potem kvarno odrazilo v gospodarstvu privile- poslal organizacijam v razpravo Centralni svet. O tem prinašamo posebno poročilo. (Glej razgovor sodelavca »Delavske enotnosti« s tajnikom RS tovarišem Borcem.) V naslednji točki dnevnega reda je poročal tovariš Roman Albreht o »Delavski enotnosti«. Iz poročila in razprave povzemamo, da je »Delavska enotnost« pridobila v zadnjem času toliko naročnikov, da je skoraj podvojila naklado. Predvsem velik dotok naročnikov je iz manjših podjetij in oddaljenejših krajev, niedtem ko je porast naročnikov iz industrijskih središč še sorazmerno majhen, čeprav se je število naročnikov občutno dvignilo. Na novih občnih zborih bomo volili zaupnike >Delavske enotnostU Predsedstvo je osvojilo predlog, da so vsem organizacijam svetuje, da na bodočih občnih zborih (po novem letu) izvolijo zaupnika »Delavske enotnosti«, ki bo posebej skrbel za časopis in posebej odgovoren v novem izvršnem odboru podružnice za zbiranje naročnikov, dopisovanje, zbiranje naročnine in splošno agitacijo za list. Tiskovni sklad za >Delavsko enotnost« »Delavska enotnost« je trenutno v velikih gospodarskih težavah. Prispevki za naročnino komaj polovico krijejo dejanske stroške z listom. Predsedstvo meni. da ne bi »Delavska enotnost« povišala naročnine, ampak je sklenilo razpisati stalni tiskovni sklad. Delavci, delavske organizacije so že od nekdaj na tak način vzdrževale svoj tisk. Pred- sedstvo zato pošilja vsem delavcem, delavskim organizacijam, delavskim združenjem, posebej pa še gospodarskim podjetjem tem potom poziv, da denarno podpro naše glasilo in tako omogočijo delavstvu, da dobiva po nizki ceni svoje glasilo. Predvsem izdatno pomoč lahko prispevajo gospodarska podjetja. »Delavska enotnost« je razširila svoj ob seg in sedaj stalno izhaja na osmih straneh, enkrat mesečno prinaša slikovno prilogo in redno prilogo »Obzornik« (o našem glasilu bomo več poročali drugič), zato svetuje Predsedstvo vsem Članom in odbornikom sindikatov, da pošiljajo čimveč prispevkov, obvestil, nasvetov in opozoril našemu listu birokraciji. Državnim uradnikom na n \kl df|blvaJ<> manj od polovice naj višjega Toda s tem še nismo opisali vse prednosti, treba, kor imajo svoie trgovine vPkat P00? rubljev. blago po znatno nižjih cenah, dodelili so si V Sovjetski zvezi se ie v žadniem deset *VCV*obiV?JO tudel°-Vne UaSPu-he tienar.n? °a"ra* pa plačujejo zanje samo majhno odškodnino, sumr laZ-HEKE ~■sra-ssss: s sis ivisrussrriss-SuB st - —• teiuern iat dSči-lv "ž^srjusi?..«. Že 14 4 miliiona rubljev Toda v* to’r°t; tci dodatkov ne dobiva.io. šele delav- visoke cene najosnovnejših predmetov, po-še niso všteti vsi izdatki z^nr-Tdi^št™ vVi rnhnLv ”a9° 4- otrake- dobivajo mesečno 80 trebnih za življenje. Nekvalificiran sovjetski adm nktrativn7izdatki J' ruhl)ev, delavci z 10 otroci pa 200 rubljev na delavec lahko kupi s svojo plačo le 23 kg v nodiefiih so vneseni' v Pese“- dodatke pa dobivajo samo za otro- belega kruha (navedemo naj, da najslabše n ih ministrstev tako da Ve s^onna k® i°- 1 5 ,et starosti. Prej in kasneje pa plačani delavec v Jugoslaviji lahko kupi s datkov za ncproduktivni^slni^^ehit^aUiJ. -Uskl delavec ”? dobi za svojega otroka ni- svojo plačo okrog 120 kg belega kruha), 10 kg nekajkrat večja od z-orai n a u®s?r’ TorcJ tudl otroški dodatki ne vplivajo govedine, 8 kg svinjskega mesa, 5 kg surovih, T velik? Fzdatk? za h^rnkrae^ £ bistveno na povečanje delavskih plač. vega masla itd. Mesečna plača zadostuje sond, i , veliki izdatki za birokracijo pa Od svoje plače pa plačujejo delavci me- vjetskemu nekvalificiranemu delavcu samo - meno državni rinvoi- in .1-5----01 -i —*~i volnenega blaga ali pa za en Od 1939. leta do sedaj se je po-_ c zvezj povečala za zmanjšujejo .delavske plače, oziroma delež, sečno jri^n davek in drilvno posulo “ki ™1 metra' fudfvemd izdatki',razpifiuj'e?o? 2a Bo’de- »čevelj v f- *.—~ rvo-v-w uti morajo ue- “»v®«* v« vcij. v/u i joj. iui« za oboroze\anje močno lavci skoraj^ vsak mesec plačevali zanj. Se- vprečna plača v Sovjetski rib Zaradi osvtia°nib želi! sovVetlke h m '1 Psovanje posojila obvezno. en in polkrat, cena belemu krnhu pa se je kracije na so t? fzdatki iz I l?tn večh" n P)a.če uslužbencev pa so neprimerno večje, povečala za skoro štirikrat, cena črnemu V letošmiem leti, n?m?r.,v,ij i^.ti1 ,1 či Flavni, mehamčar v sabtu rudnika na Don- kruhu dvakrat, sladkorju trikrat, govejemu '• ?l nameravajo izdati za ob- basu dobiva mesečno 1300 rubljev načelnik mesu dvakrat itd. J v leto najtežjih bJijev ““faktičnimi ^napidah ^ajo® tudi ^“droSh^etekih6 rudn?^- vv£?k?J?*Ie1? v Sovjetski krogih sovjetskih rudnikih in zvezi, takšno je »novo’življenje« sovjetskega izda.imiiij0v^Sb^% vseh^izdaJkov? P^ln .m iI. „ spre- go <0-krat več od plače nekvalificiranega de- ravni sovjet* iz- lavca. govoriti tudi asecne plače pa dobivajo sovjet- vsem svetu j iv podjetjih redne dodatke za od revolucije — »v«,jv- - jasa? ter. sftb&ri&gr&r&rt 5SSBy?*T%£s% t54.vt$ - ravni sovjetskih delavcev, je potrebno govoriti tudi nekaj besedi o stanovanjih." Po niso vsi izdatki za vojsko Policija ski uradnih-; J F “ODlvjh>o sovjet- vsem svetu je znano, da so v Sovjetski zvezi enoto in dru- presežek plana, za 'z^lnitev' rfla^a ™v=ni^?hUhi3® $d„a,|2 sMS- » iedne del klavcev. Barake, "zemu- Vidi v proračunu vojnem, ministrstva Po ?netalnr-Hi rnhi\,Vid" Urad?lkl' kl de3, m2: dalije 12 m2 itd. Ce sedaj čnjejo sovjetski delavci osvajalne težnje kre- svoje plačo Torei t3? /Jt ■1-> od ’}Pr>?tevamo, da ima vrhnji sloj sovjetske meljskih gospodov. J tIlu?-Fii samo č, V°- b.,r?kraLe. v me- družbe razkošna stanovanja, potem lahko vi- Sn|?daj.pa “.PPSlejPie. kako razdeljujejo v plan “dodatek, ki je enaknjihovr^e^tako vjetlkfljhTdfe”111 reVn’h stauov8n-iih žive so" ki jo namenjen za‘ plače?''- Nekvalhfictoan pa'se‘ jim^dodktek^skokom^zFifuje1’^Toda°'to v kaferl^žive^vTetsk^del6”3^’1^1’0803'11’ W.r£.W.5s3 KS5 Najboljše plačani delavec istega podjetja na uradniki celo konico h t-t, Jih « so v j e ts k i kaznih, ki jim jih nalagajo birokratje za «sur3SsjatUr,s: - V današnii prilogi našega lista OBZORNIK bomo brali med drugim tudi tele članke: Nekaj temeljnih ugotovitev marksističnega nauka o državi Osnutek programa za ekonomsko vzgojo delavcev Pojasnila za izvedbo volitev v zbore proizvajalcev Kako si pridobiš višjo strokovno izobrazbo lisocl rediteljski sestanek v Posieiisi Na roditeljskem sestanku v osnovni šoli v Postojni, ki se ga je udeležilo precej staršev osnovnošolskih otrok, so se o marsičem pogovorili. Največ so razpravljali o vzgoji otrok v šoli, niso pa pozabili tudi vzgoje otrok v krogu družine. Upraviteljica šole je opozorila starše, da nekateri otroci stalno zamujajo pouk. Otroka je treba že od mladih nog učiti reda in pravilnega odnosa do ... . — ..... „opuullOK nalog, ki jih je dolžan izpolnjevati. Go- , Sik^ini nim'"Vi-0.-zanparVa’ ,la b! siri vorili so tudi o poletnih počitniških ko- | c m Kako se bodo sredstva zbirala, kdo bi imel pravico na podporo za začasno nezaposlene in kakšna bo ta podpora? V sklad za podpore začasno nezaposlenim delavcem in uslužbencem bodo prispevale sindikalne podružnice iz pobrane Članarine. Predvidevamo, da bi naj podružniceTvplače vale petino članarine v ta sklad. V vsej Jugoslaviji bi zbrali na ta način okrog 250 do 300 milijonov dinarjev. Sredstva sklada bi se zbirala v glavnem pri sindikalnih svetih. Do pomoči iz tega sklada bi imel pravico vsak član sindikata, ki ni izgubil službe po lastni krivdi. Pri tem ne bi odločala niti oskrbnina za začasno nezaposlene, niti druge okoliščine, ki odločajo o tem, ali ima delavec odnosno uslužbenec pravico na oskrbnino pri uradu za posredovanje dela. Danes so trije predlogi, kolikšna naj bi bila pomoč za začasno nezaposlene. Po prvem predlogu bi znašala pomoč do 0000 dinarjev. Ta bi bila enkratna. Koliko bi dobil vsak, pa bi odločali tisti sindikalni sveti, ki bi pomoč izplačevali. Drugi predlog pravi, naj bi se pomoč za začasno nezaposlene določala po dobi članstva in razredu, ki ga je član nazadnje plačeval. Republiški svet je sestavil svoj predlog, po katerem naj bi bila pomoč odvisna od dobe članstva in zneska vplačane članarine. Po tem predlogu bi bilo treba s poseb nim pravilnikom določiti, ali naj se izplača enkratna ali večkratna vrednost vseh plačanih znamkic. Na pomoč za začasno nezaposlene bo imel pravico tisti, ki je najmanj G mesecev član sindikata od takrat, ko zadnjič tri mesece ni plačal sindikalne članarine. Biti pa mora že najmanj 15 dni nezaposlen. Izplačevati bi jo 15-dncvno v petih obrokih. Sindikalni svet, ki bi pomoč izplačeval, bi lahko izpla čal pomoč tudi naenkrat, če bi smatral, da je prizadeti pomoči tako zelo potreben. V ko likor pa bi zbrana sredstva dopuščala, bi lahko iz sklada izplačevali tudi izredno pomoč. Kdaj predvidevate, da bi lahko sindikalne organizacije že izplačevale pomoč začasno nezaposlenim? Mislim, da lahko _v Sloveniji že decembra pričnemo izplačevati pomoč začasno nezapo slenim. V septembru na primer je bilo 801 članov sindikata nezaposlenih, kar vidimo iz vplačanih znamkic pri sindikalnih svetili Verjetno pa jih je več. Sindikalne organizacije lahko že danes zberejo precej denarja v sklad za začasno nezaposlene. Tako imajo na primer sindikalne podružnice trgovinskih 4,600.000" din, kovinarjev 8,300.000 din, obrtnih 3.200.000, metalurških 6.300.000, gradbincev 10.200.000, kemičnih 3,000.000, tekstilnih 4 mili jone, železničarjev 3,900.000 din itd. Skupno razpolagajo danes vse sindikalne podružnice v Sloveniji z več kot 61 milijonov dinarjev. Republiški svet svetuje vsem sindikalnim podružnicam, da odstopijo takoj petino svojih sredstev sindikalnim svetom v sklad »Pomoč nezaposlenim članom«. Sredstva tega sklada se, razumljivo, ne bodo smela uporabljati v druge namene. Vse to bo treba urediti, kot sem že dejal, s posebnim pravilnikom. Posebna komisija pri Republiškem svetu že sestavlja predlog pravilnika. Že sedaj pa bi rad opozoril na nekaj stvari. Nekateri sindikalni odborniki namreč ne čutijo s svojimi člani, ki so jih volili in niso še povsem prepričani, da bi bilo prav, če bi tudi sindikat pomagal začasno nezaposlenim. Najbolj očitno je to sedaj, ko je treba dati nekaj denarja sindikalnemu svetu v sklad za pomoč začasno nezaposlenim in kaj radi zataje, koliko denarja je v blagajni sindikalne podružnice. To pa seveda ni prav. Ali bo morda tudi Republiški svet sindikatov imel kakšna sredstva za pomoč začasno nezaposlenim? Prav gotovo. Bodo namreč nekateri sindikalni sveti, kjer bo več začasno nezaposle iiih, kot pa bodo imeli denarja v ta nameri. Zato bodo sindikalni sveti odstopili Republiškemu svetu eno petino sklada za pomoč za časno nezaposlenim, ki ga bodo zbrali na svojem področju. Republiški svet bo dajal potem ta denar tistim sindikalnim svetom, ki v sklad ne bodo zbrali dovolj denarja. V čem se bo spremenil sedanji način plačevanja članarine? Bi nam hoteli reči o tem nekaj besed? Vsekakor bo treba ob novem plačnem sistemu spremeniti tudi pločevanje sindikalne članarine. Sedaj obstojajo v glavnem trije predlogi. Po prvem predlogu bi. bil razmak v pla cilnih razredih prevelik. Drugi predlog, ki predvideva plačevanje članarine po kvalifikaciji delavcev in uslužbencev, pa tudi ni priporočljiv, ker so v nekaterih industrijskih panogah nekvalificirani in polkvalificirani delavci večje plačani kot v drugih kvalifi cirani. Republiški svet se bolj zavzema zn tretji predlog, za katerega je tudi največ glasov iz sindikalnih svetov in republiških odborov. Po tem predlogu bi plačevali sindi kalno članarino takole: Po zaslužku: do 6.000 din ..................80 din od G.000 do 8.000 din..........50 din od 8.000 do 10.000 din..........80 din od 10.000 do 12.000 din.........100 din od 12.000 do 15.000 din .... 150 din in nad 15.000 din zaslužka . . 200 din O tem pa mora seveda sklepati Še Centralni svet, ker mora biti članarina enotna za vso Zvezo sindikatov Jugoslavije. Članarina za vajence bi znašala kot doslej 5 dinarjev začasno nezaposleni pa bi plačevali po 1 din na mesec. Vrstni red razredov bi se spre menil tako, da bi bil najvišji razred I. in potem navzdol. Obračunavanje članskih znamkic bi bilo tako kot doslej, le republiški odbori ne bi nabavljali znamkic pri svojem centralnem odboru, temveč pri Republiškem svetu. Bi! je se drug predlog, da bi namreč podružnice nabavljale sindikalne znamkico pri sindikal fV®*1’!1' t] Pa P™ Republiškem svetu Republiški svet pa bi naj vsak mesec se-stavil pregled prodanih znamkic za vsak sin dik-at posebej m ga dal republiškim odbo rom. Vendar se je komisija pri Republiškem svetu odločila za prvi predlog. Republišk v p rečni plači nekvalificiranega Plačanega delavca v Sovjetski zvezi, že trn £k i^trija 45 % itd) lan" S3S55S i" ^eniškimi pogoji ustvarjajo kaj zaznavamo veliko razliko med plačami, Visoki uradniki v iovietsklh ; kl,R1 3ib prilašča sovjetska birokrati je razmerje med najslabšo in najboljšo ustanovah pa dobivajo ^ UTh?™ cija. Sele, če upoStovamo vse to, dobimo pra- delavsko plačo kar 1:5. Seveda pa je delav- rubljcv osebnih dodltkoT 1x1 ^ do 3000 vilno sliko o življenju sovjetskih delavcev. življenju sovjetskih delavcev, lakšna je torej resnica o Sovjetski zvezi. lonijah in sklenili, da bodo njihovi otroci že sedaj začeli vlagati denar v hranilnico, tako da poleti, ko bo treba plačati za počitniške kolonije, ne bo denarne stiske. V zimskih mesecih pa nameravajo preurediti svojo šolsko kuhinjo tako, da bodo vsi šolski otroci dobivali mleko. Ob koncu sestanka so se domenili, da se bodo vsak mesec sestajali in tako s skupnimi močmi vzgajali naš mladi rod- Mara Vilhar . .;. , i---------««» — podružnični blagajniki hodili redno na sindikalni svet no znamkice. 1 Republiški svet je tudi sprejel predlog Centralnega sveta, da bi lahko podružnice ustanovile posebne sklade za izredne potre n a ha vnPtr™rr 11a zi.lav0 kulturnega doma. za nabavo fizkulturnih rekvizitov, za poni., raznim društvom itd. V ta sklad naj hi pri spevali člani sindikata poleg redne čianan Vodikalne podrazmee bi ta denar up,, biln t,Vtako-kot so se namenile in ne b; P™ *Ieba, "jfPsar dajati sindikalnim sv e tom. Republiški svet jo mnenja, naj bi sa mopnspevek ne bil večji od 15 dinarje? l 'cm P* niora seveda odločati letni občni zbor sindikalne podružnice. ^ DELAVSKA ENOTNOST «. xi * stran 3 SOCIALNA POLITIKA PRED SKUPŠČINO ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V CELJU Dobro prem si mo. moo ie upraviccsi pre emali tiodalhe za oirohc Podjetja premalo skrbijo za resničnost podatkov o upravičenosti do otroških dodatkov. — Bolniki popravljajo zdravniške recepte in delajo v času bolniškega dopusta Novoizvoljena skupščina zavoda za socialno zavarovanje v Celju bo prve dni decembra zasedala. Začasni odbor Zavoda za socialno zavarovanje ima zbrano že vrsto podatkov o delu zavoda, o pomanjkljivostih v službi socialnega zavarovanja, izkoriščanju socialnih dajatev itd. Začasni odbor ho poročal, koliko sredstev je bilo porabljenih in zakaj so jih uporabili. Poročal bo o nezgodah in obolenjih v posameznih podjetjih in tudi o neupravičenem izkoriščanju socialnih dajatev. Zavod ima šele nekaj tednov uvedeno kontrolno službo. Pravijo, da prej niso mogli dobiti primernih ljudi za to opravilo. Uspehi nadzorovanja kažejo, da bi se lahko socialno zava je odkrila vrsto primerov, ko so podjetja izplačevala otroške dodatke čeprav posamezni delavci in uslužbenci do dodatkov niso bili upravičeni. Po re- viziji otroških dodatkov se je od meseca septembra do meseca oktobra zmanjšal izdatek za otroške dodatke za več kakor 1 milijon 400.000 dim. Začasni odbor Zavoda za socialno zavarovanje v Celju hoče s tako izčrpnimi poročili o dosedanjem delu in o primerih izkoriščanja omogočiti članom skupščine, da bodo dobili čim boljši vpogled v služ.bo socialnega zavarovanja. Podrobno poročilo pa bo tudi najboljša podlaga za razpravo; kako odslej gospodariti s sredstvi in na kakšen način omejiti izkoriščanje dajatev socialnega zavarovanja v zasebne namene. D. P. S PRVEGA ZASEDANJA SKUPŠČINE ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V MURSKI SOBOTI Nad milijon dinarjev se neupravičeno iinlačall Izplačevanju otroških dodatkov je treba posvetiti več pažnje Sredi meseca novembra je bilo v Murski Soboti prvo zasedanje skupščine Zavoda za socialno zavarovanje. Predsednik začasnega odbora tovariš Brdnik • '7 “ | -s v' i n i rv nauctta imuuia tuvaiis i^iuuia rovamje izognilo marsikakšnim ne- I je poročal o delu in organizaciji službe ______.................. s.__.... i - i ■ , , upravičenim dajatvam. Številni so pri meri, ko delavec v času, ko je v bolniškem staležu, dela doma ali drugod. Odkrili so nekatere brezvestne bolnike, ki sami popravljajo recepte, da si neupravičeno prilastijo večje količine zdravil, kakor pa jih je predpisal zdravnik. Nekateri, ki so odšli na brezplačno zdravljenje v zdravilišče, so izkoristili popust na železnici, kakor da gredo na letni oddih, zavodu pa so zaračunali celo vozno karto. Prav tako so odkrili vrsto primerov, da dajejo delavci neopravičeno podatke ob uveljavljenju pravic do pokojnine itd. Izdatki za socialno zavarovanje so veliki. Samo za oktober je začasni odbor izdal več kot 62,500.000 dinarjev za oskrbnine. V septembru pa je bilo socialnega zavarovanja. Direktor tovariš Ferenčič pa je poročal o poslovanju zavoda. Največji izdatki so bili izplačani za otroške dodatke. Od januarja letos do meseca oktobra je zavod izplačal za otroške dodatke v znesku, ki presega 95 milijonov dinarjev. Prav tako je kontrola ugotovila, da je od januarja pa do zasedanja skupščine bilo vrsto nepravilnih izplačil. Nepravilno je bilo izplačano 1.282.45, dinarjev. Večino tega denarja pa je zavod dobil že povrnjenega. Člani skupščine so razpravljali po obeh poročilih. Sklenili so, da je treba predvsem poostriti nadzor nad izplačevanjem otroških dodatkov. Člani skupščine iz Dolnje Lendave so se pritožili, da njihov zdravnik dr. Breznik ne daje več bolnikom, ki bolehajo za tuberkn- izplačano za oskrbnine nad 75,700.000 ! ložo, pnevmotorax zato, ker ne dobi hodi nar jev. Revizija otroških dodatkov norarjev. Bolniki se morajo zaradi tega S PLENUMA SINDIKATA DELAVCEV LESNE INDUSTRIJE Gozdni in žagarski delavci predlagajo kolektivno odobravanje dokazil o delovni dobi Gozdni in žagarski delavci iz Loške doline in vasi proti Krimu so pred leti hodili na sezonsko delo v druge republike. Sedaj so v zagati. Dokazil o delovni dobi ne morejo dobiti. Kdo naj pomni delodajalca, ki ga je vsako leto menjal, in kje naj dobi priče, ki bodo potrdile, da je pri tem ali onem delodajalcu nastopil gozdni delavec služim v enem od jesenskih mesecev in delo zapustil spomladi ali [>a morda delal kar vse leto. Ne delavec sam in tudi priče se ne bi mogle spomniti vseh datumov nastopa in od poeta iz službe. Člani sindikalne organizacije gozdne manipulacije Pod- IZ KRANJA SLEPIM DELAVCEM IZ SRBIJE SMO PRIREDILI PRIJETNO PRESENEČENJE Ni še dolgo tega. ko so nas obiskali slepi delavci Srbije, ki so bili na dopustu na Okroglem. Povabili smo jih, da obiščejo nekatere kranjske kolektive. Naši slepi tovariši so bili zelo presenečeni. ko smo jih peljali v podjetja »Sava«:. 1BI in 'Pleteninam in jim tolmačili, kaj delamo, kako živimo in gospodarimo. Za prisrčen sprejem so se toplo zahvalili. Glavni odbor Združenja slepih Srbijo pa se nam je še posebej pismeno zahvalil, I. B. preska so na članskem sestanku razpravljali o tem. Plenumu sindikata delavcev lesne industrije za Slovenijo so predlagali, naj bi razpravljal in podprl njihov predlog o kolektivnem odobravanju dokazil za delovno dobo. Zadnji plenum je res razpravljal o tej stvari. Začasnemu republiškemu zavodu za socialno zavarovanje je predlagal takšno odobravanje. Delavci mislijo na članskih sestankih razpravljati o vsakem posameznem primeru. koliko je kdo imel lastne ali najemne zemlje, kolikšno je bilo število družine, ali je živel sam ali pri starših, kar vse naj bi nekdaj vplivalo na zaslužek oziroma preživljanje. Če je imel gozdni ali žagarski delavec doma toliko zemlje, da jo je na leto obdeloval le dva meseca, bi mu priznali 10 mesecev zaposlitve. Delavcu, ki je imel številno družino in je moral vse leto delati v gozdu ali na žagi. pa bi priznali 11 mesecev zaposlitve itd. Plenum je predlagal Začasnemu republiškemu odboru zavoda za socialno zavarovanje, da bi upošteval to kolektivno potrjevanje dokazil o delovni dobi s tem. da bi na članskih sestankih bili vedno prisotni organi socialnega zavarovanja. Edinole ta način je mogoč, da bodo gozdni in žagarski delavci uredili dokumente o delovni dobi in dobili tudi zasluženo pokojnino. voziti v Mursko Soboto, kar povečuje stroške socialnega zavarovanja, bolezen pa se seveda tudi slabša. Skupščina je predlagala, da svet za zdravstvo odobri dr. Brezniku primeren honorar. Razpravljali so tudi o tem, da bi bilo potrebno za Dolnjo Lendavo kupiti rešilni avto, ker v Lendavi ni bolnice, dostikrat pa v nujnih primerih tudi ni na razpolago odgovarjajočih prometnih vozil. OB OBLETNICI ROJSTVA ROBERTA FULTONA — IZUMITELJA PODMORNICE Od ..podmorshlli čolnov" do moderne podmornice Kaj je doprinesel izumitelj Robert Fulton razvoju podmornice. — Vrednost njegovih izumov so cenili šele po njegovi smrti Zelja, osvojiti morske globine, je tako stara, kolikor je star človeški rod. Morsko dno je z vso svojo tajinstvenostjo privlačilo m še privlači človeka. Ljudje so se potapljali v morje, ker so v njem iskali hrane, iskali potopljene predmete, pa tudi zaradi tega, ker so hoteli zvedeti, kaj skriva mojre v svojih globinah. Tako so se iz prvih potapljačev, ki so brez vsake opreme vzdržali pod morjem le nekaj minut, razvili naši današnji potapljači, ki opremljeni z najmodernejšimi tehničnimi pripomočki ostanejo pod morjem celo nekaj ur- Zelo stara je tudi želja, da bi se potopila in zopet dvignila na morsko gladino celotna ladja. Z,e pred štirimi stoletji so sc pojavile prve zelo preproste »podmornice«. 1578. leta je William Bourne (Viliem Burn) predlagal, da bi napravili »podmorsko ladjo*, ki bi bila napravljena tako, da bi se njena prostornina lahko povečavala in zmanjševala. S tem bi se »podmornica« potapljala in dvigala morsko površino. O gibanju podmornice poa vodo pa Bourne še ni ničesar govoril. Bournova misel o »podmorski ladji* je prva ideja o potapljanju ladje, za katero vemo. Skoraj 50 let po Bournovem predlogu »podmorske ladje* pa je Nizozemec van Drebbel (van Drcbel) napravil prvo podmornico. ki so jo pomikali pod vodo z vesli. Dobrih '50 let, pozneje, je Borcili napravil zelo zanimiv načrt podmornice. Njegova podmornica je podobna lesenemu čolnu, ki ima zgornji del pokrit inm se pod vodo premika z vesli.. Posebnost njegovega načrta pa je način potapljanja in dviganja podmornice. Borelli je nameraval vdelati v dno čolna Mislite, da je to gneča? Ne! Toliko ljudi zahteva redno delo pri steklarskih pečeh. Pogled na nov objekt steklarne v Rogaški Slatini posebne mehove, v katere bi prodirala morska voda. Ko bi bili mehoiu polni, bi se podmornica potopila. V notranjost podmornice pe je vdelal vse mogoče vzvode, s katerimi bi pomorščaki iztiskali vodo iz mehov, da bi sr podmornica lahko dvignila nad morsko gladino Toda Borellijeva misel je ostala Ic pri načrtu. Istočasno z Borellijem sta se bali il a z načrtom podmornice tudi Anglež Wil-kins in Francoz De Son. V začetku IH. stoletja je tesar Sgmons preizkušal svojo podmornico na reki Dart, 1773. leta pa je Dag (Dej) postal žrtev svoje lastne podmornice. Vse te »podvodne ladje* pa so bile šele več ali manj neuspeli poizkusi osvojiti morske globine. 1775. leto pa nam je prineslo dober korak naprej v razvoju podmornice. Afnerlkanec David Bushnell (Bušne!) je prvi uporabil propeler, s pomočjo katerega se je podmornica počasi premikala. Na vrhu je imela Bushnellova podmornica poseben sveder, s katerim se je oprijela sovražne ladje, da bi jo lahko uničila. Vidimo, da so podmornico že vse od njenega začetka uporabljali v vojne namene. — Tako sc je v dve sto letih razvila od skromnih začetkov resnična podmornica, ki se je že premikala pod morjem in ki so jo že uporabljali v morskih bitkah. Ta podmornica pa je imela še velike pomanjkljivosti. Ni se mogla premikati po morski gladini, v morju pa se je premikala zelo počasi. Vse te in še mnoge druge slabosti pa je odpravil Robert Fulton. Robert Fulton je izpopolnil podmornico do take mere, da si boljše podmornice za tiste čase sploh želeti ne moremo. Fultonu gre zahvala ne samo za napredek podmornice, ampak tudi za napredek vsega ladjevja. Parni stroji, ki jih je on uporabil za premikanje ladij, so povzročili pravo revolucijo v Indjedelniški industriji. Najbolj poznana Fnltonova podmornica je »Nautilus*, ki jo je napravil 1797. leta. »Nau-tilus* je imela ovalno obliko, da se je hitreje premikala Dolga, je bila 6.5 m, široka pa okrog 2 m. Naprava za potapljanje je bil/i že izven trupa podmornice, na spreti jem delu pa je imela sidro in napravo za delovanje majhnega »torpeda*. Mornarji niso več obračali propeler neposredno, ampak preko zobatega prenosa, tako da se je propeler obračal lahko že 120-krat v minuti. Zaradi tega se je Fultonova podmornica za tiste čase še kar hitro premikala. Na morski gladini pa se je ta podmornica premikala, z jadri. ki so jih, ko se je podmornica potopila, zvili in spravili v poseben prostor na palubi. Fultonova podmornica je ostala lahko pod vodo samo tri ure. Celo stoletje po Fultonu ni bilo niti enega konstruktorja ki bi napravil boljšo podmornico kot je Fnltonov »Nnutilus*. Čeprav je Fulton uveljavil podmornico kot važno tehnično iznajdbo, ki je prva uporabljala parni stroj za svoje premikanje, in Čeprav je Fulton poleg mnogih drugih iznajdi) prvi uporabil propeler za premikanje ladij, vendar je doživel žalostno usodo. Francoske oblasti so mn prepovedale delovanje, ker so se bale Angležev. Zato je odšel v Anglijo. Angleška admiraliteta je spoznala važnost njegovih izumov, jih pokupila za smešno nizko ceno in — prepovedala. Angleški, admirali so sc bali, da bi Fultonovi izumi pri šli v roke njihovih sovražnikov, ki bi jih uporabili v boju z močno angleško mnrnari co. Kljub temu pa je Fultonavo življenjsko delo ogromno vplivaio na razvoj podmornice, zato ga človeštvo upravičeno imenuje izumitelja moderne podmornice, saj si današnje podmornice brez Fultona in njegovih izumov sploh misliti no moremo. VESTI IZ DRUŠTEV »SVOBODE« IZ DELA SOSTANJSKE »SVOBODE« DOBRO SO ZAČELI Delavsko kulturnoprosvetno društvo »Svoboda« v Šoštanju je sicer še mlado, vendar ima že bogate izkušnje. Začetki delovanja društva segajo daleč nazaj v revolucionarno leto 1919. Že takrat so se šoštanjski delavci začeli uveljavljati v kulturnem življenju in bojevati za svoje pravice. Trnjeva, a uspešna je bila pot takratnega društva in kar je zraslo v srcih naših delavcev niti razni župniki Atencderji in drugi niso mogli zatreti. Toda to je za nami... Na pobudo sindikalne organizacije je bil v Šoštanju pred dvemi meseci ustanovni občni zbor novega delavskega prosvetnega društva, ki si je nadelo ime »Svoboda«. Za predsednika je bil izvoljen prvi predsednik iz leta 1919 tovariš Korade! Med člani še najdemo več imen starih članov nekdanjega društva. V tej kratki dobi obstoja novega društva so se začetni uspehi že pokazali. Danes ima društvo že 4 precej močne sekcije. Najuspešnejše dela dra-matska skupina, ki nas je v tem kratkem času že presenetila z več nastopi. Igro »Naša kri« so z uspehom igrali v Šoštanju, Velenju in Šmartnem ob Paki. Ob kongresu Zveze komunistov Jugoslavije so nas presenetili z igro »Mlinarjev Janez«, ki je zelo dobro uspela. Uspešno deluje tudi godba, pevsko društvo pa je svoje prve težave že pre- bredlo. V okviru društva bodo ustanovili tudi ljudsko univerzo, ki bo med drugim pripravila tečaje tujih jezikov. Novo društvo »Svoboda« v Šoštanju je že pokazalo, da bo sledilo tradicijam našega delavskega razreda. Niso pa še uspeli urediti svojih prostorov. Obljubili so jim, da bodo dobili nekdanji zadružni dom v Družmirju, ki že dolga leta stoji neuporabljen in naravnost propada. Obljubili so jim tudi večjo vsoto za popravilo doma, vendar gospodarski svet v Šoštanju na svoji seji ni našel kredita. Verjetno bo nov občinski ljudski odbor bolj uvideven. Ker je društvo samo v začetnih težavah, nam je pomoč od kolektiva tovarne usnja v Šoštanju naravnost dobrodošla. Iz tega delovnega kolektiva se je vključilo v novo društvo tudi največ članov. A. C. iahili doDroin hov čEovešivo nc pozabi Gobavost — nevarna kožna in socialna bolezen Po deželah Bližnjega, Srednjega in Dalj- . nega vzhoda je poleg drugih nevarnih kuž^ j nih bolezni razširjena tudi gobavost, z znan- > st v en im mednarodnim izrazom imenovana I le p,ra. To je bolezen, ki je zelo nalezljiva | in je do nedavna veljala za neozdravljivo, j 2e v stoletjih pred našim štetjem so gobavce po vzhodnih deželah izganjali iz družbe zdravih ljudi v samote, daleč proč od strnjenih naselij in mest. To so bile nekake kolonije trpljenja, gorja in strahotnega počasnega umiranja. Odtod se nesrečne žrtve niso smele premakniti ,ker so jih sicer do smrti kamenjali. Živila in drugo najpotrebnejše za življenje so jim ljudje od daleč metali v tako »kolonijo«. Kakšna je bila v tistih davnih dobah takšna, od dobre volje in sočutja posameznikov odvisna oskrba in preskrba, si lahko predstavljamo. O kakih zdravilih ali zdravljenju v današnjem smislu seveda tedaj ni bilo ne duha ne sluha. Posameznik in družba, ki si zaradi svoje nerazvitosti ne znata pojasniti različnih, sicer čisto naravnih pojavov, jih pripisujeta raznim božanstvom, ugodne in prijetne »dobrim bogovom«, škodljive in zle »slabim bogovom«: besom, hudiču, satanu. (Prim. slovenski ljudski izraz »šiba božja«). Tudi gobavost so nekdaj smatrali za »božjo kazen«, s čimer je tedanja družba na naj cenejši način lahko opravičevala svoj odnos do teh nesrečnikov. Zato j e bila gobavost dolga i stoletja prav do najnovejših dni ne le stra- j hotna kužna, ampak tudi socialna bolezen. ! Tehnični, znanstveni in s tem nujno tudi j socialni napredek ie tudi v to mračno po- ! glavje v razvoju človeške družbe prinesel j dokaj svetlih žarkov. Znanost se ne sme in ne more ustaviti pred nobeno nalogo in no- I beno uganko (razen v birokratskih glavah . sovjetskih oblastnikov in njihovih informbi- I rojskih sužnjev), družba pa je dolžna, da v I okviru na j večjih možnosti izvaja iz zdravstvenih ugotovitev in dognanj ustrezne sklepe in ukrepe, ki v svojem končnem smotru — dvigu življenjske ravni delovnega človeka in človeka nasploh — pridejo družbi sami v prid. Med ljudi, ki znanost tako pojmujejo in ne ostanejo z njo skriti v svojih kabinetih ln laboratorijih lahko upravičeno prištevamo škotskega Alravnlka. ki o njem in njegovem delu obširno poroča tisk po svetu To je zdravnik dr. Gordon Aleksander Ryrie, ki je, kakor vse kaže, premagal gobavost. Znanstveni svet s pozornostjo in toploto govori o njegovem delu, uspehih in tudi njegovem osebnem žrtvovanju. Danes, ko se vsi narodi in ljudstva v teh predelih sveta na ta način vedno bolj odločno bore za svojo osvoboditev in jih vsi mali narodi, ki so bili do nedavna deležni enake ali vsaj slične usode, s simpatijami podpirajo, ne bo odveč, če tudi naši delovni ljudje spoznajo nekaj potez iz delovanja tega skromnega, toda velikega človeka. Romane, kakršnega pomeni delovanje zdravnika Ryriea, zna pisati en sam pisatelj na svetu. Ime mu je — Življenje. PEKEL NA MALAJI Dne 23. februarja 1928 je prišel dr. Ryrie kot 28-letni mož v kolonijo gobavcev Sungeih Buloh (»Bambusova reka«) pri kraju Knala Lumpur na Malaji. Pogodil se je, da bo tri mesece nadziral gobavce. Ko pa je prvič stal v bujno zeleni dolini in gledal naselje, ki /naj bi ga upravljal, mu je upadel pogum. To je bil pekel. Kakih 800 bolnikov, moških in žensk, je tu brezupno životarilo. Bolniki so morali spati na golih tleh, zaviti v razcefrane odeje, ki so jih druge bolnice oddajale kot neuporabne. Mrliči so ostajali nepokopani. Podgane so se v tropih poj a le križem. Vsa odtočna voda se ie stekala v odprte odtočne kanale, polne bolezenskih klic, in zaloga zdravil je bila obupno nezadostna. Bolniki sami so zapadli mamilom, so bili ljudožrci, tatovi, izsiljevalci, blazneži ali spolni zločinci. Mnogi so begali zgolj v nepopisno umazane cunje zaviti okrog. Odprtih izpuščajev jim ni nihče niti zdravil niti obvezoval. Dr. Ryrie bi bil s svojo ženo najrajši pobegnil. Vzlic temu sta ostala. Odločnost in gorečnost sta jima pomagala. Zdravnik je čutil, da mora biti mogoče na kakršen koli način premagatvi to gorje, nesnago, bedo in brezup j e. Prav polagoma sta se lotila dela. Njuno prvo orožje je bila — beležnica. Vanjo sta zapisovala vse, kar sta opazila med svojimi obhodi po koloniji in kar bi bilo treba storiti. Kmalu so bile tri beležnice polne takih zapiskov. Z meseci pa se je pojavilo za zmeraj več in več takimi zapiski oznaka »izvršeno«. Ko je bilo vse to drobno delo opravljeno, sta sv lotila svoje glavne naloge. Pregrade sovraštva, nezaupanja m sumničenja med bolniki in njihovim zdravim strežnim osebjem je bilo treba podreti. Zdravnikove metode so bile precej drastične. Bela črta je delila veliko cesto v taborišču na dva dela: enega za bolnike in drugega za osebje, Ukazal jo je odstraniti. Povsod so se šopirili lepaki, ki so bolnikom prepovedovali, da bi se približali zdravniku bolj kakor na razdaljo treh metrov. Vse je dal potrgati. Dvojni plot je ločil bolnike od obiskovalcev pri vhodnih vratih v taborišče. Tudi tega so odstranili. Dr. Ryrie je izpraznil vse jetniške celice v koloniji in je zažgal vse zaporne akte, ne da bi jih prebral. Vse oborožene straže je odpustil, preiskoval in zdravil pa je bolnike sam — nekaj, česar si pred njim ni drznil nihče še nikoli. Pogosto je ždel pri bolnikih, da so mu pripovedovali o svojih nadah in hrepenenjih, tegobah in zgodbah svoje bolezni. PRVI USPEHI Kar pa je dokončno utrdilo položaj tega neukrotljivega Škota pri bolnikih in osebju, je bilo dejstvo, da je tudi kot zdravnik dosegal izcedne uspehe. Število smrtnih primerov je naglo padalo. Leta 1928 jih je umrlo še 15%, leta 1929 samo še 6%, a leta 1930 man kot 3 odstotke. Proti koncu leta 1929 so napeli pred vhod v taborišče bel trak in ga med glasnim vriskanjem prerezali, ker je smelo prvih 9 ozdravljenih bolnikov zapustiti taborišče. Pozneje je vsako leto po 150 ozdravljenih odhajalo iz kolonije. Leta 1930 se je dr. Ryrie lotil drugega velikega vprašanja — kajenja opija. Kakih 400 bolnikov je bilo zapadlo tej strasti, med njimi večina takih, ki jih je bila bolezen, že tako daleč razžrla, da so stalno trpeli silne bolečine. V omami so pozabljali svoje gorje in so bili spričo tega pripravljeni, da se z vso zagrizenostjo in elementarnim besom bore za svoje tolažilno sredstvo. Dr. Ryrie pa je vedel, da strup lahko vpliva samo razkrojevalno in da so na razpolago boljše metode zdravljenja. Mesečno je brezobzirno skrčeval doze opija za eno šestino in sporočil da čez pol leta opija sploh ne bo več. Sest mesecev se je neumorni zdravnik boril z zlom svojih bolnikov. Skoraj brez spanja je dan in noč prebil med bolniki, je ž njimi kramljal, jih negoval in je z njimi kadil tobak. Potem je napočil dan, ko so zadnjikrat delili opij. Ko se je njegov voz bližal taborišču, zagleda zdravnik razburjeno množico stati pri vratih. Razočaran je stopil iz voza, ker še ni slutil, kaj ga čaka. Voznik je pustil motor delovati, vrata pa odprta, ker je zdravnik dejal: »Nemara se bom moral prav naglo spet odpeljati.« Dr. Ryrie je odprl taboriščna vrata in vstopil Nenadoma je zavladala smrtna tišina. Eden izmed bolnikov, neki Kitajec, stopi preden in mu obotavljaje izjavi, kako upa, da spoštovani gospod doktor ne bo hud, da pa imajo zanj pripravljeno darilo, ki bi mu ga radi izročili v spomin na tiste čase, ko so v taborišču še —*■ kadili opij. Dr. Ryrie je globoko ginjen sprejel darilo: dva kipca, izdelana kot knjižna opornika. Kipca sta bila izdelana iz dveh kovinastih tulcev, v kakršnih so opij dobavljali semkaj. Do bi dobili kovino, so bolniki uničili zadnjo dodeljeno količino opija. Zdravnik se je z novo močjo boril dalje Zatrl je ljudbžrstvo Bolniki so namreč do-tedaj verjeli, da se bodo s tem (namreč z uživanjem človeškega mesa!) — ozdravili. Izsiljevanje je prenehalo. S tem mu pa še ni bilo dovolj. Mladi zdravnik je sanjal o moderni bolnišnici s svetlimi in lepimi sobami, s cvetnobelimi rjuhami, steklenimi omarami za instrumente, z vsemi zdravstvenimi napravami in brizgalkami, shranjenimi v solni raztopini, z glavno sestro in vrsto strežajk. Spet je naletel na odpor. Oblasti so mu izjavljale, da je misel na belo posteljno perilo in snažne odeje pri gobavcih vprav smešna, ker rajši leže na — golih tleh. To so vendar bolniki tretjega razreda (!) in jim zdravnik poleg vsega drugega ne bo končno hotel dajati še šampanjca? Dr. Ryrie pa je vendarle uveljavil svojo voljo. Dobil je dobro opremljene (zdravstvene) postaje, glavno sestro in bolniške strežnice. Bolnišnico so razširili, zgradili nove hiše z vrtovi, tudi nove šole. nove prodajalne, nove kapele ln mošeje. Čez 13 let je pekel izginil. DO BRIDKEGA KONCA Zunanji svet pa mu ni privoščil miru. Leta 1941 je izbruhnila vojna z Japonsko. Dne 7. januarja 1942 je dr. Ryrie zopet stal pred težko odločitvijo Angleške oblasti v Singaporu so mu svetovale, naj nemudoma zapusti deželo, medtem ko ga je njegovih 2510 bolnikov prosilo, naj ponoči pusti goreti luč v svoji sobi, da jim bo dajal poguma. Odločil se je. da bo ostal in skrbel za svoje »otroke« do bridkega konca. In konec je bil dejansko bridek; kajti brez moči Je moral gledati, kako so Japonci v nekaj malo mesecih dejansko uničili vse, kar je bil on zgradil v 13 letih. To mu je strlo srce. Tedaj je zapisal v svoj dnevnik: »Najboljša leta svojega življenja sem dal za izgradnjo kolonije in za raziskovanje gobavosti. Videl sem, kako sc je to delo sesulo v prah in pepel in zdaj živim sredi ruševin.« Neutrudni je kljub temu delal dalje. Kot oficir je vstopil v prvo selangorsko gverilsko armado. Njegovo tajno delovanje pa se je omejevalo na zdravniško oskrbo odporniških (partizanskih) borcev. Japonci niso niti nič sanjali o tem njegovem delu. Kljub temu so ga nekega dne ujeli. V začetku leta 1944 se je oglasil pri dr. Ryrieju japonski agent in izjavil, da ve, da ima dr. Ryrie radio aparat. Če mu plača 5000 dolarjev, pa ga ne bo izdal Dr Ryrie je vedel, da bi bilo brezizgledno bi že poskušal kje preskrbeti celo samo ,?uu dolarjev. Kljub temu je bilo treba nekaj ukreniti. Zato se je dogovoril za kraj sestanka. Ponoči .ko se je tresel v močnem napadu malarije, se je splazil na vrt z dvoj ni nr orožjem v roki — s cianidom (smrtonosnim strupom!) napolnjeno brizgalko in s hockej-skim tolkačem. Agent je bil popolnoma iznenaden. Predno se je sploh utegnil braniti, mu je dr. Ryrie že zapičil brizgalko v roko Ko jo je do polovice izpraznil v žilo, se je zlomila igla. S pogumom, ki ga vliva obup. in z vso močjo, kar mu jo je še ostalo, je mož, čegar najboljša leta so bila posvečena ohranjevanju življenja, tako dolgo udrihal po agentu, dokler le-ta ni negibno obležal. Potlej je mrliča s hockejskim tolkačem vred zakopal. Ponoči je lilo kakor iz škafa. Voda je do jutra odplavila zemljo, ki je bilo truplo pokrito *z njo, in Japonci so našli mrliča. Dr. Ryrieja so spravili v koncentracijsko taboii-šče v Singapore. Kdo naj bi bil v Sungeih Bulohu sicer imel hokejski tolkač? Naslednje leto ga je venomer napadal*' vročinska groznica tako, da se komaj šn spominja tistega časa. Leta 1945 je prišla ura osvoboditve. Dr. Ryrie se je za en dan vrnil v svojo kolonijo, da bi potlej odpotoval v Anglijo. Od 2500 bolnikov je bilo samo še 600 živih, a od 260 otrok v koloniji je ostalo živih samo še — 21! Stanovski tovariši so prisojali zebravniku največ še kaka tri leta življenja. Stradanje in bolezni so uničile njegovo zdrav.,e. Kljub temu dr. Ryrie še ne misli na smrt. Nikdar nima manj kot 38 stopinj vročine. Leva roka je otekla ln dejansko ohromela. Zdravnik tehta komaj 45 kg. Na jasnem si je glede tega, da bržkone v resnici nihče ne ve, kaj mu je. Vendar ga niti njegova bolezen ne ovira pri tem, da ne bi nadaljeval boja proti gobavosti. Zavzel se je za ustanovitev raziskovalnega oddelka za gobavce v Angliji in danes sam zdravi kakih 300 gobavcev v Angliji. Medtem pa je dr. Ryrie v svoje naj večje veselje izvedel, da je novi svet oživel tudi v koloniji Sungeih Buloh, ki ji jc bilo posvečeno njegovo prizadevanje. Po dr. Ryrievih odkritjih je trajalo po dotedanji — in nezanesljivi —- metodi zdravljenje najmanj dve do tri leta, dr. Ryrie pa je s svojim zdravilom dosegel v dveh primerih popolno ozdravljenje gobavosti v 23 dneh, v osmih drugih primerih pa v istem času presenetljivo izooljšanje. Če bo nadaljnja praksa potrdila dosedanje uspehe, bo to pomenilo pravo pravcato revolucijo v tej panogi zdravilstva. Dejstvo va je, da se je dr. Ryrie že s svojim dosedanjim delom, uspehi in brezprimerno požrtvovalnostjo nesmrtno zapisal med tiste največje dobrotnike človeštva, ki se jih dan na dan s hvaležnostjo spominjajo tisoči in tisoči ozdravljenih bolnikov, čeprav nemara niti ne poznajo imena svojih rešiteljev r 4 stran * 28. XI. ,952 DELAVSKA ENOTNOST PIŠEJO NAM S PLENUMA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA ŽELEZNIČARJEV SLOVENIJE Žclczmce Dodo prešle v spravo Kolektivov le pred novim letom Naši železničarji so že prerasli dobo posvetovalnih delavskih svetov. — Njihovi uspehi so plod visoke zavesti in širokega vzgojnega dela. — Železničarji ne puste, da bi kdor koli razbijal njihovo enotnost Na plenumu železničarjev, ki je bil prejšnjo nedeljo v Novi Gorici in ki se ga je udeležil tudi član Republiškega sveta tovariš F rano Černe, se je sukal razgovor največ okrog vzgojnega dela med železničarji, saj bodo prevzeli upravljanje železnic v svoje roke. Že sedaj jc bilo nekaj železniških kolektivov, predvsem v delavnicah, kjer so delavci že sami gospodarili, poleg tega pa je bilo precej delavskih svetov, ki so imeli še posvetovalni značaj. ŽELEZNIČARJI BODO UPRAVLJALI ŽELEZNICE Nedvomno je na naših železnicah zaradi svojevrstne organizacije, povezanosti železniške službe na področju vse države, težko najti primerno obliko upravljanja po delovnih kolektivih, da ne bi bila kršena osnovna načela samoupravljanja, po drugi strani pa da bi železnice ostale celota. Prav zaradi tega so zaostale železnice za drugimi gospodarskimi dejavnostmi Treba je bilo najti primernih oblik, ki bi ustrezale vsem zahtevam delavskega upravljanja. Zato pa je bilo treba časa. Vendar je do danes stvar že toliko dozorela, da delavsko upravljanje tudi na železnici ne bo več samo poskus, temveč stvarnost. Predvideva se, da bodo že januarja začeli na železnici voliti delavske svete in bodo železniški kolektivi prevzemali upravljanje železnic postopoma do konca prvega polletja. Delavske svete bodo izvolili v kurilnicah, na sekcijah, v železniških delavnicah in zvezah. Vendar te enote ne bodo popolnoma samostojna podjetja. Zares samostojno podjetje bo direkcija, pri kateri bo delavski svet in v katerega bodo volili vsi člani kolektivov na področju direkcije svoje predstavnike. Drugod namreč ne bodo imeli svojega tekočega računa pri Narodni banki. To je tudi razumljivo, kajti tarife so za vso državo enake. Dohodki se bodo morali še centralno zbirati, skupen je tudi vozni park itd. Posebno vprašanje je, kako postaviti. organe upravljanja na manjših postajah, ki jih je v Sloveniji 171. Na teh pOvStajah je zelo malo lljudi. Tam je šef postaje in morda še trije, štirje ljudje. Z delavskim upravljanjem pa se spremene tudi načela nagrajevanja delavcev in uslužbencev. Kolektivi bodo sestavljali svoje tarifne pravilnike, tako kot je to v drugih gospodarskih podjetjih. O vsem tem so se pogovorili na plenumu. Železničarji imajo kljub temu. da se delavsko upravljanje šele sedaj prav uveljavlja, bogate izkušnje v upravljanju. Te jim bodo kažipot v bodočem delu. Že sedaj pa se kaže. da so železničarji prerasli dobo nos Ve: tovalnih delavskih svetov, saj so nekateri delavski sveti že krepko prijeti gospodarstvo v svoje roke. Poginimo prinmr dola delavskega sveta na ljubljanski postaji! V zadnjem Času so prihranili čez milijon dinarjev. Porabili so na primer precej karbida. Ugotovili so, da je karbid zelo slab in da je skoro polovico žlindre. Železnica ga ni prevzemala v tovarni, ker je bilo »škoda dnevnic«. Delavski svet je sam vzel stvar v roke m danes dobivajo že dober karbid Tudi pri premogu so precej prihranili. Če mednarodni vozovi zastajajo, mora železnica plačati kazen v zlatu. Po prizadevanju delavskega sveta so samo v zadnjem času prihranili okrog 250 zlatih frankov. Tudi postankov vlakov pred signali je manj. Delavski svet je odločal tudi o zmanj šanju števila delavcev in uslužbencev, za prekrške pn je postavil tovariško sodišče. Vsak kolektiv je doslej gospodaril, kakor je vedel in znal, nekateri bolje, drugi slabše. Iz Novega mesta so na primer povedali, da HRASTNIK »SVOBODI« SO PREPUSTILI KNJIŽNICO Na zadnji seji izvršnega odbora sindikalne podružnice delavcev in uslužbencev Kemične tovarne v Hrastnika so sklenili, da bodo knjige iz sindikalne knjižnice prepustili v izposojanje delavskemu kulturnemu društvu »Svoboda< II. V tovarni bodo zadržali le strokovne knjige. K. IZ »ZLATOROGA* PRED VOLITVAMI IZVRŠNEGA ODBORA PODRUŽNICE IN DELAVSKEGA SVETA BODO RAZPISALI ANKETO Izvršni odbor podružnice delavcev in uslužbencev tovarne »Zlatoroge v Mariboru se že pripravlja na volitve delavskega sveta in novega odbora podružnice. Na zadnji seji izvršnega odbora so sklenili, da bodo pred volitvami izvedli anketo, kjer bodo delavci povedali svoja mišljenja o kandidatih in koga želijo za kandidata. V soboto in nedeljo je bil v prostorih Kemične tovarne v Celju plenum sindikata delavcev in uslužbencev kemične industrije Slovenije. Razen članov Republiškega odbora je na plenum prišel še tovariš Franc Boštjančič, član Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, predsedniki sindikalnih podružnic iz Celja in okolice , in direktorji nekaterih vovarn kemične industrije. Precejšen del razprave so člani plenuma Posvetili razgovoru o volitvah v zbore proizvajalcev in občinske ljudske odbore. Poročali so. kako se posamezne organizacije za volitve pripravljale in pojasnjevale članstvu pomen volitev. Poročila so pokapala, da so ponekod ločili volitve v zbore Proizvajalcev in volitve v občinske ljudske Odbore. Ker so se sindikalni odborniki in delavci preveč zapirali v ozek krog tovarne, in vse delo usmerili le na pripravo volitev v zbore proizvajalcev, so to priliko izkoristili nekateri sebični zasebni kmetje. Poizkušali so se vriniti na kandidatno liste, da bi svojo udeležbo v organih ljudske oblasti izkoristili svojim namenom. Povsod, kjer so delavci to spregledali, so jim preprečili V razpravi o volitvah je bila 'jasno postavljena zahteva, da je treba še bolj okrepiti udeležbo delavcem v organih ljudsko Pb lasti. V občinskih, mestnih in okrajnih ljudskih odborih naj bi bilo čim večje šte^-vilo delavcev — dobrih gospodarjev, ki bi Poznali gospodarstvo v svojem okolišu. V delo organe oblasti je treba vnesti delavska gospodarska načela upravljanja in že v kali dušiti birokratski odnoc do delovnih l.iudi, pa naj bi se pojavil v kakšni koli obliki. Zbori volivcev so po večini že zaključili R svojim delom. Vendar čla.ni plenuma meti ijo, da s tem še ni prenehalo delo v dneh Pred volitvami. V času, ki nas šo loči od volitev je treba prav vsakemu delavcu Dotočni ti pomen letošnjih volitev. V ta na-PJc« je treba »klicati v tovarnah večja je v sindikatu prevladalo mišljenje, da naj sedaj vse življenje v kolektivu vodi delavski svet. Sindikalna podružnica pa je postala nekakšen prevžitkar, ki ga prekladajo iz kota v kot, na vzgojo članstva bo pa pozabili. No, o sindikalnih odbornikih so vedeli marsikaj povedati. Predvsem so ugotovili, da sindikalni odborniki premalo študirajo in največkrat niti ne berejo časopisov. Delavci pričakujejo, da jim sindikalni odborniki raztolmačijo vprašanja iz tarifne in socialne politike. Sindikalni odbornik, ki tega ne zna, izgubi zaupanje med delavci, pa tudi postaviti se ne more za delavske pravice. Kjer je to tako, tam sindikalno delo prav gotovo šepa. KAJ MENIJO ŽELEZNIČARJI O »SVOBODI«! O marsičem so se še pogovorili. O občinskih volitvah in volitvah v zbore proizvajalcev, o odpuščanju žena z železnic, saj so jih odpustili skoro vse, precej govora pa je bilo tudi o delavskih društvih »Svoboda«. V Ptuju na primer je zelo zaživelo kulturno delo od kar so ustanovili »Svobodo«. Takšnega občnega zbora, kakršen je bil občni zbor »Svobode«, še ni bilo v Ptuju. V Mariboru pa razmišljajo o temle: Bojc se. da železničarji, ki so doslej delali v sindikalnem kulturno-uinetniškem društvu »Angel Besednjak«, ne bodo delali v tisti »Svobodi«, v katero je stopilo celotno društvo, temveč bodo šli raje v društva, ki so bliže njihovemu domu. Mislijo namreč, da je povezovala železničarje pri »Angelu Besednjaku« stanovska zavest, tega pa v »Svobodi« ne bo več. To pa ni Jugoslavija! Dežela ti si čudovita! Jz teme ti si vstala skrita — danes vsakdo te poznal Jugoslavija! Ti mati si sinov sestavo in vsem si vlila isto vero — ljubijo te iz srcal Jugoslavija1 Pri jati jev imaš nešteto, ki branili bi zemljo sveto — ves te svet zdaj rad ima! Delovni kolektivi iz vse Slovenije i dopisujejo v svoj delavski časopis, »Delavsko enotnost«, samo iz kolektiva lesnoindustrijskega obrata Martinjak se še doslej nismo nič oglasili. Pa ni treba misliti, da spimo. Kar pridno delamo in z vsemi stvarmi iz našega življenja se ukvarjamo. Na volitve se dobro pripravljamo. Od nas bosta kandidirala v občinski ljudski odbor dva tovariša. Mi se bomo potegovali za to, da bosta tudi izvoljena, ker smo prepričani, da bosta znala prav predvolilna zborovanja. Na zborovanje naj bi prišli dosedanji odborniki občinskih ljudskih odborov in poročali delavcem o delu odborov V nekaterih tovarnah so že izvolili kan d i da te za zbor proizvajalcev. Kjer pa jih še niso, naj bi jih volil delavski svet na javni seji ob prisotnosti kolektiva. Člani delavskega sveta naj bi na javnih sejah kolektivu poročali o gospodarjenju podjetja. Seveda je plenum razpravljal še o organizacijskih vprašanjih, o tarifni politiki v podjetjih in družbenem planu za naslednje leto. Zaradi preotširne snovi bomo <> tem psiali v samostojnih sestavkih. Odborniki so tudi razpravljali o našem delavskem listu »Delavski enotnosti«. Sklenili so, da bodo predlagali delavskim svetom in kolektivom, da del dobička namenijo za tiskovni sklad »Delavske enotnosti«. Mislijo, da bodo kolektivi kemične industrije Slovenijo namenili za tiskovni »klad okrog en milijon dinarjev. — pd — V Papirnici Količevo je bil pred dnevi množični sestanek. Na sestanku so se pogovorili o volitvah v občinske ljudske odbore, izvolili pa so tudi delegate za zbor proizvajalcev. Člani kolektiva so pograjali tiste delavce, ki ne hodijo na predvolilne sestanke tam, kjer stanujejo. V Krtini in Dobu je polovica prebivalcev delavcev, ven lar jih je na predvolilni sestanek prišlo prav. Morda pa bi bilo prav takrat to misliti, ko so »Svobodo* ustanavljali, ali ne bi kazalo »Angela Besednjaka« pustiti. Če jih veže stanovska zavest in če se je »Angel Besednjak« kot celota vključil v eno mariborskih »Svobod«, potem jih pač tudi ta — stanovska povezanost — še vedno lahko združuje. Sploh pa bi bilo napak, če bi sedaj silili Alane, da se vpišejo prav v to in nobeno drugo »Svobodo«. Če se boje za kvaliteto, potem bodo okoliške »Svobode« nedvomno pridobile s člani, ki so delovali doslej v skupinah, ki so dosegle morda že visoko umetniško raven. S tem pa bo gibunje »Svoboda« samo pridobilo. KAJ PA O DRUŠTVU STROJNIKOVI Na plenumu so načeli za železničarje pomembno vprašanje društva strojnikov, strojevodij in kurjačev. Društvo so ustanovili z namenom, da bi strokovno vzgajalo svoje člane. Pokazalo pa se je, da hoče postati društvo neke nove vrste sindikalna organizacija in so se posluževali najrazličnejših načinov, samo da bi lahko vplivali na čim več sindikalnih članov. Člani plenuma so rekli svojo odločno besedo: ne pustimo, da bi kdor koli razbijal delavsko enotnost in naše sindikalne organizacije! Prav nobenih »gospodov« ne potrebujemo v svojih vrstah! Nismo pozabili, kdo je razbijal železničarsko stavko 1924. letal Ža te ljudi danes n,i prostora med železničarji. , Med drugim pa so se železničarji dogovo- | rili, da bodo postavili spomenik žrtvam, ki I so padle ob železničarski stavki na Zaloški . eesti, ter poslali pozdravno pismo tovarišu I Borisu Kidriču. Po tem plenuma železničarji stopajo z jasnimi pogledi v zares delavsko upravljanje. | Jugoslavija! Ostani trdna in pa mirna, do oseh sovragov brezobzirna — zob za zob, naj tu oeljal Jugoslavija! Tvoj rod bogai je in delaven, zato naj menili svetu javen pot bo tvojega duhal Jugoslavija! Vsa tvoja misel je edina: Kot oče ljubiš svoj ga sina; nudi dobra oseh hčera! zastopati v odboru delavske koristi. Za kandidata v zbornico proizvajalcev smo pa izbrali Baragovo Marijo, ki je pri nas članica delavskega sveta in ki se za vse stvari zelo briga ter bo znala v zbornici proizvajalcev prav pomagati pri gospodarjenju. Na staro delavsko geslo, da je v slogi moč in napredek, nismo pozabili. Nekatere tovariše, ki se tega gesla ne drže, smo kar malo pograjali. Sindikalna organizacija pa je denarno pomagala dvema tovarišema, ko sta bila v denarni stiski. Tudi v Zagreb smo šli na izlet. Vrnili smo se polni vtisov iz tega starega ponosnega mesta, ki ga doslej marsikdo izmed nas sploh še ni videl. Zelo pridno čitamo »Delavsko enotnost«, ki jo ima naročeno vsak drug član našega kolektiva. 8. novembra pa smo imeli V kolektivu lep praznik, rekli smo, da je to naš »ta veseli dan«. V pogon smo spustili novo ventilacijo, kakršne doslej obrat ni imel. Res smo bili veseli, ko smo gledali, kako v pločevinastih ceveh izginjajo odpadki, ki nastajajo pri obdelavi lesa. Bivšemu lastniku obrata seveda niti na misel ni prišlo, da bi napravil kaj takega, ker je on samo mislil na svoj žep, ne pa na to, kako prah škoduje delavčevemu zdravju. V Martinjaku pa se je primeril tudi žalosten dogodek. 11. novembra je okrog 12. ure sirena pretresljivo zapiskala na pomoč. Vnelo se je in pogorelo je gospodarsko poslopje v neposredni bližini tovarne, ki je last bivšega lastnika obrata. Skoda je velika, saj je bilo poslopje obsežno in zelo moderno zgrajeno.. Ogenj je podtaknil 5-letni sin oskrbnika tega poslopja, misleč, da bo zgorela samo koruznica, v kateri je imel spravljene svoje stvari neki sosed, s katerim KOLIČEVO prav malo. Zato so takrat imeli glavno besedo nekateri sebični kmetje, ki so govoričili le o velikih davkih. Drugačen pa je bil drugi predvolilni sestanek. Takrat so na sestanek prišli tudi delavci. Spekulantskim in sebičnim kmetom so povedali, kar jim gre. Pri izbiri kandidatov pa so tudi dobro premislili, koga predlagajo v nov občinski ljudski odbor. FRANCE SVETEM- V sredo, 26. novembra, je izpolnil 60. leto svojega življenja tovariš France Svetek, član Predsedstva Republiškega sveta sindikatov za Slovenijo. Njegova življenjska pot? Rodil se je v družini železniškega sprevodnika Andreja Svetka v ljubljanski industrijski četrti v Mostah leta 1802. Kot tO-letni fante je končal svoje študije — dokončal je osnovno šolo in nekaj razredov 1 realke — in se šel učit ključavničarske obrti. Okolje, v katerem je živel, pot delavca, na katero je stopil, in splošno živahno politično delovanje prebujajočega se delavstva je mladega Franceta kmalu pripeljalo o krog ,Zveze mladih delavcev Avstrijec (leta 1908, s čimer je tudi začel aktivno delovati v delav- France Svetek skem gibanju. Po treh letih je postal predsednik ljublj. podružnice Zveze. Ko se je izučil obrti (leta 1910) je odšel kot mlad ključavničarski pomočnik na delo o tovarno rTitanc v Kamniku, še istega leta jeseni pa o strojno šolo bivše avstrijskega vojne mornarice. Ob razpadu avstroogrske države je bil kot delegat revolucijskega sveta mornarjev prideljen odposlanstvu >Narod~ nega veča* iz Zagreba, ki je prevzelo celotno vojno mornarico te države. Po koncu prve svetovne vojne je delal kot delovodja o aotodelaonici na Ni še dolgo od tega, ko je na Jesenicah gostovalo pevsko društvo »Slavček«- iz trboveljske »Svobode«, a že so tudi jeseniški delavci obiskali Trbovlje. Jeseniška »Svoboda« se je na to gostovanje dobro pripravila. Med temi pripravami so skoro podvojili moški pevski zbor. V Trbovljah so nastopili moški, ženski in mešani pevski zbor, 'recitacijska in folklorna skupina. Skupno je nastopilo 125 elanov jeseniške »Svobode«. Trboveljčani so jeseniške delavce prisrčno sprejeli. Ob koncu gostovanja so skupno sklenili, da bodo takih gostovanj še več priredili. Polde Ulaga V SENOVEM IN BRESTANICI BODO VOLITVE V ZBOR PROIZVAJALCEV KMALU ZAKLJUČENE V zadnjih dveh tednih je bilo v vseh sindikalnih podružnicah v Senovem in Brcstcnlci zelo živahno. Povsod so bili članski sestanki, volili smo delegate v Šestdeseti mm Ledini in že naslednje leto je postal tajnik Izvršnega odbora bivše Jugoslovanske socialnodemokratske stranke. — V tistem času je sodeloval leta 1010 na prvi mednarodni konferenci dela o Wa-shingtonu (ZDA) in tedaj obiskal veliko slovenskih izseljeniških naselij o Ameriki. V kasnejših letih je deloval v različnih delavskih organizacijah kot poklicni sindikalni odbornik in aktivno posegal o delavsko gibanje tiste dobe. Po letu 1916 pa je prevzel službo pri Pokojninskem zavodu nameščencev Slo venije in od lega časa naprej deloval o sindikalnem gibanju kot volonter. Bil je predsednik ySplošne delavske zveze Slovenijec (mešana stroka) in posleno-deči podpredsednik URSOVI1I sindikatov (Strokovne komisije za Slovenijo) vse do razpusta razrednih strokovnih organizacij konec leta 1940. V začetku osvobodilnega gibanja se je pridružil osvobodilnemu gibanju in postal tudi član glavnega odbora Osvo bodilne fronte za Slovenijo. V avgustu 1941. leta je odšel o partizane in bit iz voljen v Izvršni odbor Osvobodilne fronte. Po povratku iz partizanov je ne kaj časa služboval v Centralnem svetu sindikatov za Jugoslavijo, potem pa je prišel o Ljubljano in je osa leta doslej odbornik sindikalnih organizacij Slove nije. Sedaj je vodja študijske knjižnice Republiškega sveta sindikatov Sloveni je. V osem tem več kot 40-letnem delo vanju v delavskem gibanju je tovari Svetek sodeloval tudi o številnih delan skih časopisih. Sedaj pa sodeluje tudi pri »Delavski enolnostu. Tovariš Svetek je dopolnil ne samo šestdeset let svojega življenja, ampak tudi preko štirideset let dela v delavskem gibanju. To pa je lepa doba V najodločilnejšem času slovenskega delavstva — to je v osvobodilnem boju in graditvi delavske domovine — pa je tudi doumel, kje je mesto naprednih de lavcev. In sam se je pošteno uvrstil med nje ter pokazal svojo kleno privrženost delavski stvari in socializmu. Štirideset let in več dela o delavskem gibanju je v njem izklesalo našega do brega delavskega tovariša. To pa je najlepša zavest, ki jo more imeli oni, kdor je velik del svojega življenja po svetil delavskemu gibanju. In naš Fran ce Svetek ima tako zavest s polno pra oico. Mi mu k lepemu življenjskemu jubileju iskreno čestitamo1 Najbrž pe bo to premalo, če bo hotel podjetje zares voditi med zasedanji delavskega sveta. Naj iMivomo še to, da smo pridobili 25 novih naročnikov na naš delavski list »Delavsko enotnost«. B. G. Železničarji iz kanala ob soci ZA OBČINSKE VOLITVE SO PO STAVILI SVOJEGA KANDIDATA Železničarji iz Kanala ob Soči smo sc na nedavnem sestanku pogovorili, da bomo predlagali na zbora volivcev svojega tovariša Longo Cirila za kan didata na občinskih volitvah, saj ga poznamo, da bo nas delavce ob vsaki priliki zastopal v občinskem ljudskem odboru. Čeprav bo sekcija za vzdrževan jv proge Gorica volila samo enega dele ga ta v zbor proizvajalcev, smo pri nas dobro premislili, koga bomo postavili za kandidata in koga bomo volili. Dogovorili smo se, da bomo to nalogo poverili tovarišu Rudiju Kovačiču. Mimi Zorc IZ LITOSTROJA DELE TURBIN NALAGAJO NA ŽELEZNIŠKE VAGONE KAK V MONTAŽNI DVORANI V Litostroju so delavci pred dnevi dokončali nov tir, ki je speljan n n ravnost v montažno dvorano. Prav ta krat so tudi dobili iz tujine premikal ni stroj na olje. S premikalnim stro jem, ki vozi 12 kilometrov na uro, se daj premaknejo vagone v montažno dvorano in na nje naložijo dele im bin. zbor proizvajalcev. Seveda pa smo se pogovorili tudi o volitvah v občinske ljudske odbore. Zanimiva je bila izbira delegatov zn zbor proizvajalcev. Delavci so zelo pre mišijevaii, koga bodo izvolili, pregh-dali so, kako je kandidat do sedaj delni v podjetju in v podružnici. Seno vsi i rudarji bodo volili 50. novembra. Termoelektrarna v Brestanici in troje drugih podjetij pa bo volilo odbornika za zbor proizvajalcev 28. novembra. Minka Klemenčič GASILNO DRUŠTVO SO USTANOVILI V petek je bil v Litostroju občin zbor novoustanovljenega prostovoi j nega gasilnega društva. Društvo bo kmalu dobilo novo motorno brizgalno in drugo potrebno orodje. V zimski! mesecih bodo imeli teoretični poni spomladi pa bodo že praktično vežbali z motorno brizgalno. DELAVSKA ENOTNOST ^ *l 1952 * stran 5 S PLENUMA SINDIKATA DELAVCEV IN USLUŽBENCEV KEMIČNE INDUSTRIJE SLOVENIJE ticlaesHa gospodarska načela le Irtba mesil v organe ljudske oblasti Čas pred volitvami jc treba izkoristiti za široka predvolilna zborovanja. — Dosedanji odborniki naj na zborovanjih poročajo o delu občinskih ljudskih odborov. — Kandidata za zbore proizvajalcev je treba voliti na javnih sejali delavskega sveta Polde K rak er* NOVI JUGOSLAVIJI Jugoslavijat ' Glej, vsemu svetu je odkrito; Mogočni vodja tvoj je Tito! Naša si, in lepa vsa! * Kot član naše sindikalne organizacije redno prebiram »Delavsko enotnost« — ki je postala zadnje čase res vzorno glasilo našega delavskega razreda. Sedaj sem ei drznil napisati zanjo k državnemu prazniku 29 novembra pesem »Novi Jugoslaviji«. Pošiljam vam jo v prepričanju, da jo bom našel natisnjeno v praznični številki, kar me bo zelo veselilo. Tudi v bodoče bom skušal dopisovati v kakršnikoli obliki in upam, da me boste uvrstili med svoje redne dopisnike, čeprav kot začetnika. Tovariš Polde! Prav veseli smo bili, ko si nam poslal nekaj r verzih. Stvar je seveda še precej začetniška, toda z dobro voljo in n kom boš nedvomno napredoval. Če smo ti z objavo pesmi pripomogli k tema, bomo zelo veseli. Kar oglasi se še kaj! Uredništvo. y --------------------------------------------- GLAS IZ MARTINJAKA PRI CERKNICI NAŠ »TA VESELI DAN« IZ PAPIRNICE SLABI PREDVOLILNI SESTANKI, KJER SE NE ČUJE DELAVSKA BESEDA IZ KAMNIKA DELEGATE ZA ZBOR PROIZVAJALCEV SO 2E IZVOLILI v kolektivu mestnega Remontnega podjetja Pri nas, v delovnem kolektivu mestnega Remontnega podjetja, r Kamniku, smo že izvolili delegate za zbor proizvajalcev. Ob tej priliki so se pogovarjali tudi o delu delavskega sveta in upravnega odbora. Delavski svet se preredko sestaja. Doslej se je sestajal namreč samo po potrebi in smo z zasedanji odlašali. Dogovorili smo se, da naj se delavski svet sestaja vsak mesec pa zaključku bilance, da bo lahko poslušal poročilo' o finančnem s tem j n podjetja. Upravni odbor pa naj bi imel svoje seje tudi samo enkrat na mesec. so se starši tega otroka sporekli. Otrok je za ta spor vedel in se je hotel »maščevati«. Slabo so pazili starši na svojega otroka. Zaenkrat vam pišemo toliko, drugič pa spet kaj več. Leopold Gornik ALI BODO VOLITVE V DUTOVLJAH IN LOKVAH RES SLE MIMO DELAVCEV V Dutovljah, Lokvah in Divači se še niso kaj prida pogovorili o volitvah. Sestanki so tu bolj redki. V Dutovljah in Lokvah na primer ni bilo od občnega zbora sem še prav nobenega sindikalnega sestanka in ne seje sindikalnih odbornikov. Zato tudi nič čudnega, če nekateri delavci pravijo, da so jim volitve v zbor proizvajalcev nova stvar. Le kdaj se bodo tu'sindikalni odborniki zavedli svojih dolžnosti? —is. IZ DELA JESENIŠKE »SVOBODE« OBISK $0 JIH VRNILI Gostovanje članov jeseniške »Svobode« v Trbovljah GOSPODARSKE NOVICE O TARIFNI POLITIKI V KEMIČNI INDUSTRIJI faimerfa tarifnih poštam med delavci in nsiožhenci ha treba na novo urediti V nekaterih strokah so uslužbenci bolje plačani na škodo delavcev. — Nepravilno postavljene norme vplivajo na povsem drugačno delitev sklada plač, kakor je to določeno s tarifnim pravilnikom kih. Delavci, ki imajo nizko postavljene norme, so ob preseganju teh udeleženi z večjim deležem pri delitvi sklada plač, kakor pa jim to pripada po njihovi kvalifikaciji in prispevku, ki ga ustvarjajo. Nasprotno pa so delavci, ki imajo visoko postavljene norme, da jih težje dosegajo, prikrajšani, čeprav bi zaradi njihove prizadevnosti morali biti bolje nagrajeni. Nepravilno postavljene norme so tako dostikrat vzrok, da pride do uravnilovke pri zaslužkih delavcev pri povsem različnih kvalifikacijah. Nekateri kolektivi so sicer že po enem ali dveh mesecih uvideli slabosti tarifne politike v svojem podjetju in so zato zahtevali popravke. Povsod pa še tega niso storilk Plenum je ugotovil, da bi bilo treba prav sedaj pred izdelavo novih tarifnih pravilnikov vse to upoštevati, pregledati realnost norm. urediti razmerja med plačami in tako popraviti krivico, ki je bila letos prizadejana nekaterim delavcem. Odborniki so tudi opozorili na premajhno skrb za večji dvig storilnosti. Napak bi bilo, če bi se zadovoljili s porastom storilnosti v letošnjem letu. ki smo jo prav gotovo dosegli po uvedbi novega načina nagrajevanja. S pravilno delitvijo sklada plač pa bo storilnost nedvomno še bolj narasla in zato naroča plennm svojim organizacijam, da sindikalni odborniki posvetijo čim več pozornosti urejanju vprašanj tarifne politike v podjetjih. Številni člani delavskih svetov, upravnih odborov in izvršnih odborov sindikalnih podružnic so mislili, da je tarifna politika samo v tem, da izdelajo tarifni pravilnik. To seveda ne drži. Komisija republiškega odbora sindikata delavcev in uslužbencev kemične industrije Slovenije in razprava na zadnjem plenumu pa je opozorila, da bo treba v tarifni politiki še marsikaj urediti. Ponekod so razmerja tarifnih postavk med delavci in uslužbenci zgrešeno postavljena. Sklad plač je dostikrat tako razdeljen, da je neopravičeno večji del dodeljen uslužbencem in manjši delavcem. Primerjava med tarifnimi postavkami nekvalificiranih delavcev in pomožnih uslužbencev v kemični industriji kaže, da so se prejemki pomožnih uslužbencev povečali na škodo delavcev. Največje nesorazmerje je v steklarnah. Tu je znižan zaslužek nekvalificiranega delavca po tarifnih postavkah povprečno za 901 dinar, pomožnim uslužbencem pa je zaslužek narasel povprečno za 341 dinarjev. Edino le v papirni industriji se je zaslužek nekvalificiranih delavcev nekoliko zvišal, zaslužek pomožnih uslužbencev pa znižal. Pri zaslužku prekvalificiranih delavcev je sicer opaziti majhen vzpon, vendar tudi tn razmerja niso povsem pravilna. Tako imajo po Okvalificirani delavci povprečno od 10 do 180 dinarjev večje zaslužke v primeri z lanskoletnimi, uslužbenci z višjo strokovno izobrazbo pa imajo po tarifnih postavkah zaslužek zvišan od 445 do 806 dinarjev. Ob takih razmerjih, ki prav gotovo niso pravična, so torej oškodovani delavci, kar prav gotovo ne vpliva povoljno na večjo storilnost dela. Kjer ob urejanju tarifne politike tudi ndiso mislili na popravke norm, se jim sedaj to maščuje. Nepravilno postavljene norme vplivajo povsem drugače na delitev sklada plač, kakor pa je to določeno v tarifnih pravilni- ZANIMIVI PREDLOGI »V obrtniških delavnicah ni treba direktorja« pravijo delavci v Vojvodini Prejšnji teden so se predstavniki delovnih kolektivov iz Vojvodine posvetovali v Novem sadu o delu delavskih svetov. Marsikaj so ugotovili, da nekateri delavski sveti ne polagajo obračuna delovnemu kolektivu o svojem delu, da delajo nekateri upravni odbori po svoji glavi mimo delavskega sveta in proti kolektivu itd. Zanimiv pa je predlog, ki ga je dalo to •zasedanje, da bi v obrtniških delavnicah ne bilo treba direktorja. Prvič je to predrago in bi popolnoma zadostoval poslovodja, ki bi morda tudi sam delal neposredno v proizvodnji, drugič pa odpade vmesni Člen med kolektivom in upravnim odborom. Nekaj takega so predlagali že tudi kolektivi obrtniških delavnic v Kranju. Na posvetovanju je tudi nekdo predlagal in večina je bila za njegov predlog, da v podjetjih, kjer je manj kot 100 do 120 delavcev, tudi delavskega sveta ni treba. Dolžnosti delavskega sveta naj bi v tem primem prevzel sam kolektiv. Mnenja so tudi, da naziv »delavski svet« ne odgovarja več, ker delavski sveti niso več posvetovalni organ, temveč odločajo o gospodarskem življenju kolektiva. KEMIČNA TOVARNA CELJE Del dobička so poklonili gimnaziji in Bdečemu križu V Kemični tovarni v Celju so delili dobiček. Ob tem pa so se spomnili tudi študentov druge gimnazije v Celju. Vodstvu gimnazije so poklonili 60.000 dinarjev, da jih bo porabilo za prehrano študentov ali pa za nakup učil. Rdečemu križu terena Gaber je pa je kolektiv poklonil 25.000 dinarjev, da si bo lahko nakupil sanitetni material. Razen tega so poklonili še mestnemu PRIPOMBE H GRAJI, KI JO JE O »DELAVSKI ENOTNOSTI« ZAPISAL »RAD« O oglasih, časopisih m kritiki na to temo Pred kratkim je izšla prva številka lista >Rad*, ki je med drugim o rubriki >/z sindikalnega tiska< zabeležila nekatere pripombe na posamezna sindikalna glasila. V tej rubriki je omenjena tudi >Delavska enotnosti. Ko smo beležko opazili, smo je bili veseli, ko pa smo jo prebrali, pa res začudeni. Edino, kar se je zdelo piscu beležk vredno pripomniti o ^Delavski enotnostih je bilo tole: *Toda, če je to *oglas odboru Osvobodilne fronte 15.000 di- j zaradi oglašat oziroma zaradi dohod-narjev za volilni sklad. K. ; kov, ki jih listu prinaša, potem je ne- OB RAZPRAVI O DRUŽBENEM PLANU Za podfetfa z enakimi proizvodnimi možnostmi fndt enahe stopnje ahomulaciie Podjetja z enakimi proizvodnimi možnostmi so imela različno stopnjo akumulacije. — Nesorazmerna obremenitev je hromila boj za večjo storilnost. — Umesten predlog papirničarjev, steklarjev in kemičarjev. — Enakovrstna podjetja naj imajo tudi enako stopnjo akumulacije Nedvomno je boj za večjo storilnost dela, za boljšo kvaliteto proizvodov in znižanje proizvodnih stroškov izhodišče za večji napredek v gospodarstvu. Samo od tega sme mo pričakovati znižanje cen proizvodov Ln zvišanje življenjske ravni. Letošnje leto pa je pokazalo, da niso vsa podjetja težila za večjo storilnostjo dela, ali znižanju proizvodnih stroškov. Na to so jih navajala nekatera nesorazmerja v gospodarstvu. Pogosti so bili namreč primeri, da so imela istovrstna podjetja kaj različno družbeno obremenitev. Podjetja, ki so imela nizko družbeno obremenitev, so se tudi kaj malo prizadevala, da bi povečala storilnost dela. Storilnost dela niso povečali iz dveh razlogov. Z dosedanjo storilnostjo so včasih z lahkoto n stvar j ali sklad plač in še celo večje presežke in bali so se, da bi ob večjih dohodkih imeli tudi višjo stopnjo akumulacije. Če so v takšnih kolektivih večkrat na leto delili dobičke, jih največkrat niso delili po zaslugi kolektiva, marveč OB KONGRESU INŽENIRJEV IN TEHNIKOV JUGOSLAVIJE Delovna storilnost le odvisno od delovne spretnosti Vsaka dežela, ki se hoče dvigniti iz gospodarske in kulturne zaostalosti, stopa na trnjevo in težavno pot. Graditev lastne industrije, vzgoja lastnih strokovnjakov inženirjev in tehnikov ter visokokvalificiranih delavcev, ki bodo znali upravljati moderne stroje, to so naloge, ki se ji postavljajo na pot h gospodarski in politični osamosvojitvi. Pri nas smo v teh sorazmerno kratkih letih po osvoboditvi postavili toliko novih tovarn kot jih morda ne bi v 50 letih mirnega razvoja. Naša osnovna naloga je bila, da se naša dežela izkoplje iz ekonomske zaostalosti in spremeni v industrijsko visoko razvito deželo, ki ji ne bo treba več plačevati davka za svojo zaostalost. To pa pomeni konec koncev dvigniti storilnost dela tako visoko, da bo dosegala povprečje svetovne proizvodnje. Pri nas je bila največja težava pomanjkanje strokovnjakov. Kako odločilni činitelj so strokovnjaki, nam najzgovorneje priča primer Zahodne Nemčije. Trdimo lahko, da je bil večji del nemške industrije v zadnji svetovni vojni skoro popolnoma porušen. Velik del industrije pa. ki je vojno preživela, so odpeljali iz Nemčije za reparacijo. Kljub vsemu temu se je nemška industrija po vojni zelo naglo postavila na noge in danes je že daleč presegla raven predvojne proizvodnje. Zakaj t Zato, ker je v Nemčiji dovolj visokokvalificiranih strokovnjakov. Kako smo pri nas začeli t Na izbiro smo imeli tri poti: ali naj gradimo našo industrijo počasi ali pa naj najamemo tuje strokovnjake in družbe, ki bi — za drag denar seveda — gradile pri nas. Odločili se nismo niti za prvo, niti za drugo pot, temveč smo začeli graditi z lastnimi silami. Ob tem pa smo vzgajali strokovnjake in usposabljali svoja lastna gradbena podjetja. Približno prav tako je tndi v naši strojni industriji. Stara Jugoslavija ni imela no- POLOŽAJ DELAVCEV V FRANCIJI francoski delavci žive slabše kol pred volno Delavska družina lahko zadosti le polovico nujnih življenjskih potreb. — Cene rastejo mnogo hitreje kot plače. — Kaj pa takrat, ko ostane delavec brez dela? Kdor je poznal predvojno Francijo in bi ga danes zanesla pot v delavske četrti velemest. bi na prvi pogled ne opazil ničesar novega. Pač. novih stanovanj ni, stara so pa toliko starejša in več družni živi v njih. Sicer pa so žene prav tako kot pred vojno, toda skrbno oblečene. Moški pa v delavski obleki z obvezno čepico. Toda. če bi življenje francoskega delavca sodili po obleki, ne bi daleč prišli. Kajti v teh oblekah vidiš mnogo slabše hranjene obraze kot pred vojno. Po uradnih statistikah lahko poročen delavec, če ima ženo doma, zadosti le 65 odstotkov svojih življenjskih potreb. Delavska družina s štirimi otroki pa lahko zadosti kljub dodatkom za otroke, komaj polovico življenjskih potreb. Seveda je vprašanje, kaj so v statističnem uradu vračunali v življenjsko potrebe. Mirno lahko rečemo, da te niso »razkošne«. Kar poglejmo! Za moškega so izračunali, da bi imel dovolj 2800 kalorij na dan, za žensko pa ‘2300. To pa je dane. premalo. Saj smo pri nas dajali na lahko karto okrog 2600 kalorij dnevno. To je le papirnat račun, saj mora večina delavcev dati daleč več kot T>olovico svoje plače samo za hrano. Ob sedanjih plačah si lahko privoščijo dvakrat, največ trikrat meso na teden. Zato je zelenjava in drugi poljski pridelki najpogostejši gost na mizi francoskega delavca. Cene poljskim pridelkom, pa tudi drugim življenjskim potrebam neprestano rastejo in to mnogo hitreje, kot mezde. Stanovanja so sorazmerno zelo poceni. Pred vojno so GOSPODARSTVO NA CEHOSLOVASKEM G0TTWALD V ŠKRIPCIH ali blagodati birokracije v gospodarstvu Češka je bila bogata dežela. Pomanjkanja ni poznala, vse dokler je ni zasedel Hitler in po njem njegov naslednik — sovjetska birokracija. Še izvažali so žito in druga živila. Danes pa uživajo vse blagodati birokracije v gospodarstvu. Kazalo jo že, da so bo tudi tam gospodarski položaj vsaj malo izboljšal in da Kremelj le ne bo tako pritiskal, vendar eo morali pred kratkim spet vpeljati karte za živila in prav sedaj tudi za krompir. Ker je za njih po Stalinovem načelu plan najvišji zakon« se jim dogodi, da ostanejo tudi brez soli. Niso »planirali« in napravili »razdelilnika«, pa je bilo soli v skadišdu dovolj, ljudje jedo pa neslano hrano. Tako je, če misli eden za vse (na sol pa pozabi), delajo pa vsi zrn enega. ljudje iz srednjih slojev dajali četrtino svojih dohodkov za stanovanje. Danes pa plačajo za stanovanje skoraj manj kot za cigarete. Delavci morajo plačati danes še vedno šestino svoje plače za stanovanje. Seveda ne plačujejo stanovanja dražje kot ljudje srednjih slojev, ie njihove plače so tako majhne, da znese najemnina šestino plače. Približno toliko si lahko pritrga na mesec tndi za obleko. Petina plače pa mu ostane še za druge potrebe, ki jih zapisujejo statistiki v razpredelnico »razno«. Kje pa so izdatki za šolanje otrok, kurjavo, vodo. plin in elektriko? Vse to ie v rubriki »razno«. Vse to drži le za polno zaposlenega delavca. Toda samo v tekstilni industriji jih je več kot 100 tisoč, ki delajo precej manj kot 46 ur na teden. Vrste brezposelnih pa se tudi iz dneva v dan množe. Kako pa ti staknejo začetek meseca s koncem, je drugo vprašanje. Na vse to pri nas kaj radi pozabimo, ko govorimo o naših težavah. Nam je bodočnost odprta, tam pa ... bene strojne tovarne, nismo imeli nobenih tehničnih tradicij, ki so tako dragocene za moderno industrijo, niti nobenih izkušenih strokovnjakov, projektantov in konstruktorjev. Odločili smo se, da ne bomo nabavljali vse opreme za naše nove tovarne v tujini, temveč, da pričnemo vzporedno z gradnjo tovarn ustvarjati svojo lastno strojno industrijo. Danes vidimo, da smo prav ravnali. Ob vsem tem pa se danes vedno ostreje pojavlja novo vprašanje. Res smo zgradili ali pa bodo v kratkem zgrajene najmodernejše tovarne z visoko zmogljivostjo tako v industriji strojev, kot v elektroindustriji. Nismo pa še vsega napravili. Veseli smo, kadar napravimo kakšne stroje doma, za katere smo morali doslej plačevati drage devize. Toda produktivnost dela še daleč zaostaja za tisto v industrijsko razvitejših deželah. Ni namreč samo važno, da delamo stroje doma, važno je tndi, da jih proizvajamo po takih proizvodnih stroških, kot jih dosega industrija na Zahodu. Vemo, da imamo pri nas nekaj tovarn, ki so moderneje opremljene kot marsikatera tovarna te vrste v Evropi. Storilnost dela pa je pri nas tndi za polovico manjša kot drugod po svetu. Manjka nam strokovnjakov, inženirjev, tehnikov in visokokvalificiranih delavcev. Ti so danes gospodarji v podjetjih in si ne moremo predstavljati nadaljnjega razvoja delavskega upravljanja brez istočasnega političnega in tehničnega izobraževanja vseh članov kolektiva. To so torej stvari, o katerih so razmišljali naši inženirji in tehniki na svojem kongresu. Izboljšati organizacijo dela, vzgojiti čim več sposobnih strokovnjakov, dvigniti splošno raven strokovnosti delavcev, do kraja premisliti proizvodni proces in izkoriščati domače izvore surovin in goriva, to so danes vprašanja, ki jih bomo morali rešiti, če bomo hoteli s hitrimi koraki naprej. K temu pa lahko naši inženirji in tehniki prispevajo zelo velik delež. Seveda pa se morajo tndi ti vsak dan izpopolnjevati in seznanjati z izsledki sodobne znanosti, da bomo čimprej dohiteli industrijsko visoko razvite države. Nič manj važni čini tel ji v strokovni vzgoji naših delavcev pa niso organizacije Ljudske tehnike, kjer se sprošča iznajdljivost in kjer se seznanja širok krog ljudi s temeljnimi tehničnimi znanji. Socializma si namreč ni mogoče predstavljati z zaostalo industrijo. SLADKOR ZA TOPOVE Vzhodna Nemčija bo dobavila sladkor, Češka pa oklopne topove Vzhodnonemška vlada se je pogodila s češkoslovaško, da bosta zamenjali sladkor in topove. Iz Vzhodne Nemčije bodo poslali 30.000 ton sladkorja. Češkoslovaška pa bo iz bivših Skodovib tovarn dobavila težke oklopne topove za oborožitev vzhodnonemške armade. Prvo pošiljko 10.000 ton sladkorja so iz Vzhodne Nemčije že poslali. Vzhodnonemška vlada trdi, da z izvozom sladkorja življenjska raven prebivalstva ne bo nič prizadeta. Toda. po poročilih je v Vzhodni Nemčiji velika stiska za življenjske potrebščine. STOLETNICA VŽIGALIC Vžigalice je iznašel profesor Bottgers Letos je minilo 100 let, odkar je profesor Bottgers iznašel vžigalice. 1853. leta so začeli vžigalice izdelovati na Švedskem in od tistih dob so si vžigalice utrle pot v svet. Daleč za nami so časi kresilnih kamnov in gob. V desetletjih so zrasle po vseh deželah, predvsem pa v ZDA, Angliji in Franciji, Italiji in na Švedskem, pa tudi v Nemčiji številne tovarne vžigalic. Danes napravijo v Ameriki na leto 450 milijard vžigalic. Čim pa so iznašli vžigalnike, električne peči in štedilnike ter plinske štedilnike, ki se sami pri-žgo, čim odpreš pipico za plin, je tudi poraba vžigalic sorazmerno manjša. Največ vžigalic porabijo v Avstraliji, kar 74 škatlic po 50 vžigalic na osebo na leto. Na Norveškem jih porabijo 67, na Novi Zelandiji 63, v ZDA 62, v Belgiji 56. na Švedskem in v Holandiji po 52, v Franciji in na Portugalskem po 27, v Egiptu pa po 12 škatlic na osebo letno. V Avstriji so 1930 leta iznašli »trajne« vžigalice, ki sc pa niso obnesle. 1 udi pri nas so iznašli vžigalico, ki jo lahko stokrat prižgeš. Najbrž se tudi pri nas ni obnesla,' ker je ni na trgu. STRAN ^ 28. XI. 1952 DELAVSKA ENOTNOST zato, ker so na tržišču nastopali z ugodnejšimi pogoji. Zaradi teh nesorazmerij je bil boj za večjo storilnost dela marsikje ohromi j mi, dobičke pa, ki so si jih razdelili, so delili na račun družbene skupnosti. To so bile osnovne misli ob razpravi odbornikov na plenumu sindikata delavcev kemične industrije Slovenije, ko so razpravljali o druibennm planu za leto 1953. Razprava je bila plodna, ker je pokazala na vrsto pomanjkljivosti in tudi vrsto možnih rešitev. Večina odbornikov se je zavzemala za to, da imajo enakovrstna podjetja tudi enake stopnje akumulacije, to je, da j© treba podjetju, ki je imelo letos razmeroma nizko stopnjo akumulacije, to povišati sorazmerno s stopnjo mehanizacije v podjetju in drugih okoliščin. To se pravi, da se je treba pri določanju akumulacije ravnati po tistih podjetjih, ki so že letos dajala visoke prispevke družbeni skupnosti. Odborniki so svojo zahtevo utemeljevali z izkušnjami na tržišču. Podjetja, ki so imela razmeroma visoko stopnjo akumulacijo, so se namreč ostro borila za izpolnitev akumulacije, za večjo storilnost, boljšo kvaliteto, znižanje proizvodnih stroškov itd. Odbornik 17. kolektiva^ »Golor« iz Medvod, je dejal, da ni bil njihov kolektiv nikdar za to, da se njim akumulacijo zniža, pač pa stremijo za tem, da bi istovrstna podjetja »Dnga« iz Beograda in »Chromos« iz Zagreba, ki imajo tudi boljšo mehanizacijo, imela takšno stopnjo akumulacije, kakor njihov kolektiv, tako, da bi vsi z enakimi pogoji nastopali na tržišču. Steklarji razen drugega predlagajo, da ie treba pri določanju akumulacije nujno upoštevati mehanizacijo in način^ dela v enem ali drugem podjetju. Pa-pimicarji so med drugim za to, da je za isto vrtni papir na tono določena enaka stopnja akumulacije za vso državo. V kemiji pa bi bilo treba uvesti enake stopnje akumulacije predvsem za umetna gnojila, firnez, lake in še nekatere druge proizvode. Ce bodo imela podjetja, ki imajo enake proizvodne možnosti tudi enako družbeno obremenitev, se bo v vseh kolektivih za-ostrti boj za večjo storilnost dela, za kvaliteto izdelkov in znižannje cen proizvodov. Znižanje proizvodnih stroškov bi bil poslej tudi edini vir za ustvaritev presežka skla-Kolektivi bi imeli s tem moralno kadar koli bi delili presežek, saj di bil ta ustvarjen in razdeljen po resnični prizadevnosti delovnega kolektviva. ne hi belili «^adi tega. ker so nastopali na tržišču z monopolnim po-ložajera. STANOVANJA SE DRAŽE V Zahodni Nemčiji so povišal? najemnino za stanovanja za 10 %. Po novem bo stala enota stanovanjskega prostora 30 do 35 nem-sluh mark na Jeto. Po približnih ocenah bo-do dobl11 hism lastniki s to podražitvijo 100 milijonov mark. 12 milijonov pa sklad za pomoč brezdomcem. v Angliji ee slišijo glasovi o podražitvi stanovanj. Konservativci so na zboro-vanjn v Scarboroughn zahtevali, da je treba povišati najemnino za toliko, da hodo po-krm stroske za popravila in vzdrževanje IZ KEMIČNE TOVARNE CELJE Proizvodnih posvetovanj pogrešajo Na zadnjem zasedanju delavskega sveta v Kemični tovarni Celje je eden od članov sveta predlagal, da bi bilo treba sklicevati široka proizvodna posvetovanja. Člani sveta so se s predlogom strinjali in odslej bodo v Kemični tovarni Celje vsak mesec sklicali posvetovanje. Tehnično vodstvo pod- koristen in nima prostora o sindikalnih glasilih. Nažalost prav tovrstnih oglasov, ki zavzemajo celo tretjino lista, je v Delavski enotnosti precej. 26. septembra je list objavil oglas, da podjetje tželeznina* prodaja peči, a >Slooenija-Sadje* — seme. To so oglasi, ki listu služijo zgolj, da bi bil donosen, oziroma, po mojem mnenju, donosen samo na videz, iz družbenega stališča pa še dalje nedonosen.* K taki zabeležki pa imamo tudi mi svoje pripombe! Ali v »Delavski enotnostih ni ničesar, kar bi bilo omembe vrednega, bodisi, da je treba popraviti< ali da je lahko za vzgled, razen oglasov. Mi menimo, da je. Predvsem oglasi niso »posebnost*~ >Delaoske enotnostih. Objavlja jih ves jugoslovanski tisk. To je naši javnosti znano. Vzroka za objavljanje oglasoo sta dva: korist za podjetje, ki oglaša, in korist za list. Seveda so primeri, da podjetja dado oglase ne iz potreb podjetja, ampak da listu pomagajo. Ker pa so časopisna podjetja potrebna pomoči, počno v zadnjem času velik lov za oglasi Zakaj pa ta lov? Ta lov je nastal zaradi visokih cen d grafični industriji, ki so tiskarske stroške tako povečali, da je večina naših listov nedonosnih. Z oglasi časopisna podjetja malo izravnajo svoje stroške. Vodstva podjetij mnogokdaj zavestno dado oglas, d<7 pomaga jo podjetju. Torej — potrebno bi bilo razpravljati o tem, zakaj se oglasi objavljajo in začeti zdraviti pri vzrokih, ki pa so splošni. Koristnost časopisa pa se tudi ne ocenjuje samo po gospodarskem uspehu, kot bi bilo pisca pripomb možno razumeti. Prav v »Delavski enotnosti* smo že precej časa pred igrajo* v >Radu< resno razmislili, če je najbolj pametno, da si pomagamo z oglasi. Zato smo začeli veliko agitacijo za pridobivanje naročnikov (mimogrede bodi povedano, da smo uspeli skoraj podvojiti dosedanjo naklado) in začeli agitacijo za tiskovni sklad, da podjetja, posamezniki in organizacije neposredno denarno pomagajo listu. Menimo, da imamo moralno pravico do take pomoči. O . tem jfv sklepalo tudi predsedstvo Republiškega sveta in odobrilo predlog 1 Delavske enotnosti* o tiskovnem skladu-Vmno tudi, da Centralni odbori sindikatov denarno pomagajo svojim, glasilom z nekaj milijonskimi vsotami, ker so prav tako nedonosna in kljub temu najdemo v njih marsikdaj oglase, ki tudi vedno niso ma gospodarski liniji*. Končno pa še to! V številki od 26. septembra, ki jo omenja pisec v »Radu« je »Delavska enotnost« (imela je osem strani) objavila eno stran oglasov (kur ni ena tretjina, ampak ena osmina obsega lista). Te oglase je list dobil od podjetij, torej po gospodarski potrebi. Končno pa ne nem, zakaj delavce ne bi smelo zanimali, kje se dobe štedilniki. Pri nas delavci štedilnike kupujejo, prav za prav so eden zelo pogostih potrošnikov tega proizvoda. Ne vem, zakaj ne bi smeli tega zvedeti iz svojega delavskega časopisa? Pisec članka v »Radu* meni. da bi morala »Delavska enotnost< objavljati samo »sindikalne* oglase. Tudi nad oglasom >Slooenija-Sadje* se spotika, češ, da ponuja semena. Kaj delavci ne rabijo semen? Kaj pa vrtički, ki ji himajo? Tam tudi ne raste samo po sebi. Poleg tega pa je o omenjenem oglasu zapisano, da podjetja izvažajo razno sadje, krmila itd-Delavci pri nas nabirajo veliko gozdnih sadežev in jih suše. To jim je priložnostni zaslužek. Zaka j ne bi vedeli, kam to prodati? Zakaj ne bi to izvedeli iz delavskega glasila? Take oglase bomo v bodoče še objavljali. ker smatramo, da so koristni za podjetja, čitatelje in za list Torej, menimo, da je treba grajati res. kar je napak in kar jr zagrešil ?■ ' igjsts! it žsfZi «** SLIČICA IZ GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA VZHODNE NEMČIJE GOSPODARSTVO POD NAGAJKO 84,7 milijonov mark izgube samo v 32 podjetjih strojegradnje. — Z napačno Konstrukcijo malega fotoaparata so v tovarni Zciss-Ikon VVcrkc izgubili 700.000 mark Seja, ki jo je imel pred nedavnim ministrski svet Vzhodne Nemčije, je bila ena takih kot jih imajo zadnje čase vedno več. Ugotavljali so, da gospodarstvo ne gre in ne gre. Tudi vse kazni nič ne pomagajo. S sliko, kot jo je pokazala zadnja seja ministrska sveta, pa moskovski gubernatorji prav gotovo ne bodo zadovoljni. Tajnik ministrstva za strojegradnje je povedal, da je samo 32 podjetij strojegradnje napravilo v zadnjih 12 mesecih 84.7 milijonov mark izgube. Čeprav Delan] in uslužbenci Oglejte si naš novi izdelek montažne hiše lip „Gorenjka“. v katerem boste našli prijetno urejen dom. Sestavljeno montažno hišico si lahko ugledate pri LIP-n HRAN], poleg postaje llllilllllilllllllllllll!illlllllllllllllll!lllllllllllll!lllllll!llllllllll|||||||||||||||||^ Nadalje vam nudimo za prodajo ji na debelo in drobno za izvoz, m H tuzemstvo vse vrrie retaneja in I, sanega ie«a eiti vaeažo (z bojne dele? dr- a t, 6tur at/o ek' ro- in f f-drogove gradben les e ms* i in čelu ozni les nmovo oglje LESNO | INDUSTRIJSKO PODJETJE I IZR A v T Telefon 424 §| ivrvzinii ~ Brzojav UP KRANJ §j -lllllliilllilllllilllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll# nerad, vendar jih je tudi naštel: Low« Maschienenbauvverke, »Karl Marx« v Babelsbergu 3 milijone, LEW Henings-dorf 3.14 milijona, »Transmasch« V Leipzigu 9.2 milijona, Karl Zois — Ikon — Wcrke v Dresdenu 4.3 milijone, Opti-mawerke v Erfurtu čez 2 milijona, ladjedelnici Warnon in Matthias-Thc-sen 6 milijonov itd. Seveda so se zaskrbljeno spračevali: zakaj. Povejmo le en primer. V tovarni Zeiss-Ikon-Wcrke, kjer izdelujejo optične naprave, daljnoglede, fotoaparate, drobnoglede, stekla za očala itd., so pred nedavnim napravili nov model fotoaparata: zrcalo Contax D kamera. Na velesejmu v Leipzigu so j° prvič razstavili. Vse sovjetsko časopisje je na vso moč pelo slavospeve novi iznajdbi »sovjetske« optike. In kaj se je zgodilo? Strokovnjaki so ugotovili, da ima fotoaparat konstrukcijsko napako. Toda nazaj si niso upali, posebno, ker je ministrstvo močno pritiskalo, da začnejo s serijsko proizvodnjo. Fotoaparat^ so prišli na svetovni trg, toda nihče jih ni kupil, ker so belgijski, švedski in nizozemski fotoaparati boljši in cenejši. Samo pri tem proizvodu so napravili za 700 tisoč mark izgube. Dopisujte v De/aosko enotnost * KULTURNI RAZGLEDI Glasnik miselnosti in duševnosti milijonov ruskih kmetov LEV NIKOLAJEVIČ TOLSTOJ OB IV. MEDNARODNI RAZSTAVI FOTOGRAFU ZA FOOLABUANlE VEZI MED SVOBODOLJUBNIMI NARODI Na razstavi bo zastopanih 38 držav s 1756 slikami. — Velik odziv azijskih držav. — Priznanje slovenski fotografski umetnosti. — Slike nam bodo govorile o življenju drugih narodov (K obletnici smrti) Lev Nikolajevič Tolstoj Leva Tolstoja, ki je umrl pred 42 leti, dne 20. novembra 1010. šteje svetovna javnost med velike umetnike in mislece mednarodnega slovesa. Lenin je naglasil ob priliki Tolstojeve smrti, da se sicer ne moremo ogrevati za njegov sanjav nauk o nujnosti osebnega notranjega preporoda. po katerem »bo skopnelo vesoljno zlo kakor sneg na soncu* (Tolstoj, Spoved). Toda »Tolstoj ima trajen pomen kot glasnik miselnosti in duševnosti milijonov ruskih kmetov ob izbruhu ruske meščanske revoluvije Njegov vroč, strasten, >-večkrat neusmiljeno piker protest zoper državo in policijsko uradno cerkev odmeva nazore one preproste kmečke demokracije, ki je nakopičila skozi stoletja tlačanstva, uradniške samopasne grabežljivosti in jezuitske duhovščine cele hribe sovraštva in mržnje«. (Lenin, Zbrani spisi, XIV.) Poleg globoko občutene stanovske dolžnosti napram izkoriščanemu ljudstvu je Tolstoja vedno vodita nagonska zaljubljenost v kmečko, prirodi najbližje življenje. Obli- OVEKOVEČITI SE HOČE V Združenih ameriških državah pripravljajo film o življenju znanega ameriško italijanskega gangsterja Lučki/ Luc dana. Ni prvič, da ameriška filmska podjetja snemajo filzri s tako vsebino. Toda pran gotovo se še ni zgodilo, da bi sami gangsterji denarno podprli taka filmska podjetja. Stroške za ta film bo namreč plačal sam — Lučki/ Luccian. O NEPISMENOSTI V FRANCIJI VISOKA CIVILIZACIJA, TODA VELIKA NEPISMENOST V oisokorazvitih državah Zahodne Evrope je še vedno precej nepismenih. Poglejmo samo Francijo. V Franciji je 1,115.000 nepismenih. Od tega je 622.768 žena. Posebno veliko je nepismenih na Korziki (od 1000 prebivalcev 110) in o pokrajinah Haute, Viene, Dordogne, Charnete, Finestre ter Morbihan. koval jv niz prikupnih ljudskih postav. Njegovi preprosti junaki so vselej višji od izobražencev Ni potrebno, da bi bili vedno tudi razumnejši. Lahko so malce smešni, kakor na primer konjski mazač Polikuška v istoimenski povesti iz leta 1860. A vedno so naravnejši in imajo zdrave nravne nazore. »Polikuška« (prevedel S. šali, Prešernova knjižnica 1951) je pretresljiva slika nevzdržnih nazadnjaških razmer. Muhasta, a na svoj način dobra graščakinja (ne vem, zakaj je v prevodu postala grofica?) bi Po-likuški samo rada pomagala in noče biti nič kriva njegove smrti. Nesrečnež se je obesil krat kom al o zato, ker je bil tlačan: kot žrtev naključja ne bi našel nobenega drugega izhoda. Tolstoj vrednoti vselej človeka po smislu za prirodne zakone, ki so za vse brez izjeme enaki. To načelo izražajo že vojne povesti 1856. leta iz obleganega Sevasto-pola (izšle so v prevodu V. šermazanove v Mali knjižnici Slov. tisk. zavoda 1952). Namesto slikovitih bojnih prizorov, kakor so bili v navadi, podaja Tolstoj vsakdanjo neolepšano težavno borbo navadnega vojaka, ki požrtvovalno umira za domovino. Ljudsko nesebično junaštvo izvira iz prirojene domovinske zavesti, iz nagonske dolžnosti. Med tem kažejo. zastopniki vladajočega, plemiškega razreda tudi tu zgolj zavistno malenkostno sebičnost. Posameznik je za Tolstoja samo drobec ljudstva. Stalno je udeležen pri skupnein življenju, naj se že tega zaveda ali ne. Osebni težko zajemljiv značaj je vedno sad tisočerih nevidnih vplivov skupnosti. Neprestano se prelevi vzporedno z onimi spremembami, ki se vršijo krog njega. Zato ne oblikuje Tolstoj v nasprotju z drugimi vodilnimi umetniki nobenih izrazitih (»tipičnih*) junakov. Splošna sodba je po Tolstoju pri vrednotenju posamezne osebnosti stalno premalo točna, iahko na hitro označimo onega človeka, ki ga samo površno poznamo. A čim bolj pogosto ga srečamo, tem težje bomo določili nejgov pravi značaj. O tem piše v 52. poglavju svojega zadnjega romana »Vstajenje« iz leta 1898, (ki ga imamo v zdavnaj razprodanem prevodu V. Levstika): »Ena od najbolj razširjenih praznih ver je, da ima vsak človek samo določena svojstva, da obstojijo dobre, hudobne, razumne, bedaste, podjetne, nedovzetne itd. osebnosti. A ljudje niso takšni Lahko bi o človeku rekli kvečjemu, da je večkrat bolj blag kot hudoben, večkrat bolj pameten kot neumen, večkrat bolj podjeten kot nedovzeten. Nikoli ne bo resnica, če bi pravili o enem človeku, da je zmeraj dober oziroma razumen, o drugem pa. da je zmeraj hudoben ali neumen. Na ta način vedno delimo ljudi. A to ne drži. Ljudje so kakor reke. V vseh teče enako povsod ena in ista voda. A reka je lahko zdaj ozka, zdaj deroča, zdaj široka, zdaj tiha, zdaj čista, zdaj hladna, zdaj motna, zdaj topla. Tako je tudi z ljudmi. Vsak človek nosi v sebi zametke vseh človeških lastnosti.. Večkrat sam sebi ni nič sličen, čeprav ostane vedno eden in isti.* Toltojeva široka opredelitev pomeni velik napredek leposlovne umetnosti, ki je še začetkom XIX. stol. slikala enostranske, pretirano svetle ali mrke značaje. Povzpeti se je hotel nad dosedanjo osebno ali družinsko povest. Zasnoval je razvojno sliko ruske družbe s podobo niza pokolenj, iz katerih izvira sedanjost Pričeti je hotel z dobo Petra Velikega (ki je umrl leta 1725) in zaključiti s prvo ponesrečeno plemiško revolucijo decembra leta 1825, (tako imenovano dekabristov). Načrta ni uresničil, ker je srečal prevelike težave. Natisnil je v letih 1865—1868 samo razsežno delo *Vojna in mir*, (ki ga imamo v Levstikovem prevodu in novem ponatisu Državne založbe Slovenije). Junak povesti je rusko ljudstvo, ki domačo grudo ubrani pred do tedaj nepremagljivim Napoleonom. Vojskovodja Kutuzov, čigar zmaga je zapečatila Napoleonovo usodo, je zmagal, ker je razumel ljudske težnje. Nasprotno je moral osvajalec propasti, ker je bil domišljav in nasilen, ker je precenjeval lastno nezmotljivost pri odločanju usode narodov. Po »Vojni in miru« je zaključil Tolstoj leta 1877. drugo veliko delo »Ano Karenino« (ki jo tudi imamo v Levstikovem prevodu in ponatisu Državne založbe Slov ). To je široka podoba takratne Rusije na kmetih in v mestu. Glavna zgodbo tvori obupna usnda nadpovprečno nadarjene žene. Slednja postane žrtev prežviele hinavščine svoje ple-menitaške okolice. če bi ta roman presojali samo s strokovnega literarnozgodovinskega stališča, bi lahko smatrali., da ne dosega notranje povezane enovitosti »Vojne in mira«. Ljubezenska nesreča Ane Kareninc in V ronskega, se razvija, namreč samo vzporedno 2 Levinovo zaljubljenostjo in poznejšim zakonom. A vprav ta zadnja zgodba je dragocena kot odmev Tolstojevega lastnega oblikovanja izvirnega svetovnega nazora. Po prepričljivi resničnosti slikanja sodi tudi *Ana Karenina« poleg »Vojne in mira* med vrhove svetovnega leposlovja. Ta kratek pregled nikakor ni popoln niti z ozirom na obstoječe, a razprodane in torej težje dostopne slovenske prevode. Podati sem hotel samo vsaj bežno označbo vodilnih načel Tolstojeve neminljive tvornosti. N. Preobraženski KAJ VSE JE NAPOTI ANGLEŠKIM OBLASTEM V KENIJI Zamorski plemenski plesi niso v skladu s krščanskimi nočeh Katoliški misijonarji v Keniji so zahtevali, da kolonialne oblasti prepovejo plemenske plese. Vrhovna oblast angleške kolonije Kenije je to tudi storila in že nekaj časa sem zamorska plemena ne smejo več plesati svojih starih plesov. Pred nedavnim so o vsem tem govorili tudi v angleškem parlamentu. Misijonski predstavnik je izjavil., da se plesi zamorskih plemen v Keniji »odlikujejo z napadalnimi gibi, ki pa niso v skladu s krščanskimi načeli.« Zaradi »krščanskih načel« Kenijci ne smejo svobodno živeti, zaradi »krščanskih načel « jih preganjajo z domačij, sedaj pa zaradi vseh teh načel niti plesati ne smejo. Na Dan republike bodo v Ljubljani odprli IV. mednarodno razstavo fotografij, ki bo prva tovrstna razstava v naši domovini po drugi svetovni vojni. Ni slučaj, da bo ta razstava prav v Ljub Ijani. Dela slovenskih fotografov so bila že pred vojno visoko cenjena, zlasti ob njihovi umetniški obdelavi Današnji slovenski moj ster fotografije Peter Kocjančič je bil sedmi, na svetovni lestvici najbolj znanih fotoamaterjev. Po vojni pa je slovenska fotografija še napredovala. V narodnoosvobodilnem boju je našla svojo novo vsebinsko pot, ki je Na IV. mednarodni razstavi fotografij bo zastopanih 38 držav .« 1756 slikami. Najmočnejše je zastopana Jugoslavija z 278 slikami Na drugem mestu je Brazilija z 275 slikami, sledi Kitajska (Hong-Kong) s 144 slikami Indija je poslala 133 slik, ZDA 72, Italija 79 itd. Svoje slike so poslali tudi avtorji iz Malaje (24 slik), Indonezije (24 slik) in Ja pojiske (48 slik). Vse te slike so res pestra zbirka motivov, načinov obdelave in izražanja, kažejo naj različnejše značaje avtorjev, običaje nam zelo oddaljenih držav, prikazujejo pa tudi Na mednarodni fotografski razstavi, ki bo v kratkem odprta v Ljubljani, je razstavljena tudi tale fotografija: »Popravilo džunke« — Iu Cho-Yau, Hong-Kong, Kitajska raznovrstne struje v sodobni fotografiji. Njihovi motivi odkrivajo politična prepričanja posameznih, avtorjev. socialni položaj v njihovih deželah, njihove slike govorijo, hvalijo ali pa obtožujejo. Velik odziv za to mrd narodno razstavo pa tudi dokazuje, da obstoja v svetu močna želja za plemenitenje človeških čustev in poglabljanje vezi med svobodoljubnimi, narodi, ki s fotografijo lahko premestijo ogromne daljave, ki jih ločijo Za nas bodo verjetno najbolj zanimive slike iz azijskih držav, ker so ti motivi nam neznani in za nas nekaj posebnega. Številna udeležba azijskih držav kaže, da je pri njih fotografija zelo razvita. kaže pa tudi, da je med temi narodi zelo močna želja po prija teljstvu in medsebojnem spoznavanju. Najboljši fotoamaterski klub bo na razstavi nagrajen s posebno »Puharjevo nagra do« v spomin na iznajditelja fotografije na steklo Slovenca Janeza Puharja. Najboljši avtorji pa bodo prejeli zlato, tri srebrne in tri bronaste medalje. Prav je, da si naši ljudje to razstavo ogledajo, saj bo po svoji kakovosti razno vrsti razstavljenih del ena izmed najbolj uspelih mednarodnih fotografskih razstav v zadnjem času. tesno povezana z družbenimi dogajanji v naši državi. Naša fotografija si je tudi po trojni utrla pot v svet. Slovenski fotoamaterji so navezali stike s skoro vsemi podobnimi organizacijami po svetu in sodelovali s svojimi deli na 31 mednarodnih razstavah. Zato ni čudno, da se je povabilu, naj pošljejo svoje slike na razstavo, odzvalo zelo veliko fotoamaterjev iz mnogih držav. Eden izmed starih plesov zamorskih plemen v Keniji, ki so ga prepovedale angleške kolonialne oblasti, češ, da »napadalne kretnje v tem plesu niso v skladu s krščanskimi načeli« Te dni bodo v Litostroju izvedli anketo o čitajiju knjig. Delavci bodo v anketi zapisali, katere knjige najrajši čitajo. Anton Zrnec utmtiiittitiiiniiiiiiiiiiMiuiiniiniiniiimiiiHiiiimniiiiimtimiitiitintiiiiiiii»iiim»HiHim*iiiiiiimiHiitiitii KULTURNI ZAPISKI OB IZIDU OSME ŠTEVILKE »OBZORNIKA« SPLAČA SE JO PREBRATI Te dni sem dobil v roke osmo Številko revije Obzornik*, ki jo izdaja Ljudska prosveta Slovenije. Prebral sem jo in zdi se mi potrebno, da o njej spregovorimo nekaj besedi tudi v našem delavskem časopisu Večkrat sem že bral »Obzornik*, toda nikdar nisem obrnil zadnje strani s takim zadovoljstvom, kakor tokrat. Ta številka revije me je kar zadovoljila. Njena pestrost, vsebina objavljenih prispevkov, izbor prispevkov - vse to je vredno pohvale. Na. uvodnem mestu so objavljeni najpomembnejši nastavki iz Cankarjevega predavanja tržaškim delavcem 1907. leta pod naslovom »Slovensko ljudstvo in slovenska kultura«. V pripombi je napisalo uredništvo revije, da prinaša te odstavke »kot prispevek k razpravljanju o »Svobodah*, ki se morda le preveč vrti okrog drobnih družbenih organizacijskih vprašanj, premalo in ne dovolj kritično pa okrog vsebine, okrog slabo načetih ali celo nenačetih področji naše kulturne politike* Proza je zastopana s črtico znanega delavskega pisatelja Toneta Čufarja »Nova gaz«. V njej nam jc Čufar prikazal odlomek iz življenja delavskega voditelja v stari Jugoslaviji. ki ga je policija preganjala in je našel zatočišče v neki gorenjski vasi. V črtici »Njegov gozd« nam Matevž Hace opisuje ljubezen slovenskega kmeta do gozda, za katerega je trdo delal dolgih 15 let v ameriških gozdovih, ljubezen, ki se ni ustrašila Mladinska založba je zopet podarila našim otrokom 4 knjige: povest »Karlekove prigode» od Draga Kumerja in tri poučne slikanice. Ime Drago Kumer se je šele s to povestjo pojavilo med imeni naših mladih kul turnih ustvarjalcev V »Karlekovih prigodah* opisuje. mladi pisatelj svojo lastno mladost. Mladost otroka dninarske družine. Prepričljivo pripoveduje o dogodkih tistih najnei-nejših let, ki zapuščajo v nas globoke sledove in odločilno vplivajo na oblikovanje človeka. . »Karlekove prigode« sem bral z občutkom, da jih je pisal človek, ki jih je globoko doumel, človek, ki je zrasel iz sveta, ki ga opisuje, a je še vedno s tisočerimi mislimi niti puške italijanskega vojaka. Poezija pa je zastopana z dvemi tujimi deli: pesmijo »Hijawatha si gradi čoln* od H. W. Long felloica, ki jo je prevedel iz angleščine GriŠa Koritnik, in Leopardijevo pesmijo »Silviji*, V tej številki »Obzornika* sta objavljeni tudi dve dramski deli naših partizanskih kulturnih ustvarjalcev. Oba skeča sta bila napisana med narodnoosvobodilnim bojem 1944. leta na črnomeljskem osvobojenem ozemlju. Namen skeča »Štirje bratje* je bil »osmešiti strahopetce in skrivače«. Podoben namen ima tudi drugi skeč »Kdo trka«. Ker oba skeča naši ljudski odri radi igrajo, jih je »Obzornik* ponatisnil. S prispevkom Rafaela Ajleca »Sličice iz zgodovine Slovenske filharmonije* je »Obzornik« proslavil 250-letnico te slovenske glasbene ustanove. Jože Pahor pa je priobčil članek v spomin znanemu slovenskemu glas beniku in primorskemu borcu Venturiniju »Franu Venturiniju v spomin«. M. Koblar pa je napisal nekaj vrstic iz plodnega življenja pisatelja Toneta Čufarja. Tej številki »Obzornika* pa je prispeval tudi Drago Potokar svojo razpravo »Gospodarska in socialna slika Srednjega vzhoda«, v kateri prikazuje gospodarski in socialni položaj v teh deželah. Ker se v zadnjem času dogajajo v deželah Bližnjega vzhoda velike revolucionarne spremembe in ker se | naše tržišče vse bolj usmerja na Bližnji vzhod, je vredno to razpravo pozdraviti. navezan nanj Uboštvo dninarske družine, ki se seli iz hiše v hišo, sanje o belem kruhu, spoznanje, da je svet razdeljen na revne in bogate — vse to smo doživljali mnogi od nas, zato so nam prigode malega Karleka tako blizu. V svetu revnih in preprostih ljudi raste mali Karlek in sanja o pravičnejšem svetu, v katerem ne bo zlobe in hudobije, ne revnih in bogatih, v katerem oodo vsi ljudje enaki — pošteni, ljubczn*^i, dobri ... Nekateri slovenski pisatelji so ocenili »Karlekove prigode« in reči moram, da sc povsem strinjam z njihovo oceno. Pisatelj France Bevk pravi: »Mladi pisatelj je nedvomno talent. Zna opazovati življenje in ga živo napeto prikazati... To ni samo pri- jetna mladinska zgodba, ampak je obenem tudi podoba časa in razmer, kar daje delu še posebno vrednost.« Tudi mnogi drugi slovenski pisatelji cenijo »Karlekove prigode« kot enega izmed dobrih prispevkov naši mladinski književnosti. Ne vem. če misli avtor nadaljevati začetno delo. Ne bi bilo napak, in prav gotovo bi vsi pozdravili, da bi nam povedal še. hako je Karlek živel in kaj vse je doživel po svojem 14 letu, kako ga je kalilo življenje v letih, ki so najvažnejša v človekovem razvoju. S tremi slikanicami za otroke pa je »Mladinska založba« izpopolnila vrzel, ki je na stala zaradi pomanjkanja otroških poučnih in zabavnih del na našem knjižnem trgu. V knjižici »Glejte jih Mateje« jc po srbski narodni upodobljen izrek: »Vsak berač svojo malho hvali«, kakor pravimo na Slovenskem Povestica »Tri hčere« uči naše malčke ljubezni do matere in jih navaja, da pomagajo našim, z delom preobloženim materam — V »Slikanici« pa se bodo naši otroci preizkušali v risanju in spoznavanju barv vseh mogočih živali. »Slikanica« navaja otroke k opazovanju barv in življenja okrog njih. Prav gotovo bodo po vseh teh štirih knjižicah »Mladinske založbe« posegale naše matere, ko bodo ob Novem letu izbirale darila za svoje malčke. Karlek je že zgodaj spoznal, da so na svetu I hudobni ljudje. Zato je sanjal o svetu, kjer ' ne bo hudobije, ne bogatinov in beračev, kjer bodo vsi ljudje prijatelji, bratje med seboj »MLADINSKA KNJIGA« NAŠIM OTROKOM Nova dela za otroke, ki sodijo v vsako našo hišo Z NAŠEGA FILMSKEGA PLATNA „Dvomi svetnik Geiger" Nekaj besed o avstrijski filmski umetnosti Zdavnaj je že minila »zlata doba« Dunaja in njegovih operet na odru ali pa na filmskem platnu, doba lahkega in privlačnega humorja, ki je bil znan po vsem svetu. Dunaj je danes samo še: »stara fina dama«, kakor je dejal v filmu »Dvorni svetnik Geiger« Paul Horbinger (dvorni svetnik), ■ dama, ki je obubožala pa še vedno hoče biti ono, kar je bila« Dunaj je danes še vedno svet ruševin, invalidov, ljudi, ki se jim pozna težka preteklost, med vsem tem pa že klije novo življenje. Tudi dunajska umetnost ni več takšna, kot smo jo poznali pred vojno. Vsaj filmska ne. Po vojni so dunajski filmski umetniki hoteli obnoviti star sijaj avstrijskih filmov, vnesti vanje tradicionalni dunajski humor, toda niso uspeli. Vsa prizadevanja so jim padla v vodo. Preteklost je preživela, njen sijaj je zatemnel Ni več dovolj iskati vzrokov samo v preteklosti, poiskati si jih je treba tudi v sedanjosti, v novi dobi, ki se poraja povsod okrog nas. Začetek filma »Dvorni svetnik Geiger« je še nekam topel in privlačen. Človek se nadeja. da bo videl film o resničnem življenju »nekdanjih -- starih« in »sedanjih — mladih« ljudi, film, ki bo po svoji tragikomičnosti s solzami in smehom imel v sebi Chaplinovo veličino in dunajsko privlačnost. Toda poznejši dogodki pokažejo, da nas je prvi vtis varal. Ni v filmu niti Chaplinove veličine, niti dunajske topline, gledaš le enega izmed mnogih zabavnih filmov. Razlika je le ta. da filmu »Dvorni svetnih Geiger« botruje opereta. Ob koncu Hlma se vse srečno konča. Srečen je dvorni svetnik Geiger, ker bo svoja stara leta preživel pri ženski najlepših let, ki jo je nekdaj ljubil, in pri svoji hčerki, srečna sta hčerka in njen ljubimec, ker sta se lahko poročila, srečen je svetnikov služabnik in prijatelj, ker bo lahko zibal dojenčka — vse je srečno. Seveda je to, za lahek in zabaven film potrebno. Ne vem pa. če je potrebna vsa ta povezava z opereto. Morda bi bilo bolj pametno, da bi bil celoten film zgrajen v začetnem stilu, morda bi bil potem bližji starim dunajskim filmskim tradicijam. Največ zaslug, da je film vsaj malo za dišal po stan dunajski filmski slavi imajo stari filmski igralci Maria Andergast, Paul Horbinger in Hans Moser Ti so vnesli v film nekaj tistega starega sijaja »zlate dobe« dunajske filmske umetnosti. Svetovno znani avstrijski filmski igralec Hans Moser v filmu »Dvorni svetnik Geiger« DELAVSKA ENOTNOST *. xi. 1952 * stran 7 DELAVSKO GIBANJE PO SVETU PROTESTI OB SPREJEMU FAŠISTIČNE ŠPANIJE V UNESCO Mednarodnemu sodelovanju preti resna nevarnost Protestno pismo jugoslovanskih sindikatov centralni konferenci UNESCO zaradi sprejema fašistične Španije v to organizacijo. — Delegati mnogih držav nočejo delovati s fašistično Španijo. — Generalni direktor UNESCO je podal ostavko. — Zmaga nazadnjaških zahodnih politikov ob sprejemu proračuna. — Kam bo pripeljalo vse to mednarodno sodelovanje? Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije je poslal protestno pismo generalni konferenci mednarodne organizacije UNESCO, v katerem protestira proti sprejemu fašistične Španije v to organizacijo. V pismu pravi: Delavski razred Jugoslavije ne more na ta postopek gledati drugače kot na zadoščenje fašističnim samozvancem, ki so s pomočjo Hitlerjevih in Mussolinijevih bajonetov zasužnjili svobodoljubni španski narod in ki danes zatirajo vsako demokratsko dejanje in vsgko svobodoljubno misel v Španiji. Francova Španija je dežela, v kateri se neusmiljeno zatirajo vsa osnovna načela, na ka-ierih je zasnovana delavnost organizacije Združenih narodov, pa tudi UNESCO-a. Toliko težje je vsem svobodoljubnim ljudem in organizacijam razumeti stališče nekaterih držav, ki so se do včeraj bojevale proti fašistični tiraniji, a danes nudijo roko otroku hitlerizma v Evropi.« Podobna pisma so poslale Generalni konferenci organizacije UNESCO še mnoge druge napredne organizacije v svetu. Na zasedanju Gener. skupščine UNESCO-a v sredini preteklega tedna je večina delegacij izglasovala sprejem fašistične Španije v to mednarodno organizacijo. Za sprejem je glasovalo 44 delegacij, Jugoslavija, Me- hika, Urugvaj in Burma so glasovale proti sprejemu, 7 delegacij pa se je glasovanja se zavzemale za čim manjši proračun. Po njihovem predlogu, ki je bil tudi osvojen, bo dejavnost UNESCO-a v prihodnjih dveh letih še slabša, kot je bila doslej. Zaradi tega je generalni direktor UNESCO-a Thorez Baudet podal ostavko na svoj položaj. V zadnjih tednih se je zaradi reakcionarnega vmešavanja nekaterih ameriških političnih skupin v Organizacijo združenih narodov težko zamajala ta najvažnejša med- vzdržalo. Posebno so se zavzemale za spre- j narodna or caTii7af*iia d tega pa je samo 23.000 belcev. Upravljajo io guverner in zakonodajni svet, v katerem sta samo dva domačina. Rodezijski rudar — Evropejec, ki dela na površinskem kopu ima 75 funtov plače na mesec a črni rudar dobiva za isto delo samo 3 funte. Tudi v francoski Zahodni Afriki (16 milijonov prebivalcev, od tega 52.000 belcev) imajo evropejski delavci neprimerno boljše plače. Industrijski delavec-čmec dobiva mesečno od 4 do 19 tisoč frankov, ko dobivajo belci za isto delo od 12 do 40 tisoč frankov. Francoski državniki pa se na vseh zasedanjih mednarodnih organizacij hvalijo, kako so uspeli zagotoviti enakopravnost v deželah Zahodne Afrike. Ni čudno, da prav te dni stavka v Severni Rodeziji okrog 30.000 črnih rudarjev. POLJSKI RUDARJI PROTI IZKORIŠČANJU Takšna |e torej „brat$ka pomoč” Poljska mora letno izvoziti v Sovjetsko zvezo 29 milijonov ton premoga, Poljaki pa ga dobe na karte le 250 kilogramov za vse leto. — Rudarji mečejo med premog kamenje, a železničarji nočejo pravočasno odpremiti vlakov V naj večjem poljskem dnevniku »Trybuna Ludu« je bil objavljen Članek znanega sovjetskega zaupnika v Poljski, Maksimiliana Olena, pod naslovom: »Premog ali premogovo kamenje«. V tem članku obtožuje Maksi-milian Olen poljske rudarje, ker »kompro- »TATOVI LJUDI« V VZHODNEM BERLINU Taka delanfa človeštvo obsoia Sovjetski agentje so ugrabili v zahodnem Berlinu nemškega pravnika dr. Linsea. — Bil je nevaren, ker je razkril nečloveške obsodbe vzhodnonemških sodišč. — Kakšni ljudje služijo sovjetski policiji? — Usoda ugrabljenega pravnika je neznana Letos poleti so organi sovjetske obvešče-valne službe »ukradli« v Zahodnem Berlinu nemškega pravnika dr. Waltherja Linsea. Ko je tistega usodnega dne dr. Walther Linse odhajal v službo, ga je neznanec poprosil, naj mu prižge cigareto. Med tem ga je nekdo udaril po glavi in ga vrgel v avtomobil. Avto je oddrvel proti sovjetskemu področju, kjer ga je čakal obmejni stražnik z dvignjeno mejno zaporo. — Zakaj so sovjetski policaji to storili? Med drugo svetovno vojno je prišel v kremplje gestapa tudi nemški pravnik Theo Friedenau. V nacističnem zaporu je prestal vse muke, s katerimi je gestapo tako bogato »obdaroval« svoje zapornike. Ko je sovjetska armada zasedla vzhodni del Nemčije in ko je za to armado prišel ves že vnaprej pripravljeni aparat za zatiranje nemškega naroda, je Theo Friedenau spoznal, da je eno nasilje zamenjalo drugo. Začel je zbirati dokazno gradivo o nepravičnih razsodbah vzhodnonemških sodišč. Ustanovil je organizacijo pravnikov, ki mu je v tem pogledu pomagala. Ko so nabrali že veliko dokumentov, so sedež organizacije preselili iz vzhodnega v zahodni Berlin. Vse te dokumente je Friedenau predložil vzhodnonemškim oblastem in zahteval, da krivce naj strožje kaznujejo. S tem se je Theo Fiedenau zameril sovjetskim oblastnikom. Na njegovo glavo so razpisali nekaj milijonov mark nagrade. Trikrat so ga poizkušali ugrabiti, toda vsi njihovi napori so propadli. Walter Linse pa je bil njegov namestnik. Ker niso mogli ugrabiti predsednika, so sovjetski tajni policaji sklenili, da bodo »ukradli« njegovega namestnika. Tudi na njegovo glavo so razpisali visoko nagrado. Možakarji, ki so Linsea ukradli, so to nagrado tudi dobili. Ameriške zasedbene oblasti so zaradi tega sovjetskega dejanja protestirale pri sovjetskem generalu Cujkovu, toda general je odgovoril, da mu ta »slučaj ni znan«. Ko so čez tri tedne ponovno protestirali pri generalu Cujkovu, mu zopet ni bilo »ničesar znanega«. Šele koncem septembra so sovjetske oblasti »nenadoma zvedele«, da je pravnik Linse zaprt v njihovem zaporu. — Kaj se je zgodilo z njim med tem? O tem bi lahko ugibali. Morda sploh ni več živ. Pri sovjetski obveščevalni službi človek nikdar ne ve, pri čem je, zakaj vsega se poslužujejo samo, da bi obdržali svoj gospodovalni položaj. Pred nedavnim pa je zahodnonemška policija objavila podatke o ljudeh, ki so ugrabili dr. Linsea. Iz teh podatkov je razvidno, da so ti »tatovi ljudi« že stari preizkušeni tatovi, vlomilci in celo morilci. Mnogi od njih so bili že večkrat obsojeni. Bili so zaprti v vzhodnonemških zaporih, ko pa so obljubili, da bodo delali za sovjetsko obveščevalno službo, so jih izpustili. Dosedaj so opravili za NKDV že več »važnih nalog«. Prav gotovo je bila ena od najvažnejših ugrabitev dr. Linsea, človeka, ki je s svojim poznavanjem resničnega položaja v vzhodnonemških temnicah veliko škodoval načrtom sovjetske birokracije. mitirajo svojo domovino pred Sovjetsko zvezo s tem, da pošiljajo v Sovjetsko zvezo med premogom od 40 do 50% kamenja.« Se težje pa je, ker se »rudarji za to nečedno poslovanje sploh ne zmenijo, v nekaterih rudnikih pa celo sami mešajo kamenje med premog, ki je namenjen za Sovjetsko zvezo.« Toda to je bil šele začetek. List »Trybuna Ludu« je objavil še vrsto člankov, v katerih razni Maksimiliani Oleni obtožujejo Poljake, ker v Sovjetsko zvezo ne pošiljajo dovolj premoga. V enem izmed člankov govore med drugim tudi o delu železničarjev. Takole ugotavljajo: »Čeprav je proga Krakow—Brest elektrificirana in čeprav je na njej širok sovjetski tir, vendar železničarji niso dovolj ekspeditivni. Izgovarjajo se, da sovjetski železničarji v Brestu ne odpošiljajo dovolj hitro poljskih vlakov s premogom, kar razumljivo (tudi nam je razumljivo) ne odgovarja resnici.« V poljskem šestletnem planu je predvidena povprečna proizvodnja premoga 38 milijonov ton. Poljaki pa morajo v enem letu poslati v Sovjetsko zvezo 29 milijonov ton premoga. Ce primerjamo ti dve števili, potem nam je razumljivo, zakaj dobivajo Poljaki letno samo 250 kilogramov premoga, in potem je tudi razumljivo, zakaj se dogajajo stvari, o katerih piše »Trybuna Ludu«. NEMIRI V IRAKU TUDI V IRAKU JE ZAVRELO 20.000 demonstrantov na bgadadskih ulicah. — Policija z orožjem obračunava z demonstranti. — Kaj vse zahtevajo prebivalci Bagdada. — Vlada Iraka podala ostavko Preteklo soboto so stopili v stavko iraški študentje, ker jim šolske oblasti niso hotele popraviti nekaterih študijskih določil. Policija jih je napadla in na mestu spopada je obležalo 5 mrtvih in 50 ranjenih študentov. Prebivalci Bagdada so odgovorili na to 8 STRAN * 28. XI. 1952 DELAVSKA ENOTNOST nasilje. Okrog 20 tisoč ljudi je ves dan demonstriralo po bagdaških ulicah. Vzklikali so proti vladi, proti angleškemu in ameri-kanskemu izkoriščan j n in zahtevali ukinitev monarhije Policija je zopet odgovorila z orožjem. Nekaj demonstrantov je bilo ubitih, več deset pa ranjenih. D emons tran tj e so zažgali zgradbo informacijskega urada ameriške ambasade in razbili prostore arabske novinarske agencije v Bagdadu. Zavoljo vsega tega je vlada podala ostavko. Toda demonstrant j e še niso zadovoljni. Vse kaže. da se bodo demonstracije prenesle iz Bagdada tudi v druga iraška mesta. Pozornost nemškega fotoreporterja je pritegnil tale zanimiv prizor: »Dvoje vozil« — Angenendt Erich, Dortmund, Nemčija Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. Predstavnik Jože Jurač. Odgovorni urednik Roman Albreht. Tisk tiskarne »Ljudske pravice« v Ljubljani. Naslov uredništva in uprava: Miklošičeva cesta 22 vLjubljani — Dom sindikatov. Telefoni: uredništvo 45-38 in 50-4, uprava 20-46. Poštni predal 284. Račun pri podružnici Narodne banke v Ljubljani št. ^W-t*0321-4. List izhaja vsak petek. Rokopisov ne vračamo. Mesečna naročnina 25 din, četrtletna 75 din, polletna 150 din in celoletna 300 din. DELOVNI KOLEKTIV IN SINDIKALNA PODRUŽNICA y nenehni Častni borbi graditve socializma Z VZPOREDNIM DVIGANJEM 2;V J NJSKE RAVNI DELOVNIH LJUDI ISKRENO ČESTITAMO K PRAZNIKU DNEVA REPUBLIKE VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU NASE DoMOVINE — .SOČIALISTiCNE JUGOSLAVIJE TOVARNE ZDRAVIL LE -Ejubfj ana ČESTITATA DELOVNEMU LJUDSTVU K PRAZNIKU REPUBLIKE TER MU ŽELITA ŠE NADALJNJIH USPEHOV Upravni odbor ter celotni delovni kotektif podjetja EMONT STANI. LJUBLJANA Ambrožev trg 1 pošilja ob priliki dneva ustanovitve nove Jugoslavije borbene pozdrave vsem delovnim kolektivom in jim želi še nadaljnjih uspehov. Izvršujemo vsa remontna popravila zgradb in instalacij. TOPLOVOD 0B0UK* S* ..Odpad PODJETJE ZA PROMET Z ODPADKI oČju&ijnita KMETIJSKA ZADRUGA BOROVNICA v___________v KRAJEVNA OBRTNA PODJETJA LESNI OBRAT IN MIZARSTVO ČEVLJARSTVO » KROJaŠTVO O APNO TRGOVINA S GOSTILNA ČESTITA K PRAZNIKU REPUBLIKE VSEM ZADRUGAM IN DELOVNIM KOLEKTIVOM PRI GRADITVI SOCIALIZMA Borovnica UPRAVA PODJETJA Z VSEMI POSLOVALNICAMI ČESTITA K PRAZNIKU REPUBLIKE VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM, SVOJIM ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM * z mešanim blagom na drobno in debelo JESENICE NA GORENJSKEM \ KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA KOLOKIALE čestita vsemu delovnemu ljudstvu k prazniku rojstva Titove Jugoslavije. V počastitev našega največjega praznika smo preuredili dosedanje poslovalnice v lepe in kulturno urej■ ne lokčle in sicer: poslovalnic „KAVA" Titova c. 38, poslovalnica ..KOLONIALE" Gospos etska 2, poslovalnica „PRI ROŽLETU" Celovška 62, poslovalnica ..PRŽANJ" Podgora 14 (Šentvid). Poleg tega smo obnovili 1 koraj vse naše poslova niče, da se boste pri r akupu ugodno počutili In z veseljem ostali naši salni odjemalci. TRGOVSKO PODJETJE »KOLONIALE«, LJUBLJANA, CELOVŠKA 81 KOLEKTtV Mestno avto-prevozno podjetje, mehanična, karoserijska, kleparska, tapeto ška, avtoličarska in vulkanizacijska delavnica • ce.-tita k Prazniku renublike vsem cenjenim naročnikom in ostalim delovnim ljudem ter se še v nadalje topjo priporoča za vse usluge in storitve. Trgovsko podjetje LJUBLJANA, GaSusovo nabrežje 11 Ob Dnevu republike čestitamo vsem delovnim ljudem in jim želimo mnogo uspehov pri nadaljnji graditvi socializma! TRGOVSKO PODJETJE ■I VELETRGOVINA PREHRANA VSA TUGOV SIL A PODJETJI OBVEŠČAMO, DA DOBE V BOGATI IZBIRI RAZNOVRSTNO Špecerijsko in KOLONIALNO BLAGO, MESNE IN MLEČNE IZDELKE, KEKSE, ČOKOLADO, BONBONE IN VSE VRSTE ALKOHOLNIH PIJAČ PO NAJNlZ-JIH DNEVNIH CENAH LJUBLJANA r I T O V A C. 10 UUBUm TITOV! 15 IeL 45-83 * OBtOVNI KOLEKTIV troovskeca podjetja tekstil tv*1 :# t# LJUBLJANA CIRIL-METODOVA 3 ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE LJUBLJANA, rarmova 33 ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM K PRAZNIKU »DNEVA REPUBLIKE" Ob prazniku republike čestitamo Vsem svojim odjemalcem ter vsem delovnim ljudem nase domovine — socialistične Jugoslavije. I n & ^ 1&G0 LJUBLJANA p0 ,,e^rsiH'c lt^» *• e\ f° jO1* »sC%Li«- O ,w», ujetja vnm s0cWlis " onsU^ <** ul|lll(W0 v,„eir0g»s tiiiier VVb prazniku 29. nov<. mbra pozdravljamo vse delovne kolektive ter jim želimo mnogo uspeha v nadajnjem delu. DRŽAVNO OBRTNO POO)€IM Avtoservis JESENICE Sj^Mjana SINDIKALNA PODRUŽNICA K preznffiČM republike čestitamo vsem svojim naročnikom In drugim delovnim ljudem! KOCEKTtVI PODJETJA S KNJIGO Zv4 LJUDSTVO. Z LJUDSTVOM ZA KNJIGO! Ob velikem prazniku socialistične Jugoslavije čestita svojim sodelavcem, naročnikom In odjemalcem ter vsemu delovnemu ljudstvu $iove:$ki knjižni zsvod v UUBUSN! Gradbišče Logatec Gradbišče Vransko Gradbišče Vrhnika Gradbišče Grad-tunel Gradbišče Koper Gradbišče Smlednik Gradbišče Litostroj Gradbišče Centralni obrati Asfaltna skupina Popravljalnica Kamnik Popravljalnica Vič Ekonomija Slovenja vas Direkcija Ljubljana čestitajo delovnemu ljudstvu ob dnevu ustanovitve FLRJ k doseženim delovnim uspehom m zmagam. — Na/ živi in se razvija bratstvo in enotnost, v srečo in ponos naših narodov - socialistična država Jugoslavi/a! - - .UT •»• ~ K praznika republike čestita vsem svojim cenjenim odjemalcem;pod-jetjc MODNA KONFEKCIJA LJUBIMKA TITOVA C. 35 Izdelovanje ženske in otroške konfekcije na drobno in debelo. Prvovrstna kvaliteta. - ČESTITA 1N FoTR0s^0JiIM Del°vnim kolek^^0^ TRGOVSKO PODJETJE DELIKATESA LJUBLJANA MAČKOVA ULICA 1 SPLOŠ O STAVBNO PODJETJE M ([L O U B L O A N Aj) VOŠNJAKOVA 6 čestita k prazniku Republike vsem delovnim ljudem I j DELOVNI KOLEKTIV UP3ASE CIST MIO LJUBLJANA VILHARJEVA CESTA 14 ' Ji- DELOVNI KOLEKTIV MESTNE ČEVLJARNE JESENICE čestita k prazniku Republike vsem svojim strankam in delovnim ljudem I SS2S* xjx)bU^n’ CELO1 »VŠKA 1 foa^1' DELOVNI KOLEKTIV LIUBUAISKE TOVAR1E HRANIL čestita k prazniku 29. novembre vsem svojim odjemelcem, poslovnim prijateljem in vsem delovnim kolektivom širom naše domovine DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA ELEKIRO LJUBLJANA, DIREKCIJE IN OBRATOV LJUBLJANA MESTO, KRANJ, ŽIROVNICA, VRHNIKA, DOMŽALE, GROSUPLJE, NOVO MESTO, ČRNOMELJ, VIDEM-KRŠKO, RAZDELILNA TRAPO POSTAJA ČRNUČE, MONTAŽNI OBRAT IN ELEKTROIN STA-LAC1JSKI SERVIS ČESTITA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU OB ZGODOVINSKEM PRAZNIKU 2 9. NOVEMBRA DNEVU REPUBLIKE Z ŽELJAMI, DA V PREDANOSTI IN ZAVEDNOSTI, S SKUPNIMI NAPORI DOSEŽEMO ELEKTRIFIKACIJO NASE DOMOVINE TERS TEM PRISPEVAMO K USPEHOM V GRADITVI SOCIALIZMA LtH Ob praznovanju devete obletnice naše republike čestita vsem delovnim kolektivom, dobaviteljem in potrošnikom Želemina TRGOVSKO PODJETJE Z ŽELEZNINO LJUBLJANA, TITOVA CESTA 35 Ko praznujemo na* največji praznik, Dan republike želimo, vsem delovnim kolektivom, dobaviteljem in potrošnikom i.ri nadaljnjih naporih mnogo uspehov za srečo naših narodov. TRGOVSKO PODJETJE E P % LJUBLJANA — MASARVKOVA C. 16 Ljudska republika! Uresničenje naših teženj, jamstvo našega obstoja in razvoja! Sprejmi naše borbene pozdraveJ DELOVNI KOLEKTIV #V| 1 g TRGOVSKEGA PODJETJA 1 g II & |CO H LJUBLJANA MAISTROVA UL. 10 rr (_/ yvaz ovarna gumijevih izdelkov >SA VA*, Kranj, čestita vsem graditeljem socializma k IX. obletnici rojstva Federativne ljudske republike Jugoslavije, kakor tudi k ogromnim zmagam na političnem in gospodarskem področja t poglabljanju socialistične demokracije in borbi za očuvanje svetovnega mira, V borbi za dvig kvalitete naših izdelkov smo v tekmovanju dosegli izredne uspehe, posebno v pnevmatiki, katero smo dvignili na inozemsko stopnjo. r DELOVNI KOLEKTIV ] ': > invalidskega IJ ■m KRANJ Smdikalua podružnice gradbenih delavcev pri HC Moste sporoča, da se gradbena dela hi-drocentrale Moste bližajo svojemn zaključku. Ob tej priliki čestitamo k Prazniku republike vsem sindikal-ni m podružnicam grad-benih delavcev in osta-U lim članom sindikata KJ SINDIKAT tl OB PRAZNIKU REPUBLIKE VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM BLOVJ5NUL NAS POZDBAVJ SINDIKAT METALURŠKIH DELAVCEV ŽELEZARNE g—tila vsem delavcem in nameščencem, borcem za socializem ob 29. novembru, Prazniku mpnblikni ELAN tovarna športnega orodja BEGUNJE pri LESCAH Izdeluje smuči, športno opremo za telovadbo, lab - o in' težko atletiko, za vodni šport, tenis re-kete, kotaljke itd. Ob Dnevu republike čestitamo vsem fizkultumim in ostalim našim naročnikom I DELOVNI KOLEKTIV Tovarne pletenin in nogavic-Lesce DELOVNI KOLEKTIV čestita vsem delovnim kolektivom k Dnevu republike, želeč jim pr' nadaljnji graditvi naše socialistične domovine mnogo uspeha! čestita ob prazniku, 29. novembru, vsem delovnim kolektivom v Ste-veniji in jim želi še v bodoče veliko uspehov na poti v socializem! ! . Splošno gradbeno podjetje vcov ,eKT\V in mmw m in EEk ,r ar. X v ifljflfnc bh$ m m euJ£ Čestita v imenu svojih kolektivov na gradbiščih v Štorah, Trbovljah, Celju, Hrastniku, Zagorju in Št. Pavlu ter v stranskih obratih vsemu delovnemu ljudstvu k prazniku Repuo like! Delovni kolektiv tovarne ekstilnih potrebščin tare. Ljubljanska c. 16 - m. »m. m-« ItP ti ‘Ulensilia LJUBLJANA Ob 9. obletnici našega narodnega praznika jugoslovanskih narodov čestitamo vsem delovnim ljudem z željo, da bi s skupnimi napori čimprej zgradili socializem! Trgovsko podjetje 1EMU1 LJUBLJANA Delavski svet in upravni odbor TOVARNE DEKORATIVNIH TKANIN — LJUBLJANA čestitata svojim delavcem, nameščencem, odjemalcem in vsem delovnim ljudem Jugoslavije k našemu največjemu zgodovinskemu prazniku! _________ . ' - H______ %~T' TESAR Repub!iš’m fesa sko rodietie LJUBLJANA, Parmova ulica 45 Izvršuje po predloženih in lastnih načrtih v tesarskem obratu: ostrešja vseh razpetin in sistemov, lesene hiše. lesen lače tj pa Jesar", tribune, paviljone, stopnice, kasetirane strooe, mostove itd., montažne odre in betonske opaže; v mizarskem obratu: okna in vrata specialnih sistemov, opremo delavnic, birojev kakor tudi stanovanj. — Podjetje je opremljeno za vsa v tesarsko in mizarsko stroko spadajoča dela. — izdelki so iz dobrega materiala in kvalitetni — Priporočamo se za naročila, zahtevajte naše ponudbe1 Naš delovni kolekliv čestita vsem delovnim