lV[iscellanea POROČILO PREDSEDNICE DRUŠTVA ZA ANTIČNE IN HUMANISTIČNE ŠTUDIJE ZA OBDOBJE OD APRILA 1995 DOMAJA1999 Če potegnemo črto pod štiriletnim delovanjem Društva za antične in hu- manistične študije Slovenije za obdob- je od 22. aprila 1995 do maja 1999, lahko ugotovimo, daje naše društvo tudi v teh štirih letih, četudi v okviru skromnih finančnih možnosti, svoje člane povezovalo ob pestri društveni dejavnosti, obenem pa na različnih področjih tudi posodobilo delovanje društva. Organiziralo je celo vrsto zanimivih predavanj, ki so jih pripravili tako do- mači kot tuji predavatelji. Nekatera predavanja je priredilo društvo samo, pogosto pa se je, še zlasti pri gostova- 1-zju profesorjev tujih fakultet, tako kot v prejšnjih letih povezovalo predvsem z oddelkom za klasično filologijo. Čla­ ni upravnega odbora društva, ki so ve- činoma tudi člani obeh predmetnih maturitetnih komisij za latinščino in grščino, so v imenu društva s svojimi predavanji redno sodelovali pri obvez- nih izobraževalnih seminarjih za ma- turo, namenjenih gimnazijskim pro- fesorjem, kijih prireja Zavod za šols- tvo in šport RS oziroma pedagoška svetovalka za klasične jezike in profe- sorica na Gimnaziji Poljane Katja Pa- vlič Škerjanc. K vsem tem predava- njem so bili praviloma vabljeni tudi vsi člani društva. Ob 65. obletnici rojstva prvega pred- sednika in uglednega člana društva akademika prof. dr. Kajetana Gantar- ja je društvo ob pomoči prof. dr. Pri- moža Simonitija od Ministrstva za kul- turo pridobilo posebno subvencijo v znesku 2.300.000 SIT za izid poseb- 175 nega zbornika v čast jubilanta z na- slovom Sertum Gantarianum, ki ga je pripravil in uredil dr. Primož Simo- niti. Zbornik je bil predstavljen na slo- vesni prireditvi v dvorani Slovenske matice. Na predlog dr. Kajetana Gantarja je v maju 1999 društvu kljub neizmernim finančnim zapletom, saj je za revijo, ki prvič izide, v dani situaciji izjemno težko pridobiti finančna sredstva in prispevke sodelavcev, vendarle uspe- lo javnosti predstaviti prvo oziroma dvojno številko revije Keria s podna- slovom Studia Latina et Graeca. To je prva slovenska strokovna revija, ki bo slovensko javnost seznanjala z novimi odkritji s področja klasičnih in huma- nističnih ved v slovenskem in svetov- nem merilu, obenem pa s povzetki člankov v svetovnih jezikih skušala tudi tujo javnost sproti opozarjati na nova dognanja slovenskih znanstveni- kov, ki se ukvarjajo z antiko in huma- nizmom; namenjenaje tudi profesor- jem, študentom in ljubiteljem latinš- čine in grščine. Društvo je v okviru svoje redne dejav- nosti vsako leto spomladi organizira- lo tudi tekmovanja iz latinščine za gimnazijce 3. letnikov in leta 1999 so bila nagrajencem prvič podeljena po- sebna zlata Sovretova priznanja. Tek- movanj se je vsako leto udeležilo okrog štirideset dijakov, ki so dosegli zelo lepe uspehe tako pri slovničnem delu kot tudi pri novo vpeljanem kul- turno-civilizacijskem delu testa, še po- sebej zanimiva pa so bila v tem okviru nekatera njihova aktualna razmišlja- nja. Prav tako obetavno perspektivo druš- tva kot ustanovitev lastne revije pa pomeni tudi ustanovitev samostojne študentske sekcije našega društva, ki je prav tako nastala v tem mandatu. V njej so se povezali študentje in mladi 176 diplomanti klasične filologije, ki jim društvo lahko pomaga pri uresniče­ vanju njihovih strokovnih načrtov. Sekcija je odlično zaživela in upati je, da bo z lastnimi publikacijami in s sve- žimi idejami še naprej poživljala de- lovanje društva. V tem času je društvo prejelo tudi va- bilo k organizaciji Colloquium didacti- cum classicum, ki pa se mu žal kljub obljubljenim sredstvom nismo mogli odzvati, ker bi bila organizacija med- narodnega kongresa, ki ga mora pri- praviti vsaka nova članica, zaenkrat za nas še prezahtevna. V tem mandatu se je moralo društvo v skladu z novimi zakonskimi predpi- si lotiti tudi prenove svojega statuta. Pri tem nam je pomagal naš dolgo- letni član dr. Janez Kranjc, dekan pravne fakultete, za kar mu društvo dolguje posebno zahvalo. Nekateri predstavniki društva smo se v tem času udeležili še slovesnosti ob odkritju dveh spominskih obeležij: dr. Frana Bradača na Jami pri Žužember- ku in dr. Antona Sovreta v Šavni Peči. In še peraspera ad astra! Ob koncu na- mreč ne gre pozabiti, da so si člani Društva za antične in humanistične študije jeseni leta 1995 v Klubu Nove revije ob sveže pečenem rimskem kru- hu z vinom mulsum nazdravili ob svo- ji dvajsetletnici, kjer so vsi dotedanji predsedniki (dr. Kajetan Gantar, dr. Erika Mihevc-Gabrovec, dr. Primož Si- moniti, dr. Rajko Bratož, lekt. Martin Benedik in lekt. Barbara Šega-Čeh) v svojih kratkih nagovorih nanizali vr- sto težav pa tudi marsikatere prijetne trenutke, ki so jih med svojimi priza- devanji za obstoj in uveljavitev stroke doživljali v svojem mandatu in kot čla­ ni našega društva. Barbara Šega Čeh Keria II - 1 • 2000 MosEs I. FINLEY, ANTIČNA IN MO- DERNA DEMOKRACIJA Recenzija Moses I. Finley, Antična in moderna demokracija. Ljubljana: Krtina, 1999 (Knjižna zbirka Temeljna dela), 125 strani. S trditvijo, da je danes v zahodnem svetu vsakdo demokrat, začenja Mo- ses I. Finley uvod k drugi izdaji knji- ge o antični in moderni demokraciji. Za svet, kjer pojma »demokracija« in »demokratično« nedvomno obsegata odobravanje tako označene družbe in ustanove, bi bila ugotovitev lahko raz- veseljujoča, če je ne bi omogočilo opazno zmanjšanje ljudske udeležbe, kije temeljna značilnost izvirnega gr- škega modela demokracije. Ideološ- ko je izključevanje ljudstva iz procesa odločanja podprl razmah elitistične teorije, ki uči, da lahko demokracija deluje in preživi samo pod oligarhijo poklicnih politikov in birokratov, medtem ko je udeležba ljudstva ome- jena na občasne volitve. V tako razum- ljeni demokraciji je ljudska politična apatija zaželena, ker je predstavljena kot znak razumevanja in strpnosti do različnosti, ki blaži izpade fanatikov ekstremističnih gibanj. Povsem nas- protno tej teorijije avtorjevo prepri- čanje, ki ga utemeljuje na osnovi dia- lektičnega diskurza med starogrškimi in sodobnimi koncepti. Finley kot izredno pronicljiv zgodovinar model atenske demokracije in njegovo de- lovanje primerja z delovanjem sodob- nih demokratičnih institucij z goto- vostjo, da vsaka od obeh družb lahko pripomore k boljšemu razumevanju druge. Seveda je atenski model v svojih os- novnih potezah danes neponovljiv.