1 5 občanov občine Trebnje Leto X 5. številka 15. maj 2001 Brezplačno! mesečnih OBČINA TREBNJE NA INTERNETU http://www. trebnje.si zz.^%, "18. redna seja občinskeg/riVeta občine&A /p knjižnica s l & PAVLA GOLE »J \\ s} Trebnje Design by Domen y PESEM NAS DRUŽI \W soboto, 21.4.2001, in nedeljo, 22.4.2001, so v Velikem Gabru tudi letos pripravili If dvodnevno kulturno prireditev, ki so jo v sobotnem večeru naslovili s Prijatelj sosed -V dober večer. Prireditev je dopolnjevala še razstava domačih dobrot Aktiva kmečkih žena Veliki Gaber in likovna razstava učencev OŠ Veliki Gaber. V nedeljo pa so obiskovalci lahko kupovali na Markovem sejmu, prisluhnili stiski godbi, mladim glasbenim talentom, nastopila pa je tudi konjenica in konjske vprege. Sobotni kulturni večer je potekal v telovadnici osnovne šole in je bil obarvan predvsem glasbeno, kot so zapisali že v naslovu. Kulturni večer je začel Mešani pevski zbor dr. Petra Držaja, ki ga že 15 let vodi Fani Anžlovar. Dramska skupina OŠ Veliki Gaber je pod vodstvom Justine Zupančič pripravila prizor o šoli z zanimivo aktualno problematiko. Zapel je še šolski otroški zbor, ki ga vodi Katarina Makor, spremljala pa jih je Doris Um-bergar (na sliki). Folklorna skupina osnovnošolcev je pod vodstvom Tanje Korošec in harmonikaša Gašperja Strmeča zaplesala. Nastopil je tudi cerkveni mladinski pevski zbor in cerkveni moški pevski zbor, ki ga vodi Doris Umbergar. Kot solistka pa je navdušila Maja Gliha. Poleg domačih pevskih zborov, ki so dokazali, da v Velikem Gabru radi in veliko pojejo, so gostovale še Ragle, dekliška skupina iz Trebnjega, in solist Marjan Zgonc. Prireditev je vodil in povezoval Silvester Polak. Zbrane pa je nagovoril tudi predsednik KS Veliki Gaber, g. Marjan Anžlovar, ki se je posebej zahvalil vsem tistim, ki so omogočili, da je bila prireditev kvalitetno izpeljana in v veselje številnim obiskovalcem. Predsednica KUD Veliki Gaber Mojca Žefran pa je vodjem nastopajočih skupin poklonila modre vrtnice v znak zahvale za njihovo prizadevno delo na kulturnem področju. Predstavnice aktiva kmečkih žena so po končani prireditvi obiskovalce tudi pogostile z dobrotami iz domačih kuhinj. Prireditev je tudi posneta in fotografsko dokumentirana. Prizadevni gasilci PGD Veliki Gaber so oba dneva skrbeli za lačne in žejne obiskovalce, za prijetno razpoloženje pa je poskrbel še narodno zabavni ansambel Krjavelj. Škoda je le, da je praznični konec tedna nekoliko pokvarilo muhasto aprilsko vreme. /.IZ ŽIVLJENJE NA TREBELNEM JE TRDO, TODA LEPO "Tako pravi predsednik KS Trebelno g. Anton Cvetan, ki je med drugim tudi znan podjetnik v naših krajih. Svet KS šteje devet članov, mandat jim teče od leta 1998 I dalje. /nadaljevanjena3. strani/ Na dvajsetem, jubilejnem delavskem srečanju na Debencu se je zbralo rekordnih tri tisoč občanov. /nadaljevanje na 3. strani/ RAGLE VABIMO PRAZNUJTE Z NAMI 5 Set v petek, 18. maja 2001, ob 20. uri v Kulturni dom Trebnje MATERINŠČINA KOT NAJDRAGOCENEJŠI DAR IN DOM Ob slovenskem dnevu knjige so na šoli dr. Pavla Lunačka v Šentrupertu, ki je bila letos v sodelovanju s Slavističnim društvom Dolenjske organizator tekmovanja, podelili Cankarjeva srebrna in zlata priznanja. Delež občine Trebnje ni bil slab; od 19 tekmovalcev je kar enajst učencev dobilo srebrno Cankarjevo priznanje, tri učenke pa so dosegle zlato priznanje; to so bile: Jasmina Gabrijel (mentorica Metoda Livk) in Špela Oven (mentorica Jožica Žabkar) z osnovne šole Trebnje ter Maja Bartol (mentorica Janja Jerovšek) z osnovne šole dr. Pavla Lunačka. Čestitkam se pridružuje tudi Glasilo občanov! '■V > v* Materinščina je eden od vse svoje sanje. da ta dom ohranja in bogati najdragocenejših darov, kijih Toda pravica, da »dedujemo« kot najdragocenejšo dediš- dobimo od svojih prednikov; to ljubo slovenščino kot »svoj čino in jo kot štafetno palico materinščina je neke vrste dom«, nam ni bila kar po- predaja novim rodovom, dom, v katerem prebijemo darjena; zanjo so se naši vse svoje življenje, v katerem predniki trdo borili in zanjo (iz govora Ivana Gregorčiča, in S katerim premislimo vse trdo delali. predsednika državne podtekmo- svoje misli in presanjamo Naloga vsakega rodu pa je, va'nekomisije) USTANOVITELJ: Občina Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje/ IZDAJATELJ: Občina Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje/UREDNIŠKI ODBOR: prof. Ivanka Višček (glavna in odgovorna urednica), Franc Hribar, dipl. ing. Ana Moder, Stefan Pepelnak, Dušan Zakrajšek, ing. Anton Zaletel in prof. Marjan Zupančič/IZDAJATELJSKI SVET: dr. Marjan Peter Pavlin (predsednik), mag. Janez Slak in ing. Alojzij Metelko/Lektorica: prof Ivanka Višček/Oblikovanje in prelom: Tiskarna Printel, Marko Bukovec s.p./Tisk: Utrip d.o.o., Brežice/Naklada: 6000 izvodov, ki se razdelijo brezplačno vsem gospodinjstvom in podjetjem v občini Trebnje. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po 8 % stopnji. IZ OBČINSKEGA SVETA 18. IN 19. SEJA OS IIII ed 17. sejo OS, ki je bila 31. januarja, in 18. sejo, ki je bila po več kot dveh mesecih, 11. Ilfl aPrila’se ie nabralo toliko gradiva, da so ga svetniki obdelali v dveh delih, del dnevnega Ivi reda se je prekvalificiralo v gradivo 19. seje, ki je bila 18. aprila. |™^ri svetniških vprašanjih je 1-^glede avtobusnega posta-I jališča v Hrastovici g. Vovk zahteval, da je potrebno zagotoviti večjo varnost: postavitev ustreznih znakov, policija pa naj občasno kontrolira hitrost v prometnih konicah, prestavitev postajališča pa po njegovem mnenju ni potrebna. G. Kovačič ni bil zadovoljen s pojasnilom ministrstva glede trebanjskega mostu, kjer pojasnjujejo, da je možen obojestranski promet, kar ni res. Glede na to, da so gradbena dela skupaj z obvozom stala 53 mio SIT, so ljudje upravičeno ogorčeni. G. Kozlevčarje opozoril na dopis z ministrstva glede ponovne preučitve gradnje ceste Bič Korenitka, a javne obravnave za krajane ni bilo, da bi dobili povratno informacijo, katere njihovih pripomb so bile upoštevane. Župan g. Pungartnik je poudaril, da je veliko sestankov glede avtoceste, da občinski delavci poskušajo braniti interes ljudi, hkrati pa so v igri še drugi interesi. Svetniki so obravnavali Pravilnik o tarifnem sistemu ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Trebnje. Po razpravi so sprejeli predlog, kot ga je oblikoval odbor, torej tudi z zagotovilom, naj se v 6 mes. vsem gospodinjstvom zagotovi, da bo mesto zbiranja oddaljeno največ 10m. Sledila je obravnava sklepa o tarifnih postavkah, ki je nadaljevanje prejšnjega akta in se nanaša na način obračunavanja za posamezne tarifne elemente. Namesto dosedanjega plačevanja na kvadraturo gospodinjstva, ki je bil v veljavi 16 let, se uvaja novi pavšal, enota je ena kanta, 1251, oz. 0,125 m3. Variantna rešitev, da bi zaračunavali na osebo, je po mnenju g. Pavlina težko izvedljiva. Hkrati pa bi to pomenilo obliko podražitve skozi stranska vrata. Prav tako ne pride v poštev teža odpadkov. Ker po mnenju g. Jarca v Sloveniji kamioni še ne bodo tako hitro opremljeni s tehtnicami, se bo v naslednjih letih plačevalo glede na prostornino (80, 120 ali 140 I). G. Hribar je ugotovil, da v bistvu ostaja pavšalno plačevanje, le na drugi osnovi. G. Rep je opozoril na nujnost razvrščanja odpadkov, kar je zajeto v odloku, in bi bilo možno kmalu začeti z izvajanjem. Razpravljali so v zvezi s plačevanjem odpadkov, o načinu in pogostnosti pobiranja odpadkov. V zvezi z zaključnim računom Občine Trebnje za leto 2000 je bilo poudarjeno, da so od KS zahtevali enaka poročila kot od ustanov in javnih podjetij, a niso bila vsa dostavljena. G. Kovačič je pogrešal predlog Nadzornega sveta občine. Glede tega, je s strani g. Slaka dobil pojasnilo, da v tako kratkem času ta organ še ni uspel dati poročila. K temu je g. Hribar dodal pojasnilo, da Nadzorni organ pregleda poročila ni mogel opraviti, ker v poročilu ni vseh zaključnih računov javnih podjetij in ustanov, ki se financirajo iz občinskega proračuna. Sprejeli so Odlok o razglasitvi območja Lanšprež za kulturni spomenik lokalnega pomena, hkrati pa še Odlok o razglasitvi Livkove zidanice za kulturni spomenik lokalnega pomena, kot ga je predlagal odbor za družbene dejavnosti. Svetniki so bili seznanjeni s zazidalnim načrtom Stari trg Dom starejših občanov. G. Bregar je pojasnil, da zazidalni načrt obsega 45 objektov, 29 stanovanjskih, ostali pa so povezani z različnimi dejavnostmi. G. Frelih je izrazil obžalovanje, ker predlog ne vključuje predvidenih emisij glede hrupa in ostalih standardov. Glede na to, da gre za proizvodno stanovanjski del, morajo biti izdelana merila, kaj je dopustno in kajne. Ga. Šušteršičeva je povedala, da se v območju zazidalnega načrta Stari trg - Dom starejših občanov predvideva gradnja garažne hiše, širitev Doma starejših občanov, izgradnja varovanih stanovanj za sta-rejše, izgradnja objekta za otroško varstvo, varstveno delovnega centra, ostaja pa še prosta površina, ki naj bi jo namenili za objekte družbenega standarda ali stanovanja večje gostote. Sledila je polemična razprava v zvezi s Pravilnikom o sofinanciranju in vzdrževanju turističnih poti v občini Trebnje. Kljub utemeljevanju g. Zupančiča, da se prireditve, vezane na spominski dan, tretira nekoliko drugače, je temu župan nasprotoval. Po razpravi so soglasno sprejeli sklep, da se omenjeni pravilnik sprejme s tem, da se pohodne poti, vezane na spominski dan, obravnava po višjem rangu. Svetniki so se odločali o višjih cenah komunalnih storitev. Glede na to, da je bila s strani Komunale že večkrat podana zahteva po povišanju cen, je utemeljitev podala še računovodkinja Komunale, ga. Verbičeva. Prisotnemu predsedniku Nadzornega sveta JP Komunala, g. Kastelicu, pa kljub zahtevi nekaterih svetnikov župan ni dal besede. Po razpravi so sprejeli povišanje v višini 10 %, kot je predhodno predlagal odbor. Občinski svet je obravnaval dve verziji Statuta Komunale, kot ga je pripravila občinska uprava in Nadzorni svet, ki ga je za to na eni od predhodnih sej pooblastil. Sprejeli so Statut Komunale, kot ga je pripravil Nadzorni svet JP Komunala Trebnje. V nadaljevanju - na 19. seji OS - so svetniki sprejeli Predlog razdelitve javnih sredstev za programe športa v občini Trebnje za letošnje leto. Odločali so se tudi o načinu financiranja političnih strank v občini Trebnje. Po večinsko sprejetem predlogu Nova Slovenija ne dobi nobenega denarja iz občinskega proračuna, SLS - SKD pa dobi za 10 svetnikov, čeprav jih ima v OS le 5. Podprli so pobudo KS Šentrupert za ustanovitev samostojne občine. Obravnavali so poročilo o rezultatih sofinanciranja programov v kmetijstvu za leto 2000 in sprejeli razpis za kmetijstvo za leto 2001. Hkrati so odbor za kmetijstvo in gozdarstvo zadolžili, da do rebalansa prouči situacijo v čebelarstvu v naši občini in poišče možnost, da bi čebelarstvo vnesli v program pospeševanja kmetijstva kot posebno postavko. Svetniki so sprejeli subvencije za pospeševanje podjetništva. Pripravi se predlog za razdelitev. Realna obrestna mera pa se subvencionira v fiksnem znesku v višini 60 % realne obrestne mere. Preuči se tudi smiselnost ustanovitve Podjetniškega centra v občini Trebnje. Sprejeli so pobudo Občine Mirna Peč o možnosti izvedbe vrtine za pitni vir v občini Trebnje z možnostjo oskrbe vode tudi za prebivalce Raduije, ki imajo sedaj svoje vodovodne sisteme. Občinski svet se je seznanil z zapisnikom nadzornega odbora in poročilom o pregledu poslovanja KS Dobrnič in VVZ Trebnje. Seznanili in sprejeli so tudi zapisnike posameznih odborov. G. Zupančič je podal predlog, da se do sklenitve pogodbe z novim izvajalcem, ki bo izbran na podlagi javnega razpisa, zagotovi financiranje Glasila občanov za izid majske številke. Razen nasprotovanja g. Tršarja so se ostali svetniki strinjali. V nadaljevanju so bile dane številne pobude svetnikov. G. Kovačič je predlagal poimenovanje ceste Rodine Gomila po Petru Pavlu Glavarju. G. Tršarje poudaril nujnost, da se na naslednji seji obravnava vprašanje kulture. G. Zupančiča je zanimala informacija v zvezi s preselitvijo Glasbene šole Trebnje. G. Smolič pa je pojasnil, da je na Veliki Loki odprta nova pošta, krajani pa so nezadovoljni z njeno zunanjo ureditvijo. Robniki so preblizu ceste in previsoki. G. Kozlevčarje zastavil vprašanje, kdo bo počistil oz. odstranil kovin-ske dele, predvsem školjke avtomobilov, ki jih videvamo na mnogih predelih. G. Pavlin se je zavzel za izboljšanje prometnih razmer pri podjetju Trimo. G. Ovnik pa je izrazil potrebo, da se struga Teme-nice očisti tudi proti Gornjim Pra-prečem. i.v. Kmetijska zadruga Trebnje. Baragov trg 3, 8210 Trebnje (.Mikrovalovna pečica' korenje 820 W J7.990.00 SIT, { Televizor 51 cm < ' BTV Evelux 39.990,00 SIT, Pralni stroj < Gorenje 543 i5.090,00 SIT^ ^Kombinirani hladilnik/^ Zamrzovalnik 190/68 I 68.990,00 SIT , Pralni stroj < Gorenje 942 S '8.990,00 SITr Kamin ETNA že od 64.260,00 SIT Cement Anhovo Kosilnica 51 cm, 3,5Kf 32.999.00 SIT Tž 899,00 SIT V novem VRTNEM CENTRU na Temeniški poti 1 vam nudimo: - sadike sadnega drevja, okrasnih rastlin in rezano cvetje - žalni program: vence, ikebane, sveče - vse za vrt: ribnike, fontane, vrtne figure - darilni program - hrana in oprema za male živali - sredstva za varstvo rastlin in specialna gnojila - in še veliko drugega_______ Akcijske cene veljajo do razprodaje zalog. Nekatere slike so simbolne. Vabljeni v poslovalnice Kmetijske zadruge Trebnje! POSLOVILNI OBJEKT V TREBNJEM r^redlog prenove poslo-l-^vilnega objekta v Treb-I njem je zasnovan tako, da je gradnja objekta možna v dveh fazah. Obstoječi poslovilni objekt je v funkciji toliko časa, dokler ni zgrajen prizidek za objektom. Prizidek, ki je glede na obstoječo vežico zamaknjen za 23', predstavlja preko centra kroga (mesto pokojnika) v poslovilni dvorani (obstoječa poslovilna vežica) veduto na cerkveni stolp (zvonik). V prizidku so predvidene štiri poslovilne vežice, hladilnica, štirje prostori za svojce (kuhinje z mini kuhinjskim nizom in veliko mizo; za minimalno 10 ljudi) s povezovalnimi hodniki in nadstreškom v pritličju. V kleti, ki jo narekuje padec terena, je prostor za voziček, prostor za shrambo krst in cvetličarna. V obstoječem delu vežice se po izgradnji prizidka zgradi poslovilno dvorano s sanitarnimi prostori, prostorom za čistila, prostorom za pevce in prostorom za župnika. Obstoječi sanitarni prostori se ohranijo in se po izgradnji prizidka odprejo navzven za obiskovalce pokopališča. Poleg središča, križa in kvadrata je KROG - eden temeljnih simbolov. Krog je simbol časa; kolo se obrača in vrti. Iz tega iz-haja tudi zasnova poslovilne dvorane. »Čas pogosto simbolizira rozeta, kolo, dvanajst znamenj življenjskega kroga, ki opisujejo krog življenja, in na splošno vsi okrogli liki. V takšnem primeru velja središče kroga za nevidni vidik bitja, stožer, ki omogoča gibanje bitij, čeprav temu nasprotuje kot večnost času. Vsako gibanje dobi obliko kroga, brž ko pride v razvojno krivuljo med začetkom in koncem in ko ga je mogoče meriti, mera pa je samo čas.« Gradbeni odbor, kjer so bili predstavniki vseh KS (Štefan, Velika Loka, Račje selo in Trebnje), je na svojih sejah pregledal in izbral peto varianto rekonstrukcije in dozidave poslovilne dvorane. Prvi idejni projekt je bil izdelan v dveh variantah, kjer je bilo glavno, da se pridobi še eno ležišče za pokojnika. Na podlagi štirih izdelanih variant, ki so bile omejene z obstoječimi prostori, se je gradbeni odbor odločil, da mi da proste roke in tako je nastala peta ideja. Predlog rekonstrukcije in dozidave poslovilnega objekta zajema tudi ureditev dostopa (pločnik, razsvetljava) z glavne ceste mimo Vurnikove hiše (ki se ruši) ter ureditev parkirišč pred in za objektom. Na tej -severni strani se preko stopnic uredi tudi dostop na pokopališče. V času od 15. marcapado15. aprila je v vseh štirih KS potekala javna razgrnitev idejnih projektov rekonstrukcije in dozidave poslovilnega objekta v Trebnjem. Po zaključku javne razgrnitve so bile v vseh KS še javne obravnave, na katerih so krajani lahko podali svoje predloge, kar je bil tudi osnovni namen javne razgrnitve in obravnav. V vseh KS so se strinjali z izbrano idejo. Podan je bil še predlog, da se hkrati uredi celotno pokopališče s parkirišči tudi pred vhodom na pokopališče in celotnim širšim dostopom. Glavno zanimanje krajanov je bilo namenjeno predvsem finančni konstrukciji. Le-ta bo narejena šele tedaj, ko bodo izbrani predlogi, vključeni v projekt. Jožica Uhan univ.dipl.inž.arh. AVTOCESTA BIČ-KORENITKA I / ozlevčar ni bil zadovoljen z IA odgovorom v zvezi z I Vgradnjo avtoceste BIČ-KORENITKA. Ni dobil odgovorov, ki jih je postavil na občinskem svetu, od predstavnikom DARS-a glede možnosti južne variante, ki bi bila boljša za vse, tudi za krajane Medvedjeka. Cesta se bolj ravna in se ruši ena hiša manj, cesta se odmakne od vasi Medvedjek. Po sedanji severni varianti pa se približa vasi na 50 metrov. Če bi bila sprejeta južna varianta, bi bilo možno zgraditi pokriti vkop. Ne strinjajo se tudi z ukinitvijo dela odseka ceste čez vas Medvedjek, potem postane cesta slepa ulica. Nastane pa tudi problem v zimskem času glede pluženja in dostopa. Sedaj vstopajo v vas iz smeri Trebnjega po ravni pluženi cesti, potem pa bodo imeli 10 % klanec, ki ne bo plužen, ker bo slepa ulica. Če bi cesta potekala južno, bi se od vasi Medvedjek odmaknila za ca 200 m. In ne bi bilo hrupa, ker bi potekala po gozdnem vkopu. S tem bi bila tudi rešena cesta za Male Dole, ker se s severno varianto za Male Dole zgradi 10 % klanec, kar bo za zimske razmere zelo neugodno. Hrup na Medvedjeku se ne da preprečiti s protihrupno ograjo, ker bo potekala po dolini tik pod stanovanjskimi hišami. Protihrupna ograja bo morala biti visoka 50 m, da bi služila namenu. Na ta vprašanja DARS in družba za avtoceste niso odgovorili, ko je Kozlevčar zatrjeval na občin- skem svetu, da naj njegove predloge argumentirajo, če so slabi, ker je prepričan, da so boljši od ponujenih. S severno varianto se položaj Medvedjeka poslabša izven meje sedanjih pogojev. Občina Trebnje je dobila iz ministrstva, da naj še enkrat preuči in naj naredi javno razgrnitev plana, rok je bil 30 dni. Občina pa tega ni naredila. Razgrnitve plana ni bilo, rok pa je potekel, kar pa je v nasprotju s tretjim odstavkom 45. člena ZUN. Ministrstvo za okolje in prostorje posredovalo, da je dolžno predloge še enkrat obravnavat. Prav pa je, da se upošteva volja krajanov, kar pri sedanji varianti ni razvidno. »■Cef, M&iMtiO' pazit, da hom ta tt& uide* v dtivjcr ittis.%! KRAJEVNE SKUPNOSTI 3^ ŽIVLJENJE NA TREBELNEM JE TRDO, TODA LEPO /nadaljevanje s 1. strani/ V pisarni svojega podjetja v Mokronogu je nervozno in z jezo pokazal dopis Anton Cvetan Občine Trebnje, s katerim ta obvešča KS Trebelno, da imajo v proračunu za letošnje leto zagotovljenih samo 1.600.000 SIT za krajevne ceste, 4.000.000 SIT pa za lokalne ceste. Meni, da je to odločno premalo. KS Trebelno je demografsko ogrožena, imajo 105 km krajevnih in lokalnih cest. V kolikor se bo ta trend zmanjševanja sredstev iz občinskega proračuna nadaljeval, bodo prebivalci KS Trebelno razmislili o tem, ali bodo še ostali v občini Trebnje, čeprav so do sedaj menili, da je občina Trebnje tista, ki je za njih najbolj primerna. Razmislili bodo tudi o možnosti samostojne občine, tako kot razmišljajo v KS Mokronog, oziroma o priključitvi drugi sosednji občini. V prejšnjih letih je bil razlog za zmanjševanje sredstev investicija v dom ostarelih v Trebnjem, v letošnjem letu pa investicija v osnovno šolo Veliki Gaber, kar po mnenju g. Cvetana ni opravičljiv razlog za zmanjševanje sredstev za KS Trebelno iz občinskega proračuna. Prebivalci KS Trebelno se v glavnem ukvarjajo s kmetijstvom, ki je v teh hribovitih krajih vse prej kot lahko. Na vsaki kmetiji se morajo u-kvarjati tudi z dopolnilno dejavnostjo. Veliko se jih na delo vozi v Novo mesto, Mokronog, Trebnje in druge kraje. Zato je potrebno, da se zagotovi ustrezna cestna infrastruktura do vseh vasi in tudi do posameznih oddaljenih kmetij. Enako velja tudi za komunalno infrastrukturo, posebno vodovode. Predsednik pravi, da se bodo ljudje iz teh krajev začeli izseljevati, polja in travnike bo zarasel gozd, v kolikor ne bo občina zagotavljala za te kraje več denarja iz občinskega proračuna, oziroma preko projektov iz državnega proračuna in raznih skladov. Za hribovite predele naše občine bi morali na občini bolj skrbeti in jim zagotavljati večja finančna sredstva. V zadnjih 15 letih so od 105 km cest uspeli asfaltirati okoli 70 km, nekaj je ostalo še makadamskih. To so predvsem ceste, ki so oddaljene od glavnih poti, vodijo pa do oddaljenih hiš, ki stojijo izven večjih vasi. Vse te ceste so bile zgrajene, rekonstruirane in asfaltirane tudi s pomočjo samoprispevka, ki ga krajani KS Trebelno plačujejo že 15 let, preko lastne udeležbe in s prispevkom občine. Za vodovod Cerovec, Bitna vas, Radna vas, Češnjice je bila izdelana vrtina. Prav tako je bilo opravljenih veliko preplastitev cest z asfaltom. Zgrajena je bila mrliška vežica, posodobljena je bila šola, itd. Imajo še veliko načrtov. Upajo, da jih bodo lahko uresničili, posebej še, ker so izglasovali novi samoprispevek. Tako načrtujejo nadaljnje urejanje cest, preplastitve cest in izgradnjo vodo- vodov, izgradnjo večnamenskega doma in drugo. Poskušali bodo urediti ceste in vodovode do oddaljenih hiš in zaselkov, ki stojijo daleč od glavnih poti. S tem bodo, tako poudarja g. Cvetan, dani vsi pogoji, da bodo ljudje na Trebelnem ostali. Zapletajo se pa zadeve okoli izgradnje večnamenskega doma na Trebelnem. Ta dom bo namenjen ljudem Trebelnega. V njem bodo dobila prostore aktivna društva, kot so gasilsko, govedorejsko, čebelarsko, športno, upokojensko in vinogradniško društvo, poleg njih pa bo prostor še za pošto, trgovino, Rdeči križ, krajevni urad in krajevno skupnost. Objekt bo imel tudi večji prostor, ki bo namenjen društvom za občne zbore in druge prireditve. G. Cvetan pravi, da v kolikor bo izvršen prepis zemljišča, ki je namenjen za izgradnjo večnamenskega doma, na gasilsko društvo oziroma krajevno skupnost, bodo pričeli s pridobivanjem lokacijskega dovoljenja, m.z. VODA JE ŽIVLJENJE PROJEKT UČENCEV IN STROKOVNIH DELAVCEV PODRUŽNIČNE OŠ TREBELNO Imenitni risbici Anje in Uroša Korošca bo naš sponzor Štefan Pepelnak okviril, zato se lahko oglasita na njegovi novi lokaciji nasproti diskoteke Africa na Obrtniški 39 v Trebnjem ali ga pokliče na telefon 041/725948 1 # soboto, 5.5.2001, \/smo učenci skupaj z V učitelji podružnične OŠ Trebelno predstavili staršem zanimiva spoznanja, do katerih smo prišli v okviru projekta z naslovom VODA. Ko je bilo že vse pripravljeno za prireditev na šolskem igrišču, je začelo deževati. Toda, tudi dež ni mogel skaliti dobrega razpoloženja in nav- šestletnega otroka? dušenega pričakovanja u-čencev. Starše smo pozdravili s pesmijo. Zapeli so učenci šolskega pevskega zbora. Učenci, ki že vse leto pridno vadijo pod okriljem plesne šole Kazina, so se predstavili s plesno točko. Nato pa je starše znova nagovoril šolski pevski zbor s pesmijo, katere besedi o je bilo sestavljeno nalašč za to prireditev. Svoje raziskovalne sposobnosti so najprej pokazali najmlajši učenci. S poizkusom so ugotavljali, kateri predmeti plavajo in kateri ne. Še pred poizkusom so izzvali starše, naj ugibajo, ali bo predmet plaval ali ne. Tako kot se za prave raziskovalce spodobi, so podatke sproti beležili v preglednico. Svoj nastop so zaključili s šaljivo uganko o vodi, namenjeno staršem in učencem. Učence drugega razreda je zanimalo, katere snovi se raztapljajo v vodi in katere ne. Spretno so ravnali z epruvetami, opazovali, spraševali za mnenje in nam postregli z ugotovitvami, zbranimi v preglednici. Nato so prebrali pesmice o vodi, slišali pa smo tudi pesmico, ki jo je učenka drugega razreda sestavila sama. Učenci tretjega razreda so nam predstavili različna agregatna stanja vode. Podrobno so nam predstavili naš največji potok Raduljo in v nemo karto vnesli imena vseh njenih pritokov, že prej pa so zbrali podatke o mostovih, žagah in mlinih na območju naše KS in jih tudi vrisali v nemo karto. Učenci četrtega razreda so v dvojicah raziskali in nam predstavili: onesnaževanje in čiščenje vode, kroženje vode v naravi, poraba vode v stanovanju, količina vode v različnih snoveh, merjenje temperature vode, akvarel, gasilci in voda, voda v slovenskih pregovorih in rekih, koristni nasveti za zmanjšanje porabe pitne vode, čiščenje različnih madežev, imena za vodo v različnih svetovnih jezikih... Po malici smo se vsi skupaj odpravili k bližnjemu potočku in preizkusili delovanje mojstrsko izdelanih lesenih mlinčkov, ladjic in splavov. Vsa plovila so služila svojemu namenu, mlinčki so se vrteli. V veselem razpoloženju smo se razšli. Preživeli smo lepo dopoldne. PRVI MAJ, PRAZNIK DELA, BOMO ŠE PRAZNOVALI /nadaljevanje s 1. strani/ Območna organizacija ZSSS za Dolenjsko in Belo krajino je letos že dvajsetič zapored organizirala prvomajsko delavsko srečanje na Debencu. V lepem sončnem vremenu so pripravili pester kulturni program, v katerem so sodelovali literarni in glasbeni ustvarjalci Osnovnih šol Mirne in Trebnjega, Trebanjski oktet in seveda Trebanjski pihalni orkester. Slavnostni govornik, Borut Pahor, predsednik državnega zbora, je v odmevnem govoru kar nekajkrat poudaril, da je treba predvsem mladim omogočiti enake možnosti, da pridejo do znanja. Še posebej so tovrstne pomoči potrebni otroci manj premožnih staršev s podeželja in demografsko ogroženih območij. Če želimo biti socialno pravičnejša družba, moramo pomagati socialno šibkejšim. Smo pa vsi starši enaki, saj želimo svojim otrokom vse najboljše v njihovi prihodnosti, so bile Pahorjeve besede, ki so jih številni poslušalci potrdili s spontanim aplavzom. Pred pričetkom proslavljanja na Debencu si je Borut Pahor ogledal Mirnski grad in prisluhnil besedam dr. Marka Marina, ki grad obnavlja že več kot 30 let. Tako je slišal za ogromna finančna sredstva, ki jih je dr. Marin vložil v te impozantne zidove (treba pa jih bo še več!), in o zgodovinsko pomembnih poteh, ki so bile pred več stoletji speljane po Mirnski dolini, o kneginji Emi Krški, celjskih grofih in drugih znamenitih prednamcih, o katerih ve dr. Marin največ. O gostoljubju dolenjskih ljudi se je predsednik Državnega zbora s spremljevalci prepričal v vinski kleti Zvoneta Bevca na Debencu, kjer se je pomudil le toliko, da je poskusil pristno dolenjsko kapljico. Številni udeleženci srečanja so na Debenec prišli peš. Tako so se v poznih popoldanskih urah tudi vračali v dolino, kjer so eni dlje, drugi bliže pustili svoje jeklene konjičke, s katerimi so se zadovoljno vračali na svoje domove. Poslavljali so se z: 1. maja se pa spet dobimo! D.Z. DAN OKOLJA TRIMO ZA TREBNJE ani je Trimo pridobil okoljevarstveni certifikat ISO 14001 in tudi organiziral prvi dan okolja. S ki certifikatom so v Trimu sprejeli zavezo, da želijo biti z okoljem in skupnostjo, v kateri deluje, čimbolj povezani. Trimo je generalni pokrovitelj Rokometnega kluba, Nogometnega kluba in Smučarskega društva Trimo Trebnje. Ob strani stoji tudi ostalim športnikom domačega okolja. Do mladih ima Trimo še posebej pozitiven odnos. Podjetje sodeluje z vsemi šolami in vrtci iz občine (natečaji, donatorstva) ter štipendira dijake in študente. Podpira tudi kulturne, neprofitne in ostale aktivnosti v domačem okolju. Zato so v Trimu letošnji dan okolja, 21.4.2001, pripravili s sloganom Trimo za Trebnje, saj želijo biti sosed, ob katerem je bivanje prijetno in krajan, ki si vzame čas za soljudi. Ribiškemu društvu so pomagali pri obnovi zapornic in nasaditvi dreves pri ribniku Blato. Sožitju, društvu za pomoč duševno prizadetim, so izročili darilni bon za 100 m strehe nove bivalne enote v Trebnjem. Vse ostale krajane so v soboto, 21.4.2001, povabili na: - vandranje 'Naša okolica je lepa in čista' po krožni poti v naravnem okolju, - predavanje 'Z optimizmom v boj proti boleznim' gospe doktorice Tatjane Gazvoda, - druženje s klovnom za najmlajše in starše. Na ta dan se je vodstvo Trima srečalo s trebanjskim županom in občinskim svetom. Otroci so z literarnimi in likovnimi deli razmišljali, kaj pomeni Trimo prebivalcem in okolju. Najboljši in najbolj domiselni izdelki so bili nagrajeni na prireditvi, ki je zaključila Dan okolja Trimo za Trebnje. Prireditev je popestril Adi Smolar. Vsak obiskovalec je domov odnesel lično pomladno lončnico. Direktorica Trima ga. Tatjana Fink podeljuje DRUŠTVU SOŽITJE darilni bon za streho Bivalne enote v Trebnjem v vrednosti 500.000 SIT! AKTUALNO ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ZASVOJENOSTI Po letu 1970, ko je pričel dr. J. Rugelj ustanavljati klube zdravljenih alkoholikov, so se tudi na socialni službi občine Trebnje začeli seznanjati z novimi možnostmi za zdravljenje alkoholne odvisnosti. Pred tem smo bili skupaj s svojci zelo nemočni, ko so iskali pomoč zaradi neizmernega trpljenja, zaradi življenja z zasvojenim svojcem. To so bili za nas, socialne delavce, nerešljivi problemi in svojcem nismo mogli pomagati drugače, kot tako, da smo jih poslušali, da smo otroke vključili na letovanje ali jim materialno pomagali. To so bile hude poklicne stiske. Kot odrešilne bilke smo se oprijeli vesti, da je dr. J. Rugelj pričel z zdravljenjem alkoholne odvisnosti. Zato smo se čimprej želeli s tem seznaniti. Dr. Rugelj je klube ustanavljal takoj, ko sta se iz določene občine zasilno uredila vsaj dva para. Za vodenje kluba se je usposabljala ekipa strokovnjakov: psiholog, socialni delavec, zdravnik ali medicinska sestra. Ker so imeli klubi v času ustanavljanja status društva, je bilo razumljivo, da vodenje klubov ni bilo plačano, ampak častno delo za svoje krajane. Menim, da so zato v timu strokovnjakov vztrajali le entuzijasti: socialni delavci, medicinske setre in redki zdravniki. V občini Trebnje je bil Klub zdravljenih alkoholikov ustanovljen na ustanovnem občnem zboru 14. maja 1973. Prišlo je veliko krajanov in tudi dva para, ki sta se že zdravila na Škofljici in sta nekaj mesecev hodila v klub Novo mesto, takrat pa sta postala začetnika kluba v Trebnjem. Začetnima dvema paroma zdravljencev so se že po nekaj mesecih priključili še drugi. Delo je bilo zasnovano na spoznavanju odvisnosti in reševanju vsakodnevnih težav članov. Člani so se kot častni gostje udeleževali ustanovnih sestankov drugih klubov po Sloveniji. V oblekah in s kravatami so urejeni v pozdravnem govoru zaželeli uspešno delo novo-ustanavljajočim klubom. To jim je dajalo občutek pomembnosti, kar je tudi pripomoglo k stabilizaciji treznosti. Tudi domači so začeli spoštovati svoje očete, ki se mogoče že več deset let niso lepo oblekli in kaj pomembnega povedali javno. Tako se je začela oblikovati skupina. Člani so postajali prijatelji in če je kdo recidiviral, so ga obiskali in poskušali zopet pridobiti nazaj na pot treznosti in urejenosti. VNAŠANJE SPREMEMB V PRO- GRAM DELA SKUPINE ZA BOLJŠE SOŽITJE V DRUŽINAH: S spoznavanjem dela skupin, klubov in Alternativne terapevtske skupnosti pri dr. Ruglju pa sem počasi začela vnašati v program dela tudi posamezna terapevtska sredstva. Najprej smo začeli z branjem knjig. Tedaj je odpadlo kar nekaj članov, ki so bili dolga leta navajeni le sedeti in govoriti. Niso bili pripravljeni prebrati niti ene knjige na leto, kolikor je bila na začetku zahteva. Kot kmečki ljudje skoraj niso več znali brati, saj dolga leta niso ničesar prebrali, niti časo-pisov. Jedro kluba je ostalo in so v utrinke zapisali, da je zakonce to zelo zbližalo, da so se prvič pogovarjali o temi, ki ni bila sporna, osebna, ampak o vsebini knjig. Novo vključeni so se prav s strastjo lotili branja. Tako smo najprej prebrali knjige še živeče pisateljice in upokojene učiteljice Anice Zidar iz Mokronoga, ki opisuje nekatere njim znane kraje in ljudi, kar jih je še bolj pritegnilo. Ob koncu leta pa smo jo tudi povabili na naš sestanek in to srečanje je bilo nepozabno. Tako je bilo uvedeno prvo terapevtsko sredstvo BRANJE in pisanje utrinkov ter preglednih referatov. Naslednja stvar pa so bili naši PLANINSKI POHODI po dolenjskih in zasavskih gričih ter škofjeloških hribih. Postali smo pravi pohodniki, čeprav ne vsakotedenski, saj so naši člani z nizko izobrazbo v glavnem fizični delavci, ki imajo vsi doma še manjše kmetije, zato smo pri uvajanju zahtev morali upoštevati tudi to dejstvo. Na pohodih so se nam pridružili tudi sorodniki vključenih, otroci in sovaščani. Tako smo postali kar prepoznavna planinska druščina. Na pohode smo hodili z vlakom do vznožja, ali pa kar s trebanjske železniške postaje peš v vse smeri. Ker radi spoznavamo tudi nove ljudi, smo redni udeleženci Jurčičeve, Levstikove, Baragove in Steklasove poti. Ugotovili pa smo tudi, da se najbolje vključijo novi člani ravno na naših pešpoteh, kjertudi pojemo slovenske narodne pesmi. (nadaljevanje v prihodnji številki) Marinka Sila dipl.soc.delavka N.Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Občinski odbor Trebnje KAM GRE DENAR DAVKOPLAČEVAL CEV? Vabimo Vas na javno tribuno z naslovom KAM GRE DENAR DAVKOPLAČEVALCEV, ki bo v soboto, 26. maja 2001, ob 20. uri v Kulturnem domu v Trebnjem.Na tribuni bodo sodelovali predsednik NOVE SLOVENIJE in vodja poslanske skupine gospod dr. Andrej Bajuk, poslanec v DZ, gospod Lojze Peterle, ter gospod Marko Štrovs, svetovalec poslanske skupine N.Si, strokovnjak na področju sociale in pokojnin. Sodelovali bodo tudi predstavniki občinskega odbora in občinski svetniki. Beseda bo tekla predvsem o državnem proračunu, od kod denar za pokojnine in izgradnjo avtoceste, o občinskem proračunu, cenah komunalnih storitev, subvencijah v kmetijstvu ter o drugih trenutno aktualnih vprašanjih, pomembnih za razvoj občine Trebnje, širše Dolenjske ter celotne Slovenije. Pridite in povejte svoje mnenje! Uradne ure občinskega odbora in svetniške skupine Nove Slovenile so vsako sredo od 19. do 20. ure oziroma po dogovoru, poslanske pisarne o. Lojzeta Peterleta pa vsak 1. in 3. ponedeljek v mesecu od 11. do 13. ure. Uradne ure so v prostorih OBČINSKEGA ODBORA N.Si TREBNJE, Gubčeva cesta 16, 8210 Trebnje, telefon: 07 34 60 810, faks: 07 34 6081 1 .elektronska pošta: trebnie@nsi.si. Stališče Nove Slovenije do podražitve komunalnih storitev v občini Trebnje. Občinski svet je na 18. seji, 11. aprila 2001, sprejel sklep o povečanju cen komunalnih storitev, in sicer 10% povišanje za pitno vodo, za odvajanje komunalnih in padavinskih voda, za ravnanje s komunalnimi odpadki in za čiščenje komunalnih in padavinskih voda. S tem sklepom so se strinjali svetniki Nove Slovenije in tudi člani iz vrst N.Si v Odboru za prostor, komunalo in prometno infrastrukturo pri Občinskem svetu. Nove cene komunalnih storitev je že pred meseci predlagal gospod župan, na osnovi analize JR Komunala v proceduro za sprejem le-teh na Občinskem svetu. Odbor za prostor, komunalo in prometno infrastrukturo kot tudi svetniki se s 30% povišanjem cen komunalnih storitev niso strinjali, zato je odbor predlagal, da povišanje komunalnih storitev obravnava tudi Nadzorni svet Komunale, pripravi dodatne analize cen komunalnih storitev in jih primerja s cenami v drugih občinah. Nesprejemljivo je bilo namreč povišanje cen za pitno vodo za 30%, za čiščenje odpadnih in komunalnih voda za 191%, za odvajanje le-teh za 34%, cena za ravnanje s komunalnimi odpadki pa bi znašala 2662 sit za kubični meter. V poročilu o analizi cen komunalnih storitev je Nadzorni svet Komunale zapisal, da mu uprava Komunale ni omogočila vpogleda v vse elemente stroškov za povišanje cen komunalnih storitev in, da je potrebno upoštevati tudi mnenje Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj republike Slovenije, da so v cenah preveč zastopani splošni stroški, kamor sodijo stroški uprave (nesorazmerno velik delež). Pravilno opredeliti pa je potrebno tudi financiranje cene iz proračuna in nadomeščanje iz amortizacije. N.Si podpira le 10% povišanje cen komunalnih storitev in predlaga spremljanje in analiziranje dejavnosti ter postopno in vsestransko utemeljeno poviševanje cen komunalnih storitev. Tudi Banka Slovenije opozarja na nenadzorovano in preveliko rast cen komunalnih storitev v slovenskem prostoru. TREBANJSKI REZBARJI Z^d7.4. do 22.4.2001 jev I I Hočah pri Mariboru pote-Vy kala 1. razstava rezbarjev in modelarjev lesa Slovenije. Sodelovalo je 68 rezbarjev iz cele Slovenije. Razstava je močno odmevala doma in tudi v tujini (Avstrija in Madžarska). V Sloveniji je poklic rezbarja dejansko mrtev 50 let, »samouki samorastniki« ga ohranjamo pri življenju zaradi ljubezni do lesa in vsega lepega, kar iz tega nastane. V bližnji prihodnosti naj bi poklic zopet uvedli v okviru lesnih šol? Razstava ni imela tekmovalnega značaja. Videli pa smo moderne fantazijske plastike in relijefe, nabožne kipe in relijefe in kose pohištva. Iz občine Trebnje smo se s svojimi izdelki razstave udeležili: Drago Novak, Ciril Povše in Tomaž Lavrih. Vtisi so lepi, idej veliko, torej veselo na delo. TomažLavrih izlet po štajerski PVedsednice in odbornice Društva kmečkih žena Treb-I nje smo 20. aprila 2001 organizirale izlet na Štajersko. Najprej smo si ogledale vrtnarski center v Celju, kjer smo videle veliko okrasnih rastlin in grmovnic. Ob razlagi tamkajšnjih vrtnarjev smo si pridobile nove izkušnje o vzgoji rož. Pot smo nadaljevale v Ormož, kjer smo si ogledale tovarno sladkorja, ki je sedaj v rednem letnem remontu. Proizvodnja poteka v glavnem v jeseni in pozimi. Pot smo nato nadaljevale proti Kogu, kjer smo si ogledale dve kmetiji. Na prvi se ukvarjajo s sadjarstvom, na drugi pa z vrtnarstvom. Tu smo videle, kaj vse se da narediti, če so pri hiši pridne roke. Ogledale smo si tudi razstavo dobrot slovenskih kmetij v Ptuju, kjer so uspešno sodelovale tudi naše članice. Na koncu smo se ustavile še na Ptujski gori, kjer smo po temeljiti razlagi tamkajšnjega župnika zapele še nekaj pesmi. Dan smo zaključile z večerjo na Zlatem griču pri Slovenskih Konjicah. Nada Marn, predsednica DKŽ Trebnje DEDIŠČINA NAŠIH KRAJEV Prosenikova domačija v Mali Sevnici Mala Ševnica je manjše naselje, zasnovano v obliki zaselka, ki ga sestavljajo tri domačije. Stoji na severnem robu Ševniškega polja ob vznožju čateških vinogradniških goric, približno 2 kilometra severno od Račjega sela. Skozi naselje vodi lokalna cesta Trebnje - Čatež podZaplazom. Tik ob cesti, na desnem bregu potoka Cedilnica stoji zanimiva domačija Mala Ševnica 1, po domače pri Proseniku". Domačija je zasnovana v gruči in jo sestavlja več stavb: pritlična iz kamna zgrajena kmečka hiša s frčado in večpro-storno notranjščino (hiša, kamra, štiblc, špajza, veža in bela kuhinja); delno v breg vkopano vrhhlevno gospodarsko poslopje, ki ga v pritličju sestavljajo vinska klet, klet za spravilo pese, repe in kislega zelja, konjski in goveji hlev ter lopa, nad pritličjem pa kašča in pod, ob zahodnem delu je ob podu prislonjena lesena lopa z gepljem; delno vkopana vrhkletna lesena kašča zgrajena iz tesanih hrastovih brun; manjši lesen svinjak; večji, delno lesen in delno iz opeke zgrajen svinjak s svinjsko kuhinjo in straniščem "na štrbunk"; lesen čebelnjak in lesena šupa. K domačiji sodi še sadni vrt, v katerem stoji opuščena sušilnica za lan in mlin ob potoku Cedilnica. K domačiji sta pripadali tudi dve zidanici. Obe sta še ohranjeni. Prva, starejša in večja, stoji na Trniču, druga manjša na Kriški Rebri. Kdaj je bila domačija zasnovana, ni znano, vendar lahko na podlagi doslej znanih arhivskih podatkov, ki sta jih zbrala in uredila lastnik domačije Gregor Ficko in njegova sestra Majda Ficko, upokojena arhivistka Arhiva Republike Slovenije, sklepamo, da sega zgodovina kmetije, na kateri je zasnovana domačija Mala Ševnica 1, daleč nazaj v preteklost - v sredino 17. stoletja. Tedaj se v arhivskih virih kot prvi gospodar kmetije omenja Sebastijan Pro-senik. Od tu tudi domače ime "pri Proseniku", ki ga je domačija ohranila do danes. Po letu 1740 preide domačija v last Verhovškovih. Podoba tedanje domačije je ohranjena v jožefinskem vojaškem zemljevida (1763 - 1787). Bolj natančno je domačija vrisana v fran-ciscejskem katastru iz okoli 1825, ko se kot lastnik domačije omenja Martin Verhovšek. Iz katastra je razvidno, da so tedaj domačijo sestavljale lesene stavbe: kmečka hiša in trije gospodarski objekti. Ob potoku Cedilnica tedaj še ni bil zgrajen mlin. Mlin so Verhovškovi zgradili kasneje, v obdobju med 1825 in 1832. Za Verhovškovimi je domačija še trikrat menjala lastnike, Leta 1833 se je z Velike Ševnice priženil na domačijo Anton Lesjak, o katerem je še živo ustno izročilo, da je iz bližnjega izvira napeljal vodo do domačije po lončenem vodovodu. Za njim je 1857 prevzel domačijo Janez Bizjak iz Škovca, ki je bil znan kot izredno podjeten in razgledan gospodar. Ukvarjal se je z vzrejo in prodajo živine, s pridelavo in prodajo žit, lanu in konoplje. Pod njegovim vodstvom je domačija v drugi polovici 19. stoletja močno napredovala in doživela svoj največji razcvet. Okoli 1861 je Janez zgradil sedanjo hišo, ob njej pa je dal na novo postaviti veliko gospodarsko poslopje, svinjak, kaščo, kozolec in v sadovnjaku sušilnico za lan. Bizjakovi so ostali lastniki Prosenikove domačije do 1985, ko je umrl zadnji gospodar z Bizjakove veje -Franc Bizjak, ki je podedoval domačijo 1937. Med domačini je o njem še danes znano, da je veliko pripomogel k napeljavi elektrike do Velike in Male Ševnice še pred začetkom druge svetovne vojne. Na domačiji je sezidal vodnjak-kapnico za napajanje živine in postavil velik lesen svinjak s svinjsko kuhinjo. Franc Bizjak je umrl brez lastnih otrok, zato je za njim domačijo s posestvom podedoval njegov nečak in zdajšnji lastnik Gregor Ficko, ki v domačiji prepoznava kvalitetno kulturno stavbno dediščino. V sodelovanju z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto želi domačijo postopoma obnoviti in ji povrniti nekdanji izgled. (se nadaljuje) Konservator ZVNKD Novo mesto Dušan Štepec, univ. dipl. etnolog in kult. antropolog ter prof. umet. zgod. mmm KULTURA 5^ KUD ZLATA JESEN TREBNJE X lani našega pevskega zbora I smo v letošnjem letu večkrat \J nastopali v domovih starejših občanov v Trebnjem. Skupaj z društvi DU Mirna, Novo mesto in Straža smo nastopili na medob-močnem srečanju pevskih zborov. Obiskali smo varovance v Domu TIŠJE Šmartno pri Litiji ter v Domu počitka v Metliki in jih razvedrili z našo pesmijo. Aprila smo se pred- stavili na občinski pevski reviji v Trebnjem. Sedaj se pripravljamo na 32. pevski tabor v Šentvidu, kjer bomo dobili priznanje za 15 let sodelovanja na tej tradicionalni prireditvi. Poleg tega bomo sodelovali na 3. medobmočnem srečanju v Domu starejših občanov v Trebnjem. Rezka Majer NA FESTIVALU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA 0. in 11. april smo trije I trebanjski osmošolci I preživeli na Festivalu vzgoje in izobraževanja v Celju. Na njem smo na zanimiv način prikazali inovacijski projekt KRAŠKA UČNA POT OKOLI JEZERA. Ker se da na tej poti spoznavati razen kraških pojavov še ekološka vprašanja ter kulturno dediščino naših prednikov, se je pri našem razstavnem prostoru oglasilo veliko obiskovalcev. Povedali smo jim, kje poteka naša pot in kaj lahko na njej opazujejo. Dneva sta hitro minila, ker smo vedno komu kaj razlagali in tako spoznali, da je naš projekt zanimiv tudi za druge. Janja, Jasmina in Jaka OŠ Trebnje GASILSKO TEKMOVANJE V soboto, 19. maja, ob 9. uri se bo pri Osnovni šoli Mirna začelo občinsko gasilsko tekmovanje za pionirke, pionirje, mladince in mladinke, ki ga bo organizirala trebanjska gasilska zveza. Tekmovanja se bodo udeležile ekipe iz prostovoljnih gasilskih društev naše občine. Oko naše se rosi, ker ata tebe ni. Ljubil si dom in družino, v majhni vasici ti srečen si bil. Zdaj na hribu boš spal, svečko ti vedno kdo bo prižgal... ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta FRANCA GLAVANA iz Volčje Jame pri Sela Šumberku se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in prijateljem iz Lisca za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Prisrčna hvala domačemu župniku in župniku Mrvar Jožetu iz Šmarja Sap za opravljeni obred. Iskrena hvala zdravniškemu osebju Splošne bolnišnice Novo mesto, ki se je mesece neizmerno trudila za njegovo zdravje. Hvala tudi gasilcem, govorniku za poslovilne besede, pevcem in vsem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi MEDOBMOČNE REVIJE GLEDALIŠKIH in LUTKOVNIH SKUPIN ter PEVSKIH ZBOROV \/ onec marca so pote-IA kale območne revije I Viutkovnih in gledaliških skupin, v začetku aprila pa še območne pevske revije otroških, mladinskih in odraslih pevskih zborov. Vse revije so bile tudi strokovno spremljane. Spremljevalci so po ogledu posamezne revije izbrali tudi skupine, ki se lahko predstavijo tudi širšemu občinstvu izven občinskih meja na medobomočni ravni Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Organizatorji med-območnih revij so območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Medobmočna revija lutkovnih skupin je potekala v Krškem, kjer je z naše občine sodelovala lutkovna skupina Biba iz VVZ Trebnje z lutkovno predstavo Luna gre na pot, po priporočilu strokovne spremljevalke območne revije, Jelene Sitar iz Ljubljane. Organizator medobmočne revije otroških gledaliških skupin je bila letos črnomaljska območna izpostava, revija pa je potekala v Semiču in jo je spremljal državni selektor Miha Alujevič. Z našega območnega srečanja je strokovna spremljevalka Simona Zorc Ramovš predlagala skupino z osnovne šole Mirna s predstavo Mirna miška pod mentorstvom Dragice Haz-dovac. Tudi na pevskem področju je bilo pestro. Strokovna spremljevalka ga. Marinka Šuštar je z območne revije otroških in mladinskih pevskih zborov predlagala za predstavitev na medobmoč-ni reviji predšolskih pevskih zborov, ki je potekala 9. maja v Črnomlju, otroški pevski zbor VVZ Trebnje, pod vodstvom Brigite Borak. Za medomobčno srečanje otroških pevskih zborov, ki je letos potekalo 10. maja v Brežicah, pa je predlagala tri otroške zbore: otroški pevski zbor Podružnične šole Dolenja Nemška vas pod vodstvom Ivanke Vencelj, Osnovne šole dr. Pavla Lunačka Šentrupert z zbo-rovodko Natašo Brcar in otroški pevski zbor Glasbene šole Trebnje z zboro-vodko Barbaro Lotrič. Na medobmočni reviji mladinskih pevskih zborov Dolenjske, Bele Krajine in Posavja, ki je potekala v Krškem 25. aprila, je uspešno zastopal našo občino Mladinski pevski zbor OŠ Trebnje, pod vodstvom Tatjane Mihelčič Gregorčič. Območno revijo odraslih pevskih zborov je spremljal prof. Igor Švara in predlagal za nastop na medobmočni reviji Dolenjske, Bele Krajine in Posavja, ki je potekala 11. in 12. maja v Novem mestu, Ženski pevski zbor Svoboda z Mirne z zborovodjo Stanetom Pečkom, Oktet Lipo pod vodstvom Toneta Str-moleta in Trebanjski oktet pod vodstvom Staneta Cvelbarja. m.f. OBVESTILO Ker izbira tehničnega sodelavca za naslednje obdobje še ni opravljena, ni jasno, če bo izid junijske številke lahko pravočasen. Uredniški odbor color laboratorij na Dolenjskem FOTO STUDIO BORSNAR TREBNJE ATELJE IN LABORATORIJ S TRGOVINO Slakova 1, tel: 07/3461 382 fax: 07/3461 381 Ekspres COLOR foto laboratorij. Izdelava vaših fotografij na kvalitetnih KODAK materialih - tudi v ENI uri. Fotografije za dokumente lahko dobite TAKOJ! Atelje klasične in moderne fotografije: portretna fotografija, fotografiranje porok, družinski in otroški posnetki... * Ugodne cene foto aparatov, filmov, albumov... Ob nakupu foto aparata darilo! "POLETNI DELOVNI ČAS" * od pon. do pet., od 8. - 18. ure, ob sob. od 8. - 12. ure 34, TABOR LIKOVNIH SAMORASTNIKOV 1 # soboto, 16. junija, bo Nemčije, Italije, Makedonije X / po proslavi ob kra- in Slovenije, ki bodo ustvar-V jevnem prazniku otvo- jali od nedelje, 17. junija, do ritev 34. tabora likovnih petka, 22. junija. V soboto, samorastnikov v Galeriji 23. junija, pa bo zaključek Trebnje. Letos bo sodelovalo tabora in predaja likovnih del približno petnajst umetnikov Galeriji, iz Jugoslavije, Hrvatske, m.f. ŠE DVA KONCERTA OB JUBILEJU GLASBENE ŠOLE \ / predavalnici Osnovne X / šole Trebnje je bil 10. V aprila glasbeni recital violinistke Maje Bevc, ki je ob klavirski spremljavi Vlaste Doležal - Rus izvedla dela N. Paganinija, J. S. Bacha, W. A. Mozarta, J. Sibeliusain L. M. Škerjanca. Maja Bevc (sicer tudi učiteljica na GS) je študentka Akademije za glasbo v Ljubljani, v času šolanja pa je prejela številne nagrade na državnih in mednarodnih tek- movanjih. Tudi s svojim tokratnim nastopom je navdušila številne mlade poslušalce. 26. aprila pa je v Kulturnem domu Trebnje potekal koncert učencev glasbene šole. Nastopili so učenci solisti, komorne skupine, skupina kljunastih flavt, otroški pevski zbor, orkester kitar in harmonikarski orkester. Oba koncerta spadata v cikel prireditev ob 25-letnici šole. GLASBENA ŠOLA TREBNJE obvešča starše in učence, da bo PREIZKUS GLASBENIH SPOSOBNOSTI za vpis v Glasbeno šolo Trebnje za šolsko leto 2001/2002 v sredo, 30. mala 2001, od 17. do 18. ure v prostorih glasbene šole (Kidričeva 11). Vse podrobne informacije dobite v tajništvu GŠ - telefon: 07/30-44-162. SPORED FILMSKIH PREDSTAV V KINU TREBNJE PETEK 1/6-01 20.00 PREŽEČI TIGER, SKRITI NEDELJA 3/6-01 17.00 ZMAJ /akcija/ PETEK 8/6-01 20.00 SOVRAŽNIK NEDELJA 10/6-01 17.00 /Vojna drama/ OTROŠKI ABONMA KULTURNI DOM TREBNJE ČETRTEK, SAPRAMIŠKA 14. 6. ob (LG Ljubljana), 40 17.00 minut INFO: JSKD Območna izpostava Trebnje ali Zveza kulturnih društev Trebnje, tel. 07 348 12 50. V soboto, 16. junija 2001, bo v Domu starejših občanov Trebnje potekalo 3. srečanje upokojenskih pevskih zborov Dolenjske, Bele krajine in Posavja. KAMERA ODKRIVA DIVJE ODLAGALIŠČE Z"Xb cesti Velika Loka I I Korenitka je v dobrem mesecu nastalo precejšnje odlagališče, kjer najdete od odsluženih avtomobilov, gospodinjskih aparatov ... S takimi dejanji so lastniku zaprli pot na parcelo, tako da ne more pospraviti lesa z zemljišča. Zaradi obilice razbitega stekla tam še nekaj časa ne bo varno hoditi ali voziti s traktorjem. Lovska družina je pred časom organizirala čiš- čenje, nabrano navlako pa ni nihče odpeljal, da zdaj privablja še druge nevestne odlagalce. Kljub opozorilom lastnika Gliha, ki so bila naslovljena na Občino Trebnje in Lovsko zvezo, se kup še kar veča. Le kje je ustrezna inšpekcijska služba? Žal smo sredi zelenih pomladnih gozdov našli še nekaj podobnih smetišč, ki kažejo na nizko raven osebne kulture odlagalcev. Odlagališče sredi zelenja ob cesti Velika Loka - Korenitka a KMETIJSTVO - RAZPIS Zaradi večjega števila možnih interesentov objavljamo RAZPIS ZA KMETIJSTVO ponovno in v celoti - čas za prijavo: 30. maj 2001. Na podlagi 4. člena Zakona o finančnih intervencijah v kmetijsko proizvodnjo in pridelavo hrane (Uradni list RS, št. 5/91), Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Trebnje (Uradni list RS, št. 19/96), sprejetih Spremembah in dopolnitvah pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Trebnje (Uradni list RS, št. 37/00) in Odloka o proračunu občine Trebnje (Uradni list RS, št. 10/01), Občina Trebnje ob-javlja JAVNI RAZPIS za dodeljevanje sredstev za finančne intervencije za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Trebnje v letu 2001 I. SPLOŠNI POGOJI 1. Upravičenci do interventnih sredstev so pravne in fizične osebe, občani občine Trebnje, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, ki jim je to poglavitna osnova za preživetje in imajo stalno prebivališče oziroma sedež v občini Trebnje, ter združenja s področja kmetijstva. 2. Sredstva za intervencije se dodeljujejo kot regresi, premije in podpore. 3. Upravičenci vložijo vloge in zahtevke za intervencijska sredstva na obrazcih, ki jih dobijo na Občini Trebnje v sprejemni pisarni. K vlogi je potrebno poleg posebnih dokazil priložiti še potrdilo o lastništvu ali posestni list, ki ne sme biti starejši od 3 mesecev oziroma pogodbo o zakupu zemljišč. 4. Izvajalci ali organizatorji morajo k vlogi priložiti pisno ponudbo z višino sredstev, rok za izvedbo, jasno postavljene cilje posameznih nalog, dokazila o usposobljenosti kadrov in reference. Rok pla-čila, ki ne sme biti krajši od 30 dni. 5. Kriteriji za dodelitev sredstev m drugi pogoji so razvidni iz vsebine razpisa. 6. Prednosti bodo imele vloge, ki bodo zagotavljale aktivno zaposlitev, razvoj in ohranjanje kmetijstva, z upoštevanjem območij s težavnejšimi pridelovalnimi razmerami. 7. Upravičenec, ki je za določeno investicijo že prejel podporo, ne more ponovno kandidirati na tem javnem razpisu. 8. Sredstva se bodo nakazovala v roku 30 dni po sklenitvi pogodbe o dodelitvi ali 30 dni po predložitvi zahtevkov z zahtevanimi dokazili o izvedenih nalogah. Zadnji rok za vložitev zahtevkov za izplačilo pogodbenih obveznosti je 20. 1 1. 2001. II. POSEBNI POGOJI Posebni pogoji so določeni pri posameznih ukrepih. Nepopolne in prepozno prispele vloge po tem razpisu se zavržejo, neutemeljene pa zavrnejo. Upravičenec, pri katerem se ugotovi, daje navajal neresnične podatke, se mu sredstev ne odobri, oziroma jih je dolžan vrniti skupaj s pripadajočimi obrestmi. III. PREDMET RAZPISA Predmet razpisa so sredstva za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Trebnje, sprejeta v proračunu za leto 2001 in se namenjajo za: 1. regresiranje: - nabavo načrtov za gradnjo hlevov - spodbudo lokalnih prevozov mleka odročnejših naselij 2. izobraževanje kmetov 3. sofinanciranje analiz zemlje, krme, krvi in somatskih celic v mleku 4. sofinanciranje testiranja kmetijskih strojev 5. subvencioniranje dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu 6. sofinanciranje prestrukturiranja kmetij 7. subvencioniranje razvoja kmečkega turizma 8. subvencioniranje osemenjevanja krav 9. sofinanciranje zavarovanja kmetijskih pridelkov. 10. štipendiranje naslednikov kmetij na kmetijskih šolah. 11. sofinanciranje delovanja druš- tev in njihovih programov 12. izdelava predhodnih analiz in investicijsko tehnične dokumentacije 13. izboljšave kmetijskih zemljišč 14. sredstva za razvoj kmetijstva 1. Rearesiraie: - nabava načrtov za gradnjo hlevov Namen in višina predvidenih sredstev: Namen ukrepa je sofinanciranje uporabe in nabave načrtov za nove gospodarske objekte in nove tehnološke rešitve na kmetijah. Regresira se do 50 % vrednosti računa za izdelan projekt glede na število prijav. Višina predvidenih sredstev je 1.000.000,00 SIT. Pogoji za pridobitev sredstev: Regres lahko uveljavljajo posamezniki, ki morajo predložiti poleg splošnih dokazil še račun za izdelavo projekta, mnenje kmetijske svetovalne službe ter lokacijsko dovoljenje ali odločbo o priglasitvi del. - spodbujanje lokalnih prevozov mleka odročnejših naselij Namen ukrepa in višina predvidenih sredstev: Občina bo delno sofinancirala lokalne prevoze mleka za ohranjanje mlečne proizvodnje na relacijah, ki pokrivajo odvoz mleka iz odročnejših krajev. Regresira se do 50 % vrednosti navedenih stroškov. Za ukrep je predvidenih 1.300.000,00 SIT. Pogoji za uveljavitev sredstev: Regres lahko uveljavljajo organizatorji odkupa mleka. V vlogi morajo biti navedeni razlogi za ohranitev mlečne proge, višina zagotavljanja lastnih sredstev in priložene pogodbe s prevozniki. Sredstva se bodo dodeljevala na podlagi dolžine proge, količine mleka, števila udeleženih proizvajalcev mleka in pomembnosti ohranjanja mlečne proizvodnje za ohranitev poseljenosti kraja. 2. Izobraževanje kmetov Namen ukrepa in višina predvidenih sredstev: Namen je spodbujanje novih znanj in tehnologij kmetijske proizvodnje ter izboljšanje kvalitete življenja na podeželju. Za izobraževanje kmetov, lastnikov gozdov, kmečkih žena in kmečke mladine je pred-videnih 2.300.000. 00 SIT. Pogoji za uveljavitev sredstev: Zahtevke za uveljavitev sredstev vložijo pravne osebe, združenja ali društva s področja kmetijstva, ki izvajajo programe izobraževanja. Sredstva se zagotavljajo za plačilo honorarjev predavateljem predavanj in izobraževalnih tečajev, za uporabo prostorov za izvedbo tečajev in predavanj, nabavo strokovne literature izvedbo strokovnih ekskurzij, demonstracijskih poizkusov, ostalih materialnih stroškov, ki so v skladu s programom nalog na področju kmetijstva. Sredstva bodo dodeljena na podlagi vloge oz. zahtevka za izplačilo. K vlogi je potrebno priložiti celotni program izobraževanja za posamezno ali več nalog s finančno konstrukcijo in časovnimi termini. V skladu s sklenjeno pogodbo, mora biti zahtevku za izplačilo priloženo tudi poročilo o izvedenih nalogah ter verodostojni dokument (račun) z nazivom izvajanega programa, ki se sofinancira. 3. Sofinanciranje analiz zemlje, krme, krvi in somatskih celic v mleku Namen ukrepa in višina predvidenih sredstev: Namen ukrepa je ekonomična in pravilna uporaba gnojil, (za potrebe obnove trajnih nasadov, agromelioracije, za potrebe izdelave gnojilnih načrtov za kmetije), sestava uravnovešenih obrokov krme za rejo živali (za sestavo krmnih obrokov) in za zagotavljanje kvalitete mleka pri prodaji. Za imenovane ukrepe je namenjeno 1.300.000. 00 SIT in sicer za analize zemlje in krme v višini 400.000. 00 SIT, krvi pri kravah - za izdelavo antibiograma in ugotovitev pomanjkanja raznih elementov v višini 250.000,00 SIT in analize somatskih celic v višini 650.000,00 SIT. Pogoji za pridobitev sredstev: - sofnanciranje analiz zemlje in krme Sofinanciranje analiz poteka preko izvajalske organizacije, ki za upra- vičence uveljavlja interventna sredstva iz občinskega proračuna. Strošek analiz se sofinancira v višini 50 %. Izvajalec analiz bo 50 % del stroška zaračunal lastniku vzorca, ostalo pa občini. Analize se izvajajo na podlagi naročila kmetijske svetovalne službe in v dogovoru z upravičenci do interventnih sredstev. Strošek analiz se sofinancira vvišini 400.000,00 SIT. Pogodba bo sklenjena z najugodnejšim ponudnikom, za dobo enega leta. - sofnanciranje analiz krvi Sofinanciranje analiz krvi pri kravah - je namenjeno za izdelavo antibiograma in ugotovitev pomanjkanja raznih elementov. Upravičenci so upravičeni do sofinanciranja v višini 50 % do 20 % posamezne črede do vrednosti v višini 250.000,00 SIT. - sofinanciranje analiz somatskih celic v mleku Sofinanciranje analiz somatskih celic v mleku uveljavlja organizator odkupa mleka na podlagi vloge in zahtevkov za izplačilo s predloženimi računi. Strošek analiz se sofinancirav višini 650.000,00 SIT. 4. Sofinanciranje testiranja kmetijskih strojev Namen ukrepa in višina predvidenih sredstev: Namen ukrepa je sofinanciranje testiranja molznih strojev, silažnih kombajnov in traktorskih škropilnic na območju občine Trebnje. Strošek testiranja kmetijskih strojev se sofinancira v višini 50 %. Za ukrep je predvidenih 700.000,00 SIT. Testiranje vsebuje: 1. Splošni pregled strojev 2. Testiranje in nastavitev vitalnih delov 3. Svetovanje. Pogoji za pridobitev sredstev: Testiranje izvajajo izbrani in pooblaščeni servisi, ki za upravičence uveljavljajo regres. Strošek testiranja v višini 50 % sofinancira občina Trebnje, ostalo pa lastnik stroja-upravičenec interventnih sredstev. Ponudnik mora poleg testiranja omenjenih strojev zagotoviti tudi nadomestne dele po konkurenčnih cenah. Lastniki strojev se lahko odločijo tudi za servisiranje, kar pa ni obvezno. Testiranje bo potekalo na podlagi prijav upravičencev, ki jih bo zbirala kmetijska svetovalna služba in tudi spremljala testiranje do porabe razpoložljivih sredstev. Obseg del je odvisen od interesa upravičencev. Ponudniki lahko dajo ponudbo za testiranje posameznih ali več vrst strojev. Testiranje bo potekalo na kmetijah v skladu z organizacijo kmetijske svetovalne službe in dogovori z upravičenci. Z izvajalcem bo sklenjena pogodba za izvedbo testiranja. Ponudnik mora k vlogi priložiti: 1. dokazilo o registraciji dejavnosti, ki ni starejše od 60 dni, 2. opis dela in opcija ponudbe, 3. predračun in prikaz strukture stroškov tako, da je vrednost del prikazana ločeno po naslednjih skupinah: -dobavljene storitve, -dobavljeni material. 4. reference s področja del (naveden mora biti naročnik, spisek strokovnjakov in odgovornih oseb pri naročnikih, ki so podobna dela naročili). Opis dela in predračun postanejo sestavni del pogodbe. 5. Subvencioniranje dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu Namen ukrepa in višina predvidenih sredstev: Namen ukrepa je pospeševati dopolnilne dejavnosti na kmetijah, pospešiti strukturne spremembe v kmetijstvu in konkurenčno usposobitev kmetijskih proizvajalcev ter širitev obstoječih in novih dejavnosti. To so predelava in prodaja kmetijskih pridelkov, ki temelji na lastni proizvodnji, domača obrt, služnostne dejavnosti, pridelovanje zelenjave in sadja ter ostalo. Višina predvidenih sredstev znaša 1.200.000,00 SIT. Podpora je namenjena za subvencioniranje gradnje objektov in opreme za opravljanje dopolnilnih dejavnosti. Višina subvencij bo dodeljena v skladu s predvidenimi sredstvi in številom prijav. Vlagatelji lahko pridobijo do 30 % vrednosti vlaganj. Pogoji za pridobitev sredstev: Subvencija se upravičencu za isto ali podobno dejavnost lahko dodeli le enkrat. Upravičenec mora pri vlaganjih v objekte predložiti veljavno gradbeno dovoljenje ali odločbo o priglasitvi del, mnenje kmetijske svetovalne službe, program razvoja kmetije iz katerega bo razvidno, da bo dopolnilna dejavnost pomembno vplivala na ohranitev ali uvedba novega delovnega mesta, ter dokazila o vrednosti vlaganj v objekte in opremo. Če upravičenec vlaga v stroje, mora predložiti tudi potrdilo, da je član strojnega krožka. Če je potrebno, mora biti dopolnilna dejavnost registrirana v ustreznem registru. 6. Sofinanciranje prestrukturiranja kmetij Namen ukrepa in višina predvidenih sredstev: Občina daje podporo naložbam za prestrukturiranje, preusmeritev in modernizacijo proizvodnje, priprava na biološko kmetovanje in druge vrste prestrukturiranja, ki pomenijo razširitev dejavnosti ali uvedbo novih delavnih mest. Višina predvidenih sredstev znaša 1.000.000,00 SIT. Upravičenci lahko pridobijo glede na predvidena sredstva in število prijav, subvencijo v višini do 30% vrednosti realiziranih vlaganj v kmetijsko proizvodnjo (opremo in objekte), ki pomeni preoblikovanje dejavnosti ali uvajanje nove tehnologije. Pogoji za pridobitev sredstev: Subvencija se lahko dodeli le enkrat za isto preusmeritev. Upravičenec mora k vlogi predložiti mnenje kmetijske svetovalne službe, program razvoja kmetije, iz katerega bo razvidno, da bo prestrukturiranje pomembno vplivalo na ohranitev kmetije ali uvedbo novega delovnega mesta, ter dokazila o vrednosti vlaganj v objekte, stroje in opremo. Pri vlaganjih v objekte je potrebno priložiti ustrezno gradbeno dovoljenje. 7. Subvencioniranje razvoja kmečkega turizma Namen ukrepa in višina predvidenih sredstev: Namen je pospešiti dejavnosti kmečkega turizma predvsem na območjih vinskih turističnih cest in območjih CRPOV. Subvencije so namenjene za izgradnjo turističnih kapacitet (gradnjo objektov in opreme), za promocijo ter za oblikovanje turistične ponudbe. Višina predvidenih sredstev je 1.900.000. 00 SIT. Vlagatelji lahko pridobijo do 30 % vrednosti dejanskih vlaganj. Pogoji za pridobitev sredstev: Subvencija se upravičencu za isto dejavnost lahko dodeli le enkrat. Upravičenec mora k vlogi predložiti gradbeno dovoljenje ali odločbo o priglasitvi del, mnenje kmetijske svetovalne službe, program razvoja kmetije iz katerega bo razvidno, da bi dejavnost pomembno vplivala na ohranitev kmetije ali uvedbo novega delovnega mesta, dokazila o vrednosti vlaganj v objekte in opremo. Dejavnost kmečkega turizma mora biti registrirana v ustreznem registru. 8. Subvencioniranje osemenjevanja Namen ukrepa in višina predvidenih sredstev: Namen ukrepa je zmanjševati strošek upravičencev do regresiranega osemenjevanja. Za imenovani ukrep je namenjeno 7.920.000. 00 SIT in sicer se za vsako osemenjeno kravo nameni 1.500,00 SIT in vsako osemenitev plemenskih svinj 1.000,00 SIT, ki se lahko realizira do višine razpoložljivih sredstev. Pogoji za pridobitev sredstev: Zahtevke za subvencijo za osemenjevanje vlagajo registrirani izvajalci osemenjevanja po opravljenih storitvah na podlagi seznama uporabnikov uslug. 9. Sofinanciranje zavarovanja kmetijskih pridelkov Namen ukrepa in višina predvidenih sredstev: Namen sofinanciranja je stimulirati kmete, da zavarujejo svoje posevke in s tem dosežejo večjo sigurnost kmetijske proizvodnje. Za navedeni ukrep je namenjeno 2.000.000,00 SIT. V skladu s predvidenimi sredstvi in številom prijav lahko upravičenci, ki imajo svoje pridelke zavarovane, pridobijo do 50 % vrednosti zavarovalne premije. Pogoji za uveljavitev sredstev: Vlogi, s katero upravičenec uveljavlja subvencijo, mora biti priloženo poleg splošnih dokazil še kopija zavarovalne police. Za upravičence lahko uveljavlja regres tudi društvo ali organizator proizvodnje, če so posevki zavarovani s skupinsko polico, ki mora vlogi priložiti seznam upravičencev, kopijo skupinske, zavarovalne police. 10. Štipendiranje naslednikov kmetij na kmetijskih šolah Namen ukrepa in višina predvidenih sredstev: Namen štipendiranja je dvigniti izobrazbeni nivo naslednikov kmetij. Skupna razpisana vsota za štipendije za šol.leto 2001/2002, dodeljeno v letu 2001 znaša 850.000,00 SIT. Pogoji za uveljavitev sredstev: Kandidati morajo biti ožji družinski člani upravičencev do interventnih sredstev, ki se šolajo na kmetijskih šolah in ne prejemajo štipendij iz drugega naslova. Štipendije se dodelijo za šolsko leto 2001/2002. Z vsakim štipendistom bo sklenjena pogodba o štipendiranju. Višina štipendije bo določena na podlagi števila prijavljenih kandidatov, šolskega uspeha, stopnje študija. Prednost bodo imeli dijaki in študentje, katerih starši imajo kmetijsko dejavnost kot edini vir preživljanja. K vlogi mora kandidat predložiti: - potrdilo o lastništvu kmetije ali posestni list staršev ali skrbnikov -zadnješolsko spričevalo -potrdilo o šolanju - izpolnjeni obrazec za štipendije obr. 1,51 - izjavo staršev ali skrbnikov, da je štipendist predviden naslednik kmetije in da ne prejema štipendije iz drugega naslova - izjavo staršev, da jim je kmetijska dejavnost edini vir preživljanja ali potrdilo davčne uprave -potrdilo o državljanstvu. Rok za prijavo za to točko javnega razpisa je 30.9.2001.11. Sofinanciranje delovanja društev in njihovih programov Namen ukrepa in višina predvidenih sredstev: Občina bo sofinancirala programe in aktivnosti društev s področja kmetijstva. Za ta namen je predvideno 3.600.000,00 SIT. Društvom bodo dodeljena sredstva za izvedbo programov strokovnega dela, strokovnih prireditev, prenosu tržnih informacij in za izdajo strokovno informativnih publikacij. Pogoji za uveljavitev sredstev: Do sredstev so upravičena registrirana društva s področja kmetijstva in društva, kjer so člani, ki so upravičenci do interventnih sredstev regijsko ali drugače povezani in če na območju občine za to področje ni registriranega društva. K vlogi mora društvo predložiti izpisek iz registra, program strokovnega dela, prireditev, prenosa tržnih informacij in izdaje publikacij. Iz predloženih dokazil mora biti razvidno število udeleženih članov ter delež in oblika lastnih sredstev. Priloženo mora biti tudi pooblastilo pooblaščene osebe za zastopanje. Višina dodeljenih sredstev bo odvisna od pomena akcij za razvoj področja delovanja društva, števila članov, pomembnosti delovanja društva za razvoj in ohranjanje kmetijstva v Občini Trebnje, od zagotovitve lastnih sredstev in predvidenih sredstev. 12. Izdelava predhodnih analiz in investicijsko tehnične dokumentacije Namen ukrepa in višina predvidenih sredstev: Namen sofinanciranja je izdelava investicijsko tehnične dokumentacije. Za predvideni ukrep je namenjeno 2.000.000,00 SIT. Upravičenci lahko pridobijo subvencijo za sofinanciranje priprave strokovnih podlag za urejanje kmetijskih zemljišč ter drugo v skladu s programom. Pogoji za uveljavitev sredstev: Do subvencije so upravičeni tisti, ki so namenjeni urejati kmetijska zemljišča (želijo izvajati agromelioracije, osuševanje, namakanje zemljišč in drugo). Subvencionira se izdelava investicijsko tehnične dokumentacije za prijavo na razpis mimstrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Vlogi mora vlagatelj priložiti mnenje kmetijske svetovalne službe in predračun izdelovalca projektne dokumentacije. 13. Urejanje kmetijskih zemljišč Namen ukrepa in višina predvidenih sredstev Namen ukrepa je stimulirati lastnike kmetijskih zemljišč k izboljševanju naravnih danosti zemljišč. Upravičenci lahko pridobijo subvencijo za odstranjevanje skalnih osamelcev, čiščenje zarasti, urejanje poti in dostopov, planiranje, čiščenje jarkov, postavitev drenaž ter vzdrževanje melioracijskih sistemov. Za urejanje kmetijskih zemljišč je namenjeno 4.100.000,00 SIT. Višina sredstev bo dodeljena v skladu s predvidenimi sredstvi in glede na število prijav do višine 50 % vrednosti opravljenih del. Pogoji za uveljavitev sredstev: Upravičenci morajo k vlogi priložiti mnenje kmetijske svetovalne službe, mapno kopijo z načrtom izboljšave oz. zamenjave zemljišč, odločbo o priglasitvi del, če gre za dela v takem obsegu, lokacijsko dovoljenje, če gre za krčitev gozda ter predračune ali račune za potrebna ali izvedena dela, za nabavo gramoza za urejevanje poti, potrebnega materiala za izdelavo drenaž in stroške zamenjave zemljišč. Sredstva se bodo dodeljevala na podlagi predloženih dokazil o izvedenih delih. 14. Sredstva za razvoj kmetijstva Namen ukrepa in višina predvidenih sredstev Namen ukrepa je ustvariti pogoje za razvoj kmetijstva v obdobju od 2001 do 2006, motivirati ciljne skupine za identifikacijo skupnih nalog, izvedba delavnic za proučitev posameznih razvojnih možnosti, usmerjanje razpoložljivih občinskih sredstev za finančne intervencije v kmetijstvo, za razvojne programe in kmetijsko infrastrukturo ter priprava projektov za pridobitev sredstev s strani države in EU. Naloga projekta je spodbuditi regionalno povezovanje za skupno nastopanje na trgu pod skupno blagovno znamko. Za projekt razvoja kmetijstva je v proračunu občine namenjeno 2.000.000,00 SIT. V primeru pridobitve sredstev iz proračuna RS se bo višina sredstev za izvedbo tega projekta ustrezni povečala. Pogoji za pridobitev sredstev: Na javni razpis se lahko javijo izvajalci, ki so registrirani za dejavnost, ki je predmet razpisa in imajo za to dejavnost vsa predpisana dovoljenja, razpoložljive in usposobljene kadre. Predvidena dela se bodo izvajala od sklenitve pogodbe do 20.11.2001. Ponudba mora biti sestavljenatako, da bo vsebovala vsa dokazila o registraciji, usposobljenosti razpoložljivih kadrov. Ponudnik mora izdelati ponudbo v slovenskem jeziku, cene iz ponudbe pa v slovenski valuti. Ponudbo lahko predloži po pošti ali odda osebno. Ponudba mora biti označena z oznako »Projekt razvoja kmetijstva«. Ponudba mora biti veljavna najmanj 30 dni. V zavarovanje dobre izvedbe pogodbenih obveznosti in dokončanja prevzetega dela iz pogodbe do 20. 11. 2001 se zavezuje izvajalec izročiti naročniku ob podpisu pogodbe menico z menični izjavo v višini 10 % pogodbene vrednosti. Pri izbiri bo naročnik upošteval usposobljenost ponudnika, reference in ceno. Kandidat lahko dobi podrobna navodila na Občini Trebnje, Oddelek za gospodarstvo, kjer prejme tudi Podrobni opis predvidenih nalog. Vloge za dodelitev sredstev z vsemi zahtevanimi prilogami in dokazili vlagatelji pošljejo na naslov: OBČINA TREBNJE, GOLI-EV TRG 5, 8210 TREBNJE ali jih vložijo osebno v sprejemni pisarni Občine Trebnje. Rok za prijavo na razpis je 30. 5. 2001. Rok za prijavo za 10. točko tega razpisa je 30.9.2001. Oddelek za gospodarstvo OBČINA TREBNJE KMETIJSTVO yi 1 xx/ u DRUŽINSKI DAN V VRTCU MIRNA MALO DRUGAČE ajlepši čas v življenju posameznika je čas predšolskega obdobja -to je čas brezskrbnega otroštva. Vsi, starši in vzgojitelji se trudimo, da bi čim bolj obogatili njihovo otroštvo. Vsako leto smo v marcu z raznimi prireditvami vabili starše v vrtec na vesela sre- čanja. Letos pa so nas starši metuljev prav lepo presenetili in pripravili igrico: »Kdo je naredil Vidku srajčico?« Vsem igralcem se v imenu otrok in delavk vrtca lepo zahvaljujemo. Igrali so: Silva Potokar (mati), Andrej Tratar (Videk); OTROCI: Jolanda Mandelj, Merlis Bračko, Olga Tratar, Miran Kovačič, Franc Jerman, Vesna Borštnar, ŽIVALI: Elizabeta Sladič (ovca), Kotar Marko (grm), Marinka Kotnik (pajek), Darja Kašič (rak), Elizabeta Sladič (ptička). Predstava jim je izjemno uspela. Otroci so se staršem zahvalili z darili, ki so jih sami izdelali. Tako otroci kot starši so si zaželeli še več takšnih predstav. Zato se vsem nastopajočim in vzgojiteljici Mojci še enkrat iz srca zahvaljujemo. Hvala tudi gostilni Kolar, ki je vse nastopajoče povabila na večerjo. Marija Koprivc Delavci mirnskega vrtca si želijo, da bi ponočni huligani pustili igrala pred vrtcem na Mirni, občinski veljaki pa podprli nujnost sanacije same zgradbe mirnskega vrtca. NAGRADNA KRIŽANKA Geslo pretekle križanke je bilo VESELO SRCE - POL ZDRAVJA. Izmed 76 prispelih rešitev smo izžrebali: Melito Zupančič, Pristavica 14, Veliki Gaber; Urško Repše, Šentrupert 78, Šentrupert in Davida Lipoglavška, Repče 22, Trebnje. Vsem nagrajencem kakor tudi sestavljalki križanke podarja MESARSTVO CVETAN vrednostne bone za nakup v njihovi mesnici v Mokronogu oz. vTrebnjem. Pravilno rešeno nagradno križanko pošljite do 4. junija na naslov: Glasilo občanov, Goliev trg 5, Trebnje. OGLED ZNAMENITOSTI NOTRANJSKE Članice aktiva kmečkih žena Velika Loka smo se v zgodnjih jutranjih urah od- pravile na ogled lepot Notranjske. Po ogledu znamenitosti Rakovega Škocjana in "V, mx slivniške gore (tu naj bi imele domo vanje čarovnice), smo se odpravile še na ogled Cerkniš kega jezera. Ogledale smo si tudi znano in cca 12 ha veliko _ drevesnico Štivan v Matenji vasi. Zaključek smo opravile z ogledom vinogradniške kmetije »ter degustacijo pršuta in terana na Primor-Najpogumnejše smo se postavile na vrhu Slivnice s|