DOLENJSKE NOVICE
iJoh'iijMko Novico iztiajajo vsul; řofrteli; ako ; ; je t» (iaii praznik, <ian pojirPj. ; :
Cena Jiiii JO 7.SÍ ccl« Ipio (0(1 nfirila tio a}>rila) S K, za jioi lota K. Naroriiina za Neiiiřijo, Hohiio in tirii^^e evro|i9ke države znaša ;í-í><) Iv, za Aîticrîlto 4'i>() K. Lisit in oglasi se (ilarnjejn iiii|irej.
: Vse dopise, iiaročiiiiio in oztiitnilii : ; fipi-ejťíiiia tiskarna J. Krajec nasi. :
Fohlonitev odposlancev vojvodine Kranjske cesarju KBRDLU in cesarici [ITI.
v sredo 31. jaimai'ja so se iia cesarskem (Ivoili iia Dtinajii o(li»oslaiist.va avstrîjskili dežel Galicije, Moravske, Zgornje Avslrije, ňtajerske, ICoi'oške, líraiijske. Bukovine, Ooi'iŠke, Predarlsko poklonile Njegovetnu Vellčanslvu cesarju Kai'oln in cesarici Citi, obnavljajoč staro zvestobo do liabsl)urškega prestola. Sprejem dežele Ki'aiijske, ki se je vršil na cesaiskeiti dvoru ob 3. uri po-])oUlne, se je jako razlikoval od sprejema (Iriigîl) (ležela. Od vseh dnigili dežela so ))ri,Šli samo deželni odborniki v, deželiiinii glavarji na řelu. Samo kiarijska dežela je nastot»ila z odposlatistvoni oseiniiidvajsetib riiož, ki so zastopali najširšo ljudsko avlo-noniijo. Bili so večinoma okrajni naČelniiii, v Številu, kolikor ga ji; dovoljevala omejitev kabinetne pisarne, kajti kranjska deželna deputacija je po Jiioči svojega števila daleko presegala vsako kraljestvo in nadvojvodino.
Med f.ciii, ko so (Irugc deputacije šle k eesarjii v tajno pisarno, sc je kranjski deputaciji dolofiilo za sprejem veliko dvo-j-aiio tajnili svetiiikov. Kianjsko deželno deputacijo je sprejel najvišji koinornik grof Laiidskoronski.
OdprU so SÇ vi'ata dvorane, i/ katere je ])rikorakala avsti ijska in ogrska telesna garda Nje^'. Veličanstva (,cr je napi-avila pred vrati špalir, sko/J katerega sc je kranjska deputacija podala v sprejemno dvorano. Tam se jc uvrstila v dvojjiein l)olkrogu, v katerega «redi je stal deželni odbor s knez-oškoťom. Deputacija jc tvorila s talarji cerkvcnili dostojanstvenikov, z nnifoi'mami in številnimi odlikovanji, ki so krasila prsa naših zaslužnih mož, jako slikovito skupino.
V odposlanstvu vojvodine Kranjske so bili : knezoškof ljubljanski dr. Anton B. Jegliě, <ieželrii glavai* dr. Ivan Štjštei'šič so deželnimi odljornikl, bai'onoM) Apfaltrcrnom (v unifoi'iii), dr. E. Lampetom, dr. Karel Trillei'jem, dr. rcgaiiom, dr. Zajcetii (v nni-formi); nato so se vrstili V krogu poslanci: knez Windisehgraetz (v uniformi), župan ljubljanski dr. Ivan Tavííar ter poslanci: kanonik dekan LavrenciÊ, gi'of Bai'bo (v uniformi), ravnatelj Karel Dermastia, župnik Pihcr, Galle, Loj, IMilideić, dr. Ravnihai', Veliovec, Zui'C, Zabret, jiredsednik ki-anjskc trgovsko in obrtne zbornico Knez, naťíelniki cestnih okrajev lidee, Doltar, Krjavec, Hafnei', Mejač, Ti'šar, predsednik društva za tujski pi-omet dr. Krisper, predsednik obrtnopospeševalnega urada Kregar.
Bilo je nominiranih še veťí Članov deputacije, da bi bila dežela po]>o!noma enakomerno zastopana, ki pa vsled pi'o-nictnih težav, tiiko zlasti z Notranjskega, in kiatkega časa za priprave niso mogli odpotovati.
Višji dvorjan je potrkal s palico na tla in visoka vrata so so odjirla, pi-ikora-kala jc viteško ])lemenîta oseba cesai'ja ICarola, ob njegovi strani pa cesarica Cita, katero dražestnost in miloha sta takoj očarala vse navzoče. Izraz naklonjenosti in dobrot.ljivosti je sijal z obrazov Veličanstev. Cesar je nosil inarŠalsko uniformo, cesarica je bila oblečena v prcpiosto Či'iio obleko bi-ez vsakega nakita, razen redov — pravi vzor avstrijskim ženatii v sedanjem
resnem Časn. Tedaj zakliče deželni glavar doktor Ivan Šiištei-šič: „Njuni cesai-ski in ai)ostolskt Veličanstvi, „Živijo!", nakar so, kakor tri salve, zadoneli navdušeni „Živijo!•' klici po dvorani. Cesarska dvojica je bila očividno prijetno presenetíena po tem tom-pei'amentneni, ognjevilctn, iz srca iirihaja-jočem pozdravu iz svežih prs sinov kranjske dežele. Cesar in cesarica sta na ta pozdrav odgovorila z veselim smehljajem- in sta z roko odzdravljala.
Nato je spi'cgovoi'il deželni glavar di'. Jvan Šušteršič. Govor deželnega glavarja je bil po vsebini in obliki dovi'šen iti jc nai'edil tia navzoče velik vt.is. Deželni glavar dr. Ivan Šiištei'sič je tako-le tolmačil čustva picbivalstva kranjske dežele:
Vaso Veličanstvo!
1'iesviili »Hš cesar in gospod!
V	svetovnozgodovinskem času je božja volja poklicala. Vašo Veličanstvo na najčast-Ijivcji prosto! Evi'opc in velikanske so naloge, ki jih je previdnost líožja pridržala Vašemu Veličanstvu. Zaupanja polni gledajo naiodi cesarstva na Vaše Veličanstvo in milo prosijo Vsemogočnega, da bi Vašemu Veličanstvu veliko delo uspelo in bila usojena dolga srečna vlada.
Prešinjeno teli vzvišenih čiivstev sc bliža avtonomno zastopstvo kranjsko vojvodine .stopnjicam Najvišjega prestola, da se v najgloblji prespnštljivosti pokloni imenom dežele Vašemu Veličanstvu, našemu jire-svitlemu cesarju in gospodu, ter Njenemu Veličanstvu, naŠi vzvišeni, prejasni cesarici, in iz dna duše cele dežele obljubuje zvestobo in lulanost do smrti.
V	tem slovesnem ti'cnotji se spominja dežela z iskreno hvaležnostjo posebnega odlikovanja, koje je Vaše Veličanstvo že v prvih dneli Velesvoje slavne vlade naj-niilostljiveje naklonilo kranjskemu pešpolkii. Dežela je prošinjena od veličine te cesarske milosti in jo občuti kot največjo čast in kot novo di'agoceno vez za najprisrč-neje združenje dežele z ljubljeno Najvišjo cesarsko hišo.
Vaše Veličanstvo! Veleponienljivi, iz najplemenitejših nagibov izišli korak, ki ga je upotilo Vaše Veličanstvo v namenu, da sc svetu povrnejo blaginje mir», je navdal deželo z iskreno radostjo in najglobjo hvaležnostjo. No zmeiieč se za sovražne s[)letke, vidi dežela v tem koi'aku mnogo obetajoče znamenje bližajoče se srečno bodočnosti.
Vaše Veličanstvo! ,Skozi več kot šest stoletij s pi'ejasno vladarsko hišo zvezana, ni ki'anjska dežela nikdar omahovala v svojih dolžnostili napram cesarju in državi. V viharjih vseh časov so zamogli pi'cjasni predniki Vašega Veličanstva zaupati v kranjsko zvestobo in na njo zidati. In to zvestobo, izkazano v veselih in žalo-<tiiili dneh, preizkušeno v viharjih in bojib, nlr-jeiio v iski'enem straliu božjem, zvest.i)iio, ki je tako trdna in nepremakljiva kakoi* nehotične prirodne trdnjave, ki obilajajo deželo, to zvestobo prosi kranjska vojvodina najmilostljiveje sprejeti kot z veseljem l)okloiijeno vezilo dežele k slavnemu nastopu vladanja.
Vaše Veličanstvo! Z moško, odkrito značajnostjo ljubi Kranjec svojega presvit-lega vladarja in veliko skupno domovino. V polnem soglasju s tem neiztrebljivo globoko ukoreninjenim podedovanim mišljenjem, ljubi Ivranjec iskreno svojo domačo grudo in sc trdno drži svojih posebnosti, svoje sv. vei'e, svojega dragega materinega jezika ter ustavnih pravic in svoboščin dežele.
Proseč v najgloblji prespoštljivosti za to od Vašega Veličanstva mogočno zaščito ter cesarsko velenaklonjenost in milost za blagostanje dežele, izprošamo ponižno najobilnejši božji blagoslov tia posvečeno glavo Vašega Veličanstva in na Najvišjo Vašo projasno hišo.
Bog olii-ani, Bog čuvaj, Bog blagoslovi Vaše Veličanstvo!
Pri posameznih točkah glavarjevega govora, se je opazilo, da je cesar večkrat odobriije nagnil glavo. Ko je dež. glavar končal so zagromcli po dvorani zopet navdušeni „Živio" klici Veličanstvoma.
Njegovo Veličanstvo cesar Karol je odgovarjal s krepkim glasom, da z veseljem sprejme poklonitev zastopnikov dežele Kranjske, katera se je valkdar izkazala kot trdna zaslomba prestola. On na kranjsko dedno zvestobo, ved no računa in se zanaša na njeno zastavo, junaški sinovi dežele so se tudi v sedanji vojni sijajno izkazali.
Ko je izpregovoril cosai' Karol slovenske besede: „Bog ohrani, Bog živi, mojo krasno, zvesto deželo Kranjsko !" se jc polastila članov deputacije globoka ginjeuost; te cesarjeve besede so bile izgovorjene v krasni pravilni slovenščini — ob sklopu cesarjevega govoi'a pa so zopet zadoneli mogočni naši „Živio", kot sveta prisega naše zvestobe.
Nato je deželni glavar predstavil Veličanstvoma vse člane deputacije. Cesar je skupno s cesarico šel do vsakega člana deputacije in vsakega z največjo Ijubeztiji-vostjo nagovoril, vsakemu dal roko, mnogim pa je podala ^roko tudi cesarica. Deželnemu glavarju dr. Šušteišiču je cesar takoj rekel, da sta se že videla pri petem armadnem poveljstvu, vpraševal ga je kako je z apro-vizacijo. Dež.glavar: „Tako kakor povsodi, treba pa je potrpeti."
Ljubljanskega knezoškofa di-. A. B. Jegliča je vprašal cesar po razmerah v Škofiji in med duhovščino. Knezoškof je odgovoril, da je kranjska duhovščina vedno izpolnjevala svojo patrijotično dolžnost. Cesar: „Vem, prav dobro vem !" Cesarje vprašal knezoškofa: „Ali jo vodno v Ljubljani in v deželi?" Knezoškof je odgovoril, da med vojno nikamor ne gre, duhovščina moli za prejasno cesarsko hišo. Cesar: „Leiio, lepo, — to je jako patrijotično!"
Potem je nagovoril cesar vso druge člane odposlanstva ter z velikim zaminia-tijem sledil odgovorom. Poslanca in župana g. J os Zurca jc cesar vprašal; „V kateri občini ste župan?" G. Zurc je odgovoril : „V občini Šmihel-StopiČe na Dolenjskem." Cesar vpraša dalje: „Koliko Časa sto že župan?-' G. Zurc odgovori; „Dvajset let!" Nato reče cesar: „To je lepo!" In cesarica prisiavi; „To je paČ dolgo!" Konečno ga še vpraša cesar: „Koliko Časa ste poslanec? „Četrto leto", odgovori g. Znrc. —
G. iioslanca in Župana Vehovca iz Žužemberka je vprašal cesar, koliko časa je on župan? In ko g. Vebovec povt', da že 22 let neprestano žiipamije, ga je cesar l>ohvalil. Vprašal ga je tudi cesar: „Vi ste bili vojak?" Odgovoi': -Ta! Veličanstvo, sem bil pri to])ničarjih!" Cesar nato: „Tako! Leiio!" — Župana gosp. Doltarja je cesar vprašal, kako je z aprovizacijo. Doltar je odgovoi'il, da je v njegovem okraju še precej dobro. To je cesai'ja očividno veselilo iii razveseljen je vzkliknil Županu Dultarjii slovensko: „Dobro! To me neizrečeno veseli!" — Poslanca in župana g. Mihelčiča jo izpraševal cesar, kje je služil i)ri vojakih. Tudi cesarica Cita je odlikovala g. poslanca Mihelčiča z vprašanjem in ko je poslanec pojasnil delo svojega občinskega referata, sta se cesar in cesarica prijazno poslovila z vzklikom: „Lepo, zelo lepo!"
Ko sta se cesar in cesarica po končanem cei'klu poslovila od odposlanstva in sta že stopila do vrat, so Še enkj-at jima zadoneli hvaležni „Živio" klici. Cesar in cesai'ica sta se Še enkrat obrnila iti se smehljajoč zahvaljevala.
Sprejem naše deputacije po cesarju in cesarici je napravil na vse navzoče globok in trajen vtis, ki ga nihče ne bo pozabil, kdor je imel srečo biti član tega zgodovinsko važnega poslanstva. Dežela Kranjska in vse njeno prebivalstvo je globoko hvaležno za izredno milost, s katero je bilo sprejeto naše odposlanstvo. Program, ki ga jo tolmačilo naše odposlanstvo na Dunaju, je bil in bo vedno pi'ogram celega našega naroda. Naš tiarod bo zato iskreno pozdravljal impozantni skupni nastop najboljših svojih mož pri tej krastii patrijotični manifestaciji kot jasen dokaz, da je avstrijska misel tisto, kar naj ttas na jugu združi v srečo našega naroda in v najboljšo obrambo vsem Sloveticem drage Avstrije!
Hnia kraiijskeiia dež. odbora na IMniiij« dne 31. jaimarja lt)17. — Piebere in soglasno sc odobri nagovor deželnega glavarja na Njega Veličanstvo pri poklotiil-neni sprejeitni.
Povodom sprejema kranjske poklonilne deputacije pri Nj. Veličanstvu ter v večni sjiomin tega velepomembnega dogodka se soglasno sklene: Ustanovi se posebni zaklad kot ustanova „za otroka" v okviru akcije, ki stoji pod Najvišjim protektoratom Njenega Veličanstva cesarico Cite. Sklene sc predložiti prošnjo na Najvišje mesto, da sme nositi ustanova ime „Cesaj'ice Cite kranjska deželna ustanova za otroka". Kot začetna temeljna glavtiica se določi svota lOO.OOClK iz deželnih sredstev. —
UČiteljstvu se dovoli vojna draginjska podpora v oni izmeri kakor zadnjič; podpora za otroke pa se zviša od 15 na 20 K, provizorno učiteljístvo prejme enako drag. potlporo, kakor definitivno učiteljstvo, t. j, v izmeri SOK. — Deželni glavar se pooblasti, da tiakaže primerni znesek kot prvo i>omoČ po potresu prizadetemu prebivalstvu Krške vasi na Dolenjskeni.
Dijakom-junakom v trajen spomin!
v zadnji številki „Dolniijsiiili Novic" smo objavili veselo iii toltižbciioino novico, da sc je v Novem tiicsin sošel poficbfii odbor oiikritosiCiiili pi'jaleljev nćečo se sredtijesoliiiie mladine v. namenom, da ustanovi iz prostovoljniii iifisjievkov (iikoime-novano „Vojnospominsko uslanovo za dolenjske (lijake fiuvoincške gimnazije". Da, originelna in modra jc ta jtiisei, la!;o se sliši řestokrat iz nst izobi'aženstva iii pnin'ostega ktnetskega statni. Saj vsi dobi o vedo, kako krvavo so si zasinžili ia tiajni spomin (lijaki-junaki, kako velika tolažita bo padlim junakom!
Imenovani, našteti dijaki v oklictt zadnje Številke „Dol. Novic", so bili dijaki hikajšne gimnazije. 1'resvitli cesar jib je poklical kot sposobne vojake pod oiožje. Na I'aznovrstiiili biijnib poljib so vestno sjioinili svoje dolžnosti v proslavo vrhovnega poveljnika, v varstvo širne Avsliije osobito še v korist naše [)rc(hage Slovenije, ki je ravno zdajod strani kinit.ib sovi'ažnikov najbolj Ogrožena. In dijaki-junaki, ki .so Žastno in vestno spolnilf svoje dolžnosti najtiam cesarju, šii'ji in olji donmvini naj bi ostali pozabljeni? Gotovo ne!
Ako kaj radi proslavimo in oveko-večimo slavne tiiože, ki so veliko delovali v korist svete cerkve, v blagor svojega nai'oda, ali naj pozabimo dijakov-jnnakov, ki so vslcd svoje neomajane zvestobe do cesarja, vsied .svoje junaške ljubezni do domovine, dai'ovali celo to, kar nani je vsem najljubše in najdi'ažje: svoje življenje v najlepši dobi. Proslavimo in ove-kovefiimo jib tudi mi z zitružeiiimi močmi, in sicer ne samo s spominskimi plošiiami, a veliko bolj s takimi znaki globoke hvaležnosti, da bo njihovo ime, njiiiov pogum obi'anjcn od roda do roda. Tak plemenit namen upa imenovani odbor uresničiti in doseči s pomočjo velikodušnih dobi'otnikov ravno z nameravano vojno spominsko ustanovo. Na ta način bomo ohranili njihov siiomiii v spodbudo vsem ilijakom novomeške gimnazije in jiniakom pa v dnŠno tolažbo. Odkritosrčni piijateiji, pravi častilci in stariši I'anjkih junakov niso v stanu za vsakega predragega ranjkííga kaj jtosebnega ustanoviti v trajen spomin in v tiajno tolažbo kakoi' so ustanovne svete ma.še. Iii ta misel, da jim tudi mi morcnto na ta način pomagati, ako moi'ebiti jiotrebijjejo naše pomoči, naj vas, pi'edragi stališi, dobii soi'odniki in odkritosrčni prijatelji in častilci pokojnikov, nagiba, tia vsak po svoji moči prispeva v preblag namen,
Zato, vi častilci rajnkih iz nuista, posfbno še iz Kostanjevice, ki ste se bavili z mislijo, da bi svojega junaka prepeljali
v svojo sredino, zato vsi iz Škocijana in oil drugod, krepko na ihdo! Vsak naj se zaveda, da je stoi'il le svojo (íolžnost, izvršil nad vse doliro delo! Kdor hiti'o diV dvalaat dà! — Obilni prispevki, kakor pričaiajjeoilboi', naj se pošiljajo na blagajnika odbora, g. Di: Tillei' Viktor, c. kr. pi'ofesor v Novem mestu. Prispevki se bodo objavili v „Dolenjskih Novicah"!	Odbor.
Franjo Neubauer:
Padlemu junaku,
Maksu Severju.
1.	sveřníiii.
Kot iz daljine diiSe dragih, ki v tuji zemlji spavajo, tako nad nami nepokojno snežinke naletavajo,
A v cerkvi poje zbor resnoben, akord jc vsak težak, teman, in orgle tožijo, grmijo kot trombe glas na sodnji dan, —
2.	svefana. Proslavljen spomin je na tebe, junak,
ki v dalji te smrti zagrnil je mrak.
A danes? — Kaj vstal si, da soinčni je svit tako veličastno nad zémljo razlit?!
Si prišel med ljube rojake nazaj? Te zemlje domače pozdravlja smehljaj?--
Ah, ne, ah ne! Nič več ne bo te! Kar vzel je grob, ne da nam več! Nihče ne vrne domovini, kar stere tnjl top In meč.
Na tujem Svečnica prižiga nad grobom tvojim lučk tiebrój, blestijo v snegu in migljajo kot zvezdice v noči pokoj.
Migljajo v mir ti večni, blagi, ki boj ne moti ga noben! Le spavaj, dókler spet ne vstaneš, od sodne trombe prebujèn!
Takrát za vsa junaška dela sijajnih prejnieš sto odlik! Za časno smrt v življenje večno popelje te svetá Sodnik!
»T«
Opomba: L svečana, na dan rekvijema je nalelaval .-ïneg, a na Sveinico je bil krasen, jasen dan.
Vojni pregled.
Italijansko bojiSče. — Na tem boji.sča prcgiiulii je kfusKu burja meglo iu ublake ler (jmuguciia jasuu preytťU po ozemlju. IJolgo irajujui;! imr na sosiii cni amafcmi so jo dm-tluije zivuhuejseiim delovanju lopinsiva m jfO-izvoaovalniti ouuelkov. IvaRO maio so ItaJijaiH z uajvecjJim napori v tlvujsoiih uieseciii pri-(lobJJi iia iirosturu, knže oejstvo, da men cela liruiouiiev piclili iO kuometrov, meti Judratiskim morjem ia Uwncu to :i il« 4 km. Fi-eieceiii leuen je osredotočilo nase toj.uisivo avoj ogeuj na UalijaijsKi vjii Fajti'gi» hriba in na koto afj:!, ki iijzi nekojiko pruu jugu. Leinek ogiya je hii iHk, aa 80 nasi puizvodovalni oddelki v lii|Jti prepiexaJi skalno pobočje, udrli v glavno eno, isio razdrli ler sa s lau ujeiniki m več strojnimi pu.skami vriiih v uaso postojanke.
juu. se je uradno poročalo, da so podjetja nti.siii cet na Goriškem zopet uspela. Oddelki 71, pešiiolka so pn Kostanjevici vdrli v sovražno postojanko, premagali več italijanskih stoinjj, ujiiuili jarke m se vruiii s G ujetimi castniKi, 14U mjzmi in 2 zaplt'iijeiiiuia stroj-nitîaaju. Oddelki c. kr. ernovojmskega pe.-ííioika št. a So privedb s poilobnega podjetja vzhodno Vrtojbe 27 ujetnikov in tn strojnice. 2Í). jan. 80 tUdI obatreljovali kraje med Gurdskim jezerom m Aiih-iko dolino. — Dne 3. t. m. pa so urailno poroča, da jo neki italijanski metalec moiai na Xabroznio oolnbe brez znatne škode.
H usko bojišče. — Nastop izvanrodoega mrazu na tem bojiscn ovira vsu podjetja, ki so vze v teku in k katerim ae priprav tja jo obe sovražni stranki, K^)ub temu sovražnik nadabuje njegova poizveaovalna podjetja, brez da bi biJ kje napaileJ. Vršlie so so manjše pruske na predpojju. Ob hribovski črti Moldave, kjer vlada 25 do 30 stopinj hti'l niiaz, mirujejo Vsa poujetja. — 3. t. m. se uradno poroča, da ao pn Bekasu ob ogrski vzhodni uicji odbile nase varnoatne čete suack ruskih oddelkov. Sicer ui z nobenega teh bojišč nič važnega poročati. — Nemško uradno porodio 4. t. m. jav^a, da je bilo v bojih, ki so so kt)ub hudemu mrazu dopoldne razvili ob reki Aa, odbitih vec ruskili napadov.
Zaliodno bojišče. — Po zelo živahnih poizvedovalnih bojili zadiyih dni, nastopil je nu tem bojiscn, najbrzo vsied hudega mraza, mir. Zbiranje močnih francoskili čet ob švicarski moji je ponehalo. Je li to zbiranje končano ah so bode naOayevalo, ali ae bodo vac to ve« zborov brojeve ninožicc od tu zopet kam drugam prestavile, se sedaj še ne da dognali. — Po uraduem poročilu 4-. f. m. jc bil,topovski boj, ker se jo bolje videlo, živahnejši med IjCUS in Arras in od Sere do Si. t'iurre Vaast gozda, kot prejšnje dni. O polnoči so eevuruo Ancre napadli Angleži po boboecem ognju naše po-stojanke. Medtem ko so se napadi sevyrno Buuucourta izjalovili, se je nekemu oddelku posrečilo, da je blizu reke udri v iiaso najj)rednejše jarke. Večerno jiorucilo pa javlja, da so med Ancre in Somme zivabno streljali s topovi. — Nemška mornarica javtia 4, D. nu: Več naših flanderskih pomurskih letal je 2. ťcbr. vrglo veliko bomb na Jiournes in Adimkerke. Letala so so vruila v dobrem stanu.
Jtalliansko bojišče, —Bolgarsko uradno poročilo a. t. m. javya: Na ceii bojni črti ne je sJabo atre^ialo s topovi.^Straže so streljale pri Bito^ju in ob Strutoi, Živahno ao delovali letalci v Vardarski dolini. — Avstrijsko uradno poročilo pa ^loroča 4. t. m,, da so odbile naše čťte ju/.no Ohridskega jezera z ognjeni poizvedovalne oddelke. — Nemško uradno poročilo
pa javlja 4. t. m., da sc izvzcmsi presenotijivih napadov s atrcijanjem pri Bito^'u in med Var-darjeiri iti Dojranskim jezerom ni nič važnega zgodilo, i.Socolo'' javlja iz Aten, da ,se je položaj na Grškfiii zopet poojstril. Angleški poslanik Kiliot dolzi Lairibrosa, dii ni izročil 5(J,<)(I0 pušk. Kako rosen da je položaj, dokazuje okolnoat, ker so sklenili poslaaiki Giiiilemin, Demidov in Elliot, da se ne bodo nastanili v Atenah, marveč v Kerzaini. Vsak dan postaja blokada resnejša.
Kazna bojišča. — Turški glavni stan poroča ii. t. m.; To predidočom močnem topniškem obstreljovanju napadel je sovražnik z vec oddelki peščev vse turške postojanke južno Tigrisa ter neki turški bataljon prisilil, da se jc nniakiiil v drugo črto. Takoj nato z močnimi silami izvedeni sovražni napad na drugo črto so Turki takoj odbili. Na drugih delih bojne črte, posrečilo se je sovražniku vdreti v turško črto, a bil je s protinajfadom takoj vržen iz iste. Pri tem napadu imel je sovražnik še težje izgube, kakor v dosedai^jih krvavih bojih v Iraka. Pred črto enega samega turškega pešpolka loži nad tOOO mrtvili. Sovražnik je izgni)il v tem boju do 2000 mrtvih. Pjctih jo bilo 41 mož, pa bilo bi jih še več, ako ne bi angleško vojake, ki ao se hoteli udati, pokosilo njih lastno topništvo. V zvezi s to operacijo, poskušal je sovražnik z obkolitvijo turškega desnega krila s številnimi jezdeci, katere je podpiralo topništvo in pešči, a tudi to nakano so Turki s pehotnim in ognjem iz strojnic preprečili, i>n čemur so zadali sovražniku znatno izgube. Turške izgube so bile v teh bojih primeroma neznatne.
Ka morju. — Pričetek zadcjih bojev v resnici svetovne vojske sc i)ričenjajo. Dve leti sta klicali osredki državi nevtralce, naj nastopijo proti Angliji za načela človočanstva. Anglija je namreč sklenila, ker vidi, da nc more streti hrabrih čet osrcdnjili držav, da sestrada liiO milijonov broječe prebivalstvo teh držav ter v to avrho preprečevala na vse mogoče iiadne dovoz živil in drugih neobhodno potrebnih potrebščin. V silobranu jeli smo ententi vračati nemilo za nedrago s podmorskimi čolni. Izginjale so entendue ladjo z dragocenim blagom; potopilo se je precej ^judi in tudi nekaj Amerikancev. Zjedinjene države ameriške so se postavile na stališče, da imajo irjih državljani pravico do varne vožtye po morju. Nemčija so je dvakrat udala in podmorsko vojevanje omilila. Pridržala pa ai jo v zadimi noti, da bo morala te prostovoÇne omejitve preklicati, če etuenta ne odneha od grozitve izstradalne vojske. Angleška ni odnehala. Vojska traja vže tretje leto in prebivalstvo osrednjih držav trpi dan na dan hujše posledice te vojne. Čakanje, da predere trpljenje lao milijonov civilnega prebivalstva v nevtralne države, je bilo zamanj. ííato smo se morali [trij>raviti na zadnjo sredstvo, da zlomimo Anglijo z brezobzirnim bojem podmorskih čolnov. 1. februarja zaprli sta osredi^i državi vsa morja okoli Anglije, Francije in Italije, in njuni podmorski čolni zaceli so brez prejšnjega svarila potapljati v zaprtih vodah vse iailje, sovražne in nevtralne. Vse je napeto čakalo, kaj poreče Amerika. Sedaj je ugibaíýa konec. Laško časopisje nam odkriva veliko veaeije entente. Ameriške Združeno države so pretrgale z Nemčijo dijilomatične vezi, odpoklicale svojega poslanika v Berlinii, nemškemu pa izročile potni list. Wilson očita Nemčiji, da ni držiila obrube. Če bi nemški podmorski čolni potapljali ameriške ladje in državljane, si bo Wdson od kongresa izprosil primernih sredstev za hrambo. On pač misli
LISTEK.
Crtice o Rusih.
SploSni utisi.
Svetovna vojna, koliko gorja si že prizadejala in koliko solz se jc Že pretočilo radi tega goi'ja, kdo preštcjcV In kaj nas še čaka, ve samo'Vsevedni, ki naj se nas pa vendar Že skoraj u.smili in nam naj dodeli blagi mir! Toda. nekaj dobrega nam je tudi ta vojska prinesla. Kaj neki, boste vpi'ašali, ljubi bralci? Le poslušajtis; Naši vojaki morajo prenašati veliko, veliko težav in to bodisi v vi'očini, ali huiicin mrazti. Ali se ne bo uti'dilo njih telo? Alislim, da o kaki nielikužnosti ne bo iU'i njih veČ sledu. A tndi znanje, duševno obzorje, se je iiovečalo splošno pri vseh ljudeh. Kje so vedle pi'ed vojsko našf kmečke postarne Ženice, kje so Karpati, kje jc Galicija in drugi kraji itd.? Veliko, veliko novega so zvciluii Ijiiiije v lem času. 1'riliko pa
imamo sedaj spoznavati tudi evropske narode, Ruse, Srbe itd., kateriii je mnogo pri nas kot ujetnikov.
Tudi mene je doletela ta sreča v nesi-eči. Dne 4. decembra 1915. sem bil dodeljen k nekemu oddelku i'uskih ujetnikov in tako imam priložnost od taki'at seznanjati se z iiiskim jezikom, navadami in šegami. Uusi so silno zaupljivi ljudje, kar jih pa posebno povzdiguje, je pri njih doma še stai'a hvaležnost. Za kos kruha se ne bo mog(;l dovolj zahvaliti, besedo „Spasiva" (hvala lepa) ponovi trikrat, jietkrat. Omeniti jc treba, da Uusi silno veliko jedo, kai' se pa ila naravnim poUmi tolmačiti. Rusija je namreč domovina zime, zalo morajo ljudje tam več jesti, kakoi-tudi mi pozimi več hi'ane potrebujemo, kot poleti. 1'ogosto se toraj laliko čuje od Rusov la-le stavek: „Robota moČ, minaž malo," (dela veliko, hrarie malo.)
Pred jedjo in po jedi pa Rusi vedno opravijo svojo molitev. Pred jedjo navadno opi'avijo to molitev pojoč, istotako tudi vse
di'Uge molitve pojejo. Zanimivo je videti R.use zvečer, pi'edno gredo spat, se na lioveljo „posti'ojit se" postavijo v vi'ste, stoječ „smirno" (habtaciit) začne eden peti, nakar se oglase drugi v zboru. Priznati se moia, da znajo Rusi krasno peti. Tudi Slovenci znamo peti, a pri navadnih na-roilnih pesmih, kakor jih so licli včasih naši fanlje po noči, ni o lepoti govoi'a. Rusi pa, večinoma priprosti kmečki ljudje, ])ojejo vediLO četveroglasno, a res lepo. Pri petju njih ])<almov je ganljivo gledati te ljudi, ^J'udi oni, ki ne ztiajo peti, stoje z veliko resnostjo ter se tj'kajo na prsi; pii-klanjajo sc in se pi'ekrižavajo z ros „velikim ki'ižem". Da je tud' pii njih iiopačeiiih ljudi, izpi'ijencev, je razumljivo; med katero pšenico pa ni ljulike? Rusi so z maiimi izjemami vsi lu'avoslavne vere.
Kliski Jezik.
Rusi so Slovani in imajo našemu soroden jezik. :Mnoge besede so jiopolnonia našim enake, vendar se v začetku Rusa skoraj niČ ne razume; Se-le sčasoma sc
priuči človek, da i'aznme saj deloma Rusa. Pil našem oddelku so večinoma sami kmetje, to je v Rusiji „se zanimaju s hlcbopa.šestvom" ali „črnoroboče", nadalje je par„sapužiiikov" (čevljarjev), ki tudi tu robijo „buljniko" (Čevlje), par „pailnojeV (krojačev), „kiiz-njecev" (kovačev), veliko pa je „plotnikov" (tesarjev). Vsi ruski rokodelci so izvrstni delavci, vsak razume svoje delo pi-av dohio, da sc moi'a raznim izdelkom človek kar čudili. Ko „poiucajo" (dobijo) iz Rusije „posilke" (pisma) so silno veseli. Nekateri „polnčajo" tudi „moč penjonzov" (dcnaija). Ruski jezik itiia 86 čj-k, toraj več kot mi, to pa zaradi tega, ker za isti glas rabijo 1)0 dve črki, kakoi' za debeli „1" (bel klobuk) in meitki „1" (lepo lice,). se pa izobrazbe tiče so pa Rusi daleč daleč za nami. Mnogi mnogi mladi ljudje ne znajo ne pisati nc brati, zato ker ni še pri njih splošne šolske dolžnosti. Tisti pa, ki znajo brati, \>ercjo zelo počasi, toraj le za silo, kar ni čudo, kei' tudi šolstvo samo je še zelo pomanjkljivo. Med vjetimi Rusi so nahaja tudi učitelj -lakov Kudinov. Ruski
na vojsko tor upa cpÎo, da se vse ostale nevtralne države pridružijo Ameriki. Osrednji državi sta jiripraviietii tudi na vojsko z Ameriko in ostalimi ncvtralei. V državnem '/boru je nenišiii kancler izjavil, da smo pri pra v (jen i prevzeti vse posleiiice poojstreitc podmorske vojue. Stiska našefia prebivalstva in pravica do silobrana, ki ne nastopa vselej z rokavico in pa željii, da skrajšamo vojsko, nas sili do brezobzirnega boja. Gre se za živ^enje in isto imamo pravico braniti z vsemi mogoéirni sredstvi. — Iz Amsterdama se 4. t. m. porořa, da Amerika zaplcnja nemške ladje, katere so ob izbruhu vojne ostale v amerižkili vodah. — Iz Washingtona pa poroĚajo, da bo Amerika najela 500 milijonov dolarjev vojocjra posojila za armado i u vojno inoroarico.
Društvo za oskrbo invalidov v Novem mestu.
Kakoi' v vseh večjih inestili tako sc simje tudi v našem mestu društvo /a oskrbo invalidov. Naiiieii tega društva je kolikor mogoče skrbeti za vse one, kateri so se in kateri se Še bodo iz bojišč vrnili domov v takem stanu, da niso vež za vsako delo sposobni. To društvo bode skušalo tem invalidom v našem okraju brezplačno preskrbeti tako službo ali delo, za katero so vendar Ic šc zmožni, :iko-ravno niso več popolnoma /dravi ali so bi'CK roke ali brez noge. Dalje jim bode društvo preskrbelo zavetje v vojnih do-iiiovili in s tem pieprečilo, da bi bili iiesreitieži prisiljeni hoditi od hiše do liiŠc prosjačit. Zelo nehvaležno in nečloveško bi bilo, ako bi invalidi radi pomanjkanja takiii naprav bili v to prisiljeni. Ako bode di'uštvn dovolj denarnih sredstev na raz-*l)olago skrbelo bode tudi za to, da dobi invalid, kateri je roko ali nogo zgubil, umetno nadoiiicslilo roke ali noge. Svetovna vojska se nadaljuje in neizmerno je število onih nesrečjiih, katerim hoče naše društvo v našem okraju pomagati. Naj toraj vsak po svojih močeh skuša njil) usodo olajšati s tem, da pi'istopi kot čtaii k temu dťošl.vu. Satno na tu iiaCiu je mogoče izpolniti obveznost napram onim, ki so za cesarja in domovino krvaveli in njim {»tresti težko skib za vsakdanje preživljanje. Trdno smo prepilČani, da dižava ne bo(le pustila invalidov brez zadostnih sredstev, ampak le težko bode to nalogo brez krepkega sodelovanja posameznikov rešila.
Oi-uštvo se bode ustanovilo v petek i), t, m. in vabijo se vsi, katerim jc usoda invalidov na srcu, k tej ustani)vitvi v mestno dvorano ob 6. uri zvečer. Član tega društva postane lahko vsak, ki stanuje v ali !zv(;n mesta. Podpirajoči član postane tisti, ki jilača za celo leto najmanj 20 K in redni član jiostano tisti, ki i)lača za celo leto najmanj 3 K. Člaiiaritia se pošlje laliko tudi po pošti.
Naročajte „Dolenjske Novice"!
Gospodarstvo.
Na večjem posestvu se sprejmejo:
konjski hlapec, volar in hlevski pomočnik. Plača po dogovoru. Opozarjajo se na te službe zlasti be,ginici iz Pi'imoi'skega, ki bi s tem di>biU trajno službo, doklci' se ne morejo povi"nit.i v svoje domače kraje. — Več pove upravnistvo „Dolenjskih Novic'"
Modra galica v letu 1917. Strokovni list „Kmetovalec" v letošnji drugi številki z dne 31. januaija t, 1. na piTem mestu 1'azglaša oklic na vinogradnike, Jiaj se takoj prijavijo za prejem modre galice za tekoče leto, in poroča, kako se naj to izvrši. Naše dolenjske vinogradnike opozarjamo s tem na ta razglas in poročamo, da se bodo n. pr. v novomeškem okraju na isti način nabirala naročila na modro galico, kakor lansko leto, t. j., vsak vinogiadnik naj se zglasi takoj pri istem po v e rj en i k u no vo m eške kmetijske podružnice, kakor lansko leto, in naj se ravna po tem iiavodilti: Za vsak hektar laliko naroči 35 kg modre galice (za eno oralo Ki kg in za 1000 trt tri in jiol kilogramov. Eden kilogram plača pa takoj po K 3"50 družbenemu poverjeniku.
Kmetijska šola na Grmu iiriredi v času od Î. marca do I,'), maja 1917 sadjarski tečaj, in v času od I. marca do to. maja H)17 viniČarski tečaj. V oba tečaja sc bo sprejelo 14 mladeničev iz Kranjskega. Prosilcev za oba tečaja se je zglasilo Štirideset, kar dokaziije koristi lakih tečajev in ukaželjnost naše kmetijske mladine.
Naznanilo. Ker je v razglasu c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 29. jan. 1017, št.	točka 7., nekoliko nejasna,
pojasnjuje „Kranjsko deželno mesto za dobavo klavne živine v Ljubljani" s tem, da je na prigone (sejme) mlade, plemenske živine, ki se vrše: dne 5. februarja litl7 v Rudolfovein, 7. febi'uarja v Št. Jerneju, 14. feltruarja v Črnomlju, 15. februarja v Kandiji, 17. februarja v Št. Vidu pri ZatiČini, 21. februarja v Ribnici —dovoljeno prignati mlailo plemensko živino in živino za delo v starosti ilo eiu'ga in pol oziroma do dveh let. Pi'ižene se toi'ej lahko vsa taka živina, ki ni še dve leti stara.
„KranjHko (ložoltio mento na dyhavo klavne živine v Ljuljljniii,"
Krompir za seme. Kdor rabi kiompir za seme in si ga ne more drugače preskrbeti, ta naj se zglasi zanj najpozneje do 1-i t. m. liri pri.stojnem županstvu. NaroČiti pa sme vsak posestnik zato pi'ipravnega zemljišča samo tolikt) krompirja, kolikor ga l'es lahko posadi, ker se krompir, ki se ga dobi v to svrho, ne sme za nič druzega poi'abiti kot za seme.
Podzemeljska koleraba. Iz Nemčije se k nam uvaža v veliki množini podzemeljska koleraba pod imenom „vruka"
učitelji so vsi oproščeni vojaške službe. Na vprašanje, zakaj ni on ojiimčen, je izjavil, da se ni mogel izkazati z nobenim dokumentom kot učitelj vojaški oblasti iti /,ato je moral na vojsko. Ima pa pet razredov ljudske šole iii je poslal učitelj. Poselme izobrazbe toraj ni, zato se tudi kaj več ne more zahtevati od njega kot poučevanje v branjtt, pisatiju in račinumju. In takih učiteljev je baje v Uusiji do 75 procentov. Si pač n« niorc nikdo predstavljati Rusije kot idealne države, liusi nosijo doma vsi brade, tu v ujetništvu se pa brijejo. Zgoi'aj oiiietijeni učitelj pa si je pustil biado tudi tn in na vprašanje: zakaj se ne da obriti, je odgovoiil, da bi ga zeblo, če hi si dai brado odrezati, tako pa, lia zima na bi'adi ostane, ijneniten odgovor ruskega učitelja.
Življetijo Husov.
Uudno je to pri Rusih, da se silno mladi ženijo. Veliko se jih oženi žes 17, ali IB. letom, do 25. lela pa malo kateri čaka, zato so skoraj vsi ujetniki „ženali" (oženjeni), le malo jih je „holost" (nc-
Dn es mir infolge meinet- raschen Abreise nkbt mogUcb mir, mich von alien meinen Bekannfen personlich zii vcrahschieden, sage ich diesen, sowk alien anderen Bewohnern von Rudolfs-we/i, Kcindia and Urngebung ein Iierz-lirlies LehewohL Aiif Wkder&chen !
Albert Hofschuster,
k. n h. Ohfrsilciitnaiii.
Rndolfswert, 3. Fehmar 1917.
oženjen, pi'ost). Oženijn se pa vsi bratje, četudi jih je sedem ali osem v hiši in vsi ostanejo dotna ter skupno (zadružno) delajo in žive, najstarejši pa je jioglavar-gospodar cehi družine, ki šteje včasih do 40 oseb. Navadno je pa takih družin malo, ker veliko oti'{>k Že v nežni mladosti poinre, pa tudi malo otrok imajo ruski zakoni. Kakor že omenjeno, so lïusi zelo religijozni (pobožni) ljudje in zato imajo tudi še zelo stroge poste, Tako na primer cel advent ill post ne jedo nobenega mesa. Pa saj so zadovoljni, če imajo le „moč hleba" (krnha). no in t,ega imajo doma, kot pravijo in to tudi mi vemo, da je Rusija poljedelska dižava. Cerkve imajo liaje zelo velike in lepe. V neki vasi Levenka imajo celo 24 zvonov. Pri službi božji vedno le pojejo in sieer vsi ljudje, staro in mlado, moški iii ženske, toraj je pri njili ljudsko petje Že v navadi. Orgel in stolov v cerkvah nimajo.
Toliko o Rusih. Kaj več nam bodo povedali pa naši ujetniki, ko se vrnejo iz Rusije, kar Ijniii Bog daj, —- kmalu. K. ň.
Kef mi vsied mojega nenadnega odpotovanja ni bih mogoče osebno posloviti se od vseh svojih znancev, kličem tem, kakor tudi vsem drugim prebivalcem Novega mesta, Kandije in okolice prav prisrčno:
Zdravstvnjtc: Na svidenje!
Albert Hofschuster,
r. in kr, podpolkovnik.
Rudolfovo, 3.fcbruarja 1917.
(Wruckcn). Ta beseda je sorodna s češkim izrazom za kolerabo, ki se imenuje češko „brukev". Tudi Vojni Žitni zavod v Ljubljani je naroČil nekaj vagonov te okusne, pri nas splošno znane zelenjave in jo tam županstva ali druga aprovizacijska mesta lahko dobijo. Podzemeljska koleraba da zlasti s krompirjem skupaj pripravljena prav okusno jed. Ker krompirja primanjkuje, bode ta zelenjava marsikje dobrodošla.
DomaČe in tuje novice.
Oddaja zvonov. V pondeljek, 12, t m. pride g. C, kr, komisar vadi prevzetja cerkve-nili zvonov. Vabim vse preč, gg. župnike novomeškega dekanata od 8, ure dopoldne naprej v pi'oštijo na razgovor radi določitve reda prevzetja. Vsak preč. gospod naj prinese s seboj cerkveni pečat in zgodovinske podatke zvonov. Izvzet je le preč. gospod župnik soteski radi starinske vrednosti zvonov, — Novo mesto 7, febr. 1 i) 17. — Dr. S.Klbert, inťul. prošt in dekan.
Premeščen je iz Novega mesta v ilaribor tukajšnji štacijski poveljnik c. in kr. podpolkovnik, blagorodni gosfiod Albert Hofschuster. Gospod podpolkovnik jc uživa! ves čas svojega daljšega bivanja tukaj splošno odkritosrčno spoštovanje v vseh slojih prebivalstva v mestu in bližnji okolici. Vsak, ki ga je poznal, ga je vzljubil vsled njegove Ijubeznjivosti in pi'ijaznosti in vsled njegovega plemenitega značaja. V slovo mu kličemo: Bog ga ohrani še nadalje zdravega in čvrstega! Na srečno zopctiio svidenje v času miru! — Na njegovo mesto je prišel major, g. Anton S p r C n z 1.
Vabilo k predstavi, ki jo priredé gojenke in učenke ubogih šolskih sester de Notie Dame v Šmihelu pri Novem mestu v nedeljo 11. februarja ob treh popoldne in v nedeljo IK. februarja ob poUiŠtirih popoldne. Na pustno nedeljo se vabijo zlasti p, n. Novomeščani k mnogoštevilni udeležiti. — Spored; 1. Avstrija žaluje. Deklamacija. 2. Sv, Doroteja. Drama v dveh dejanjih. 3. Avstrija, ne boj ^e! Dekkimacija. 4. Dinžkinja. Veseloigi'a v trčil dejanjih. Vstopnina; Prvi sedeži ]to K ITtO, drugi sedeži po 1 K, stojišča po 50 vinarjev. Cisti dohodek je namenjen za vojne pohabljence kranjske in za vdove in sirote padlih vojakov.
Prebiranje v letu 1899 rojenih 6rno-vojnikov za politični okraj Rudolfovo vrši se v času od 13. do 15. februarja v gostilni Ivana Ferliča v Rudolfovem in sicer pi'idejo na vrsto 13. f e b r u a r j a občine: Rudolfovo, Šniihel-Stopiče, Št. Peter, Bela cerkev. Brusnice, Toplice, Poljane. Dne 14. februarja občine: Čermošiijice, Mirna pec, Prečna, Gorenje Polje, Orehovica, Žužemberk, Dvor, Ajdovec, Smuka, Zagradec, Ambrus. Dne ir>, februarja občine; Trebnje, Doberniče, Velika Loka, Mirna, Selo |)ri Šnniberkii, v občinski pisarni v Trebnjem. — Pri tem se posebno opozarja na to, da se prične prebiranje vsak dan vže ob sedmi uri zjutraj. Gospod župati ali njegov namestnik naj toraj svoje črno-vojnike |U'ipelje pravočasno na lice mesta. Prebiranje se vrši po občinah. Vsak črno-vojnik mora biti })0 celem životu čisto umit in popoltioma trezen. V bližini kraja pregledovanja in v pregletlovalnih sobah mora vladati popolcn mir. Prestopki se bodo ostro kaznovali.
Časti}im občanom je soglasno izvolil občinski odbor v .Selcah v seji 27, januarja t. 1. državnega in deželnega poslanca gosp. dr, ,T. K. Kreka v livaležno priznanje njegovih zaslug na polju zadružništva v selski dolini. Cast OČetu vseslovenskega zadružništva!
Umrla je v Volkermarktu dne 4. febr, v ()8. letu starosti, i>o dolgem in mučnem tritijenju, previđena in bogundana, gospa Rozalija Haika, vdova tekarnarja gosp. Ferdinanda Haika, Pokojna je bila v Novem juestu in v Črnomlju, kjer je imel njeni rajni soprog lekarni, ter sploh na Dolenjskem in v Belokrajini obče znana in velečislana gospa ter mtruljubnega in usmiljenega srea. Bog daj blagi, dobri gospej večtii mir in ))okoj !
Umrl je nenadoma v Ljubljani Novo-meščan gospod Jos. F e r I i č, c, kr. davčni upravitelj v. p., star 63 let. Pokojni je bil v nedeljo 4. februarja zadet od kapi, ko se je vrnil ob 2, uri od kosila ter se zgrudil na domačih stopnjicah, kjer so ga našli že mrtvega. Pogreb je bil v sredo popoldne pri sv. Križu ob veliki udeležbi uradnikov in prijateljev. l*očivaj v miru, dragi Jože!
Potres smo čutili v torek 6. februarja ob dopoludne.
O smrti gosp. piof. Se ver j a poroča „Slovenec" še sle<ieČe: G.nadporočnik Sever je vežbal dne 27. januarja svoje vojake metati ročne granate. Po nesreči se tmi je ujela ročna granata za pas, potem ko jo je zapalil. Videč, da se je težko rešiti njemu samemu, hotel je rešiti druge nesreče in se je vrgel na tla in pokril ročno granato s svojim telesom. Ko je došel k zavesti, je dejal, da ni nesreče nikdo kriv ter se je spominjal svoje ljubljene družinice. — Dne 28. januarja je izdihnil svojo idemenito dušo. Gospod nad-poročnik Sever je umrl kot plemenit junak.
Prošnja. Prejeli smo od nekega di'agega nam naročnika dopisnico s sledečo
vsebino: ..... Zelo bi bilo ustreženo nam
Dolenjcem, ki imamo svojce v ruskem ujetništvu v Aziji, Turkesiaini, Sibiriji, torej v vročih in mrzlih krajih, ako bi nam cenjeni list „Dol. Novice" ob priliki prinesel kake krajepisne črtice iz dotičnih krajev. Opiostite, da se drznem v takiii rečeh Vam svetovati. Marsikdo bi tak spis
v Novem mestu 11. uri 50 minut
po dvakrat, trikrat prebral
Ta
nasvet je jako dober in hvalevreden. Zato pa sedaj lepo prosimo, bodisi tijetnike, bodisi druge dopiso\ alce, katerim so omenjeni kraji znani, da nam blagovolijo priskrbeti veliko in od vseh krajev zaželjetie tvarine v objavo. Danes smo takoj prinesli črtice o Rusih v podlistku, kar bode vsak naročnik bral z zanimanjem.	Uredništvo.
Dopisi.
Iz Krškega. Tudi pri nas v Krškem smo imeli 29. jan. močan potres. Posebno hud je bil prvi sunek ob pol 10. uri dopoldne; spremljalo ga je glasno podzemeljsko bobnenje. V žuinii cerkvi in tudi po več hišah so se pokazale precejšne razpokline. Ker se manjši jiot resni sunki še vsaki dan po večkrat ponavljajo, in ker prihajajo vedno bolj strašne novice iz Krške vasi in lirežic, je tukajšnje prebivalstvo nepopisno razburjeno. — Potres je zahteval v Ki-škem tudi eno Človeško Žrtev. Šestdesetletna vdova Th'sula Arh je ob tistem času, ko je prišel prvi sutiek,
pi'ala tia 8avi. Ali je bil suiiiik tako močan, aii pa se je tako prestrašila, reva jo padla v Savo in izginila v valovih. Nesreče ni v prvem treiiolku nikdo opazil. Šele pozneje so o|)aziIi ljudje, tia je perilo še ob Savi, toda i»ericc nikjer več. Do i)etka so truplo vtopljenke še ni nioglo najti kljub marljivemu iskanju.
Iz Čateža na Dolenjskem. Ko se je v ponedeljek 29. januaija hndo treslo po Krški vasi in Bi'ežicali, i)i skoro sodil, da je iniol poti'ea svoje središče na Čatežu. Miško Zcvnik iz Begunj na Gorenjsketii je pisal našemu gosp. žiipnikn, naj ga /a njegov god sieCa kak vesel dogodek. A kakšno presenečenje — isti dan je razrušil potres cerkev in žiipnišiSe — ubogi žiipnik jc brez cei'kvc in župnišča. Voščil nin je tudi, naj ga navda kaka lepa misel; scares bo v teh strašnih časili treba silno misliti, kako /.opet sezidati cerkev in žnp-Jiišče, Na.ša cerkev jc močno poškodovana in bati se je, da se župnišče podre.
Iz Brežic. Poročam o ])otresu dne 29. jan. v našem mestu sledeče: Bil sem ravno na cesti. Nenadoma sem začutil tako silen sunek, da setn skoro izgubi) zavest. Grozno treskanje in prasketanje in že so pailli s številnih biš dinniiki, opeke in omet ]ia tia. iMesto je po malo minutah nudilo žalotitno sliko. Nobena liiša ni ostala cela, zidovi so močno lazpokani in skozi raz* pokline se vidi y stanovanja. Ljudje so takoj bežali iz hiš. Strah in zmešnjava je bila splošna. Oblast je takoj odredila, da vsi zapusté stanovanja. Prebivalci so deloma bežali na kolodvor in se nastanili v železniških vozovih. Za drugi del i»re-bivalstva so postavili šotoi'e, Mnogo jih je bežalo v sosednje vasi, veliko se jib je pa odpeljalo z železnico v razne kraje.
Y	pondeljek ob pohi 12. uri je bil (Irugi sunek. Ponoči sem čutil še nadaljnih enajst sunkov, ki so pa bili vedno slabejši kot jirvi. Potresni snnek je bil za Brežice katastrofalen. Hiše so se strahovito stresle, podirate so se stene, padli so diituiiki. Nekatere hiše so le še žalostne razvaline. Zvonik župne cei'kve se je napol podii
V	mastu je ní liiše, kí bi bila ostala nepoškodovana. Prebivalstva se je polastila strahovita patiika. Vse je bežah) in akoravno se sunek ni več ponovil in je vladal silen mraz, se ni niče npal vrniti v hiše. Kolikor se vé, so bile pi'i katastrofi štiri osebe ubite, mnogo pa je ranjenib. Brežice so danes žalostna razvalina — beda je velika. — Kei' je Šel [lotresni sutiek od juga proti severu, so poditi zidovi večinoma na južneiti delu biš. Tako se je n. pr. pi'i neki dvo-nadstJ'opni hiši podtl cel južni del zid». „Nemška htšiP', v katci'i se nahaja restavracija pri „Čmeiii orlu", je ostala na zunaj skoro nepoškodovana, ima le nekaj razpok, v notranjosti so se pa podili vsi stro]>i in velik del strehe. „Narodni dom" jo manj poškodovan. Y poštnem poslopju se je podi l strop, ter je več ljudi poškodovanih. Zvonik frančiškanske cerkve ima veliko I'azpok, ter se je nagnil, liati se je, da sc sam podre. .AloČno je poškodovana tudi hiša brežiškega župana.
Iz Zaiovč, župnije Šmarjeta. Bilo je ]iicseca majnika leta 1885, ko so nam najprvo veselo zapeli zvonovi iz naše prijazne podinžiiicc sv. Urha. Toda žalibog, te malo časa smo poslušali njibovo ubi'ano zvonjenje. Vojska in država zahtevala svoje žrtve v dosego častnega in ti'ajnega miru. Tudi smo tedaj ijoložili zvonove na oltar domovini. Dne SO. jainiarja 1917 so se zadnjič razhigali njihovi mili glasovi po naši okolici. Ko so jih sneti vojaki i/, zvonika, prišlo je mnogo ljudi ter so se s soÍ7.nimi očmi poslovili od svojih ljubljencev. — Zvonovi so zapeli v žalostno slovo. Slovo od nas vzeli, ker v vojsko morejo. Kako smo jih ljubili, kako smo jih častili! Z nami so se'radovali, z nami tuiïi žalovali.
Iz Semiča. Katol. slov. izobraževalno društvo v Semiču je po (Içklctih iz Marijine
družbe upi'izoi'ilo dne januarja i)ri g. Sepaherju, pod vodstvom gspdč. Minke liartelove lepo igl'o „sv. Nežo". Slišali smo tudi času primej'uo Gregoi'čičevo pesem „Soči" in želeli, naj bi se naioČilo, ki ga pesnik ob koncu izrazi svoji opevanki, skoi'0 uresničilo. — Za smeh, ki je v sedanjih časih posebno ilragocen, je poskrbel Hibničan Ujban s svojo siilio i'obo, in Ui'ša z Brega.
Na straži.
Bila je že temna noč, ko smo sc ustavili. Celoilnevni marš po slabi, blatni cesti me je zelo uirudil. Nadležna hidečiiia v preutrujenih nogah je pregnala vse . mišljenje, povzročila omotičen niir, mehanično so se pregil)ale noge. Imel sem ves Čas samo eno željo: si)ati.
Naslonil sem se na neki zid, gledal nemo in utrujeno predse in čakal, kuj še pride. In jo prišlo.
„Obe zadnji skupini tretjega voda na straži! !" se je glasil ukaz.
Od strahu sejn svoje že na|)ol zaprte oči na Šii'oko odprl. Še naprej? Da, da, danes se tiii je ))rav dozdevalo, da me doleti š(i kaka neprijetnost. In vendar sem tako hrepenel jio ])očitku.
Iz kom[iaiiije sta se odločiti dve skupini in se premikali dalje. Poročnik natii je nar(M';al: „Vsakih dvajset korakov en mož, v vedni zvezi s sosedom, tja do straže bližnjega bataljona. Velika previdnost! A ne takoj streljati, če se kaj gane. No, torej naprej!"
Odšli smo v noč.
Kolovratu sem v temi čez široko polje, spotikal se nad različnimi nevidnimi ovirami. Vedno dalje! Nazadnje sem se tega bloilenja tako privadil, da mi je bilo čisto vse eno, kam zaidem. Končno sem se tiioral ustaviti. Pred seboj setn začutil trsje, vrbe in.reko, Potetii sem sta! in strmel v tctiio, truden, da so me komaj di'žale noge.
Čez nekaj Časa Jiii začtio lezti trepalnice skupaj. Vraga vendar, samo no zaspati! Pred teboj na oni strani sovražnik, ovit v temo in meglo.
Skušal sem misliti na kaj veselega, smešnega. Najrazličnejše smešne stvari sem si klical v spomin. Tako je minila ura za uro. Bilo je hladno in začelo me je tresti. Od časa do časa se me jo polotcvala ut.rii-jenost, da bi padel in zaspal. A zavest dolžnosti nic je ilržala pokonci.
Ali se ni nekaj zganilo tamkaj med vrbami? Nekoliko sem stopil naprej în napeto poslušal. Kljub vsej pazljivosti nisem niogel zapaziti ničesar važnega. Bil je najbrž samo veter, ki je iiremikal bičje ali samo pljuskanje vode.
Minilo je že mnogo časa, kar,sem stal na straži. Vse okoli je bilo mirno. Si)anec me je že parkrat nadlegoval, a scjit se ga krepko tibranil.
Naenkrat je nekaj zašumělo in za-pljuskalo. Napeto sem strmel in gledal v temino, odkoder je prihajal glas. Zdelo se lili je, da se je nekaj i)reriiaknilo med vrbatiii. A niti šum, niti premikanje se^ ni jiotiovilo.
Čez nekaj časa zopet zaslišim pokanje bičja in jiljuskanje vode. Veter pa jc odnašal glasove od mene stran in samo kadar je potihnil, sem mogel dobio slišati, da .se nekaj godi tamkaj med vrbami. Zapazil nisem ničesar. Že me je jezilo, da se niČ ne pokaže. Naenkrat pa skočim par korakov naprej. Da, da sedaj vidim, da se nekaj l)remika jio vodi. Nekdo plava semkaj na to stran, zdi se mi, da težko dilia. Voda pljuska. Vzdignil sem puško in se pripravil na sUel, kajti jasno m\ je bilo sedaj, da plava čez reko sovražnik in se zbira pii tistih vihali, da bř potent tibo in ne-opaženo prodiral naprej.
Pomislil sem, kaj storiti. Zdelo se mi je najboljše, da počakam in vidim natiinčno, kaj se pripiavlja. Spomnil sem se tudi, da nam je poročnik naročil, naj ne streljamo takoj.
Poslušal sem pazno. Tamkaj je sopi-halo, pokalo, pljuskalo in brodilo |)o vodi in po blatu na obrežju.
Stopil s«;m par korakov naprej. Natančno sem slišal gloitoke glasove in potem hitre korake nekam naprej. Nato je postalo vse tiho. Jezen sem bil, da se je tam vse umirilo in sam ni.scm vedel, kaj storiti.
Tako sem pazil deset minut. Naenkrat je na levi, pri najbližjem možu počilo, potetii zopet in zopet.
Nato so prišle patrulje in vprašale, kaj je bilo. Poročal sem, kar sem videl in slišal. —
Nočtte megle so se razvlekle iji jutranje soliice je zasijalo. .Taz sem se hotel prepričati, kaj je bilo ponoči na tistem mestu ob obi'ežju. Sel sem tjakaj in zlezel skozi gosto grmičevje Čisto do brega.
Blato na obrežju jc bilo vso razrito. Od tega mesta naprej je peljala sled. Spoznal sem, da ta sled ni človeška; sledil sem ji med vrbami in končno naletel na nekaj črnega, velikega, kostiiatega. Ležalo je nepremično v blatu in vse okoli je bilo krvavo. Zasjiiejal som se na glas, ko sem zapazil mrcino, bil jc velik — divji prešič. Toroj ta sovražnik me je niotil preteklo noč.
Razvedrilo,
Preveč pozabljiv. „Gospod profesor, to večno jadikuvanje in tarnanje ne potnaga nič — morate pozabiti!" — Profesor: „Ja, to sem tudi večkrat sklenil storiti, pa vedno spet ])ozabim!"
Največji rešpekt, Delda ministrovi Ženi, ki je v omedlevico padla: „Oh eksce-lenca — pridite zopet k ekscelenci!"
Prvi zaslužek. Vseučeliščnik svojemu tovarišu: „Pavle, poglej teh dvajset kron! — prvi denar, ki sem ga sam zaslužil!" — Tovai'iš; ,,Kako si ga zaslužil?" — „Prazne steklenice sem prodal!"
V Šoli. Profesor: „Skušnja uči, da na (,Rj strašni bolezni ~ črni kngi — skoraj vsakdo umrje, kogar iiapade; iiri tem je pa vetular nekaj veselega to, da jo človek v življenju le enkrat dobi,"
Pred sodiščem. Zločinec, ki je dobil deset let zapora, zagovorniktt, ki ga je kratko in slabo zagovarjal: „Vas prav lepo zahvalim, gospod doktor, k(;r ste tako kratko , opi'avili — sicer bi mi biti, kakor se mi zdi, še par let navrgli!"
Po domaČe. Zaiožencc advokatu mej tetn, ko se sodniki posvetujejo; „No, gospod doktor, kaj tiienitc, koliko bomo dobili?"
Samostojen. Ona: „Na raznih zbor-vanjih se toliko govori o „samostojnosti" — kaj ])a jo to: samostojen?" — On: „Ja, veš, stara, samostojen je tisti, ki ima svoj ključ od hiše in nobene žene doma!"
Pretnisleka vredno je v[>rašatijc: kaj je bilo prej na svctti — ali bolezen, ali zdiavnikiV
Samozavest. Častnik tovarišu: „Pravega častnika sc precej spozna — če je tudi v civilni obleki!" Tovariš: „Imaš prav, kanierad ! -Taz sem prepričan —- Čc bi me tudi v krotiipitjev žakelj vtaknili — bi tni vsak rnkel: gospod lajtiuutt!"
Bridko. A; „Kaj paštudiravaš sin?" — B: „Kaj šludira tega ne vem; Ic to vem, koliko zaSiudira!"
Zanesljiv dokaz. Profesor višje dekliške šole i)elje učenke na izprehod, ko je po dežju zopet posijalo soliice in pravi: „Na tem kraju, kjer .stiio zdaj, je bih) ju'ed nekaj tisoč leti še morje!" — Kna izmed učenlí : „Gospod profesor, imate prav — je še zdaj iiiokri'i!"
Pred sodišč m. — Sodnik; „Yi ste krojač... ali stč samostojni?" — Priča: „Ne, sem ožetijen!"
Pri vojakih. Korporal novincu, ki mu želodec kruli; „Vi Špelič, recite vašemu želodcu, naj nikar tako ne vriska!"
Izgovor. A: „Kako pa moraš zmeraj piti?-* ~ B: „No ja, če sem žejen, moram pit,i; če pa nisem, pijem iz jeze, ker žejen jiisem !"
Oštarijska modrost. Oštirsinu; „., In to si zapomni Jože; če je kdo že zadosli pii, ne daj mu nič vcČ!" — Sin: „Kako pa moram vedeti, če je že zadosti pil ?" — Oče: „Če nič več denarja nima!'^
Oklic. Od beguncev s Pjitiiorja, katere je vojska tako Iiudo zadela, naselilo se jih je nekaj v mestih in večjih krajih na kmetih, posebno v Trstu in sosednji Ki'anjski in Koroški pri svojih sorodnikih in prijateljih. Tam so navezani na vojaško preživnino in na pičle zaslužke, težko tedaj žive in trpé veliko pomanjkanje. Ysled mrzlega letnega časa se je poslabšal izdatno položaj teli revežev, ker nimajo po-trebnili sredstev, da bi si mogli nakupiti potrebne goi'ke obleke in obutve. Že zaradi svoje usode vsega obžalovanja vredni begunci občutijo vsled slabega vremena tembolj svojo bridko usodo. Naša človeška in patrijotična dolžnost je, da tukaj po svoji moči pomagamo, stisko svojih jtridnih sodržavljanov kolikor niogoČe olajšamo in jim dejansko pokažemo svoje srčne simpatije in svoje gorko sočutje do njili. Podpisani se obi'ačajo tedaj v gotovi zavesti na javnost, da njihov oklic ne ostane ne-uspesen proseč obleke vsake vrste, e r i 1 o, o b u t v e z a revno b e g u n c c. Z itmlimi žrtvami najiravi se v tem primeru dobro delo prave Ijtibezni do bližnjega. — Trst, dne "3, januarja 1917. Dr. baron Fries-Skene tn. p,, c. kr. namestiiik v Trstu iti ]ia Primorskem. Dr. Xi'aidutti m. p,, deželni glavar goriški in gradiščanski. Dvoi'iii svetnik L as C i a c m. p., presednik deželne upravne komisije za Istro. Pred-stoječa prošnja se gorko priporoča. Dai'ovc sprejema v Ljubljani „Posredovalnica za goriške begunce". Dunajska cesta 38. I, izven Ljubljane i)a Posredovalnica v Kranju in Novem mestu, ako bi se teh darov nc pošiljalo rajše v Ljubljano — V Ljubljani, ID. januarja l!K7. Henrik grof Atteins m. p., <;. kr. deželni predsodnik na Kranjskeni,
Veliki cesar
jo bogato ilustrovaná in mična knjižica, ki je pred kratkim izšla. Cena 1 krona, po pošti iiO vinarjev vec. Prodaja se v Novem mostu jiri J. Krajec nasi, in Urb. Horvat, v Ljubljani v Katol. Bukvami, v Kranju v „Iliriji"'. — Šole pa lahko naročajo knjižico pri izdajatelju Fr. Pctriču, mestnem učitelju v Ljubljani, GHnce, vila „iMila". Knjižica zasluži vsled svoje lepe in domoljubne vsebine vsestranskega priporočila.
Miša se proda
iz proste roko v Jablanu. IliSa jo zidana in krila z opeko. Ima klet iti kuhinjo. Zraven spadata svinjak in lop sadni vrt. — Cena: 1500 kron. — Več pové Nikolaj 'ryiiiii/i(% Gor. Giobodol št. 30, pošta Mimapeč.
OražhBniohlic
Dne 26. marca 1917 predpoludne ob 11. uri lio {tii tííiu EOdišfiii, v izbi àt. 30, dni/.ha silcdwi'iti uoiirMiiii'uiio :
ZoiníjiĚlta liiijign ViiiavR.'i, vi. št ti7:	"t»
(timu àt. (i, z iueeuo áiijio in !) utonuji t i iti vod nj «k o m, fšHdni vrt, njive, travuiki iu goxdovi. (.'otiilna vTodiiost a9'.il K 7ti 11. Nnjmiiiijši ponudck 2iiUK 52 ti. PoU uHjtiiiinjšiiti pouiidkoi" 10 liti iirodajii.
C. kr. okrajno sodiSče v Kudolfovem, odd. IV.,
i3tio 28. jntinnrjti li)l7.
Loterijske številke. Gradec, 31. januarja 9U 22 ÍÍ8 62 32
Hiša na prodaj
v Novem mestu št. 100. Vcíí se izve ravnotain.
Ženitna ponudba.
]\Ilad gosimd, z lepim premoženjem, se Želi seznaniti z gospico, ki hi imela posestvo, gostilno, ali nekaj kapitala. Tudi vdova z enim otrokoii, ni izključena.
Ponudbe pod ,lepa prihodnost št. 1914' na tiskai'iio J. lirajec nasi.