Razne stvari. Iz domačih krajev. Odlikovanje. Cast. gospod dr. Anton JerovSek, profesor na mariborski realki, je bil od papeža odlikovan s križcem »Bene merenti«. Castitamo! Promocija. C. kr. avskultant pri mariborskem okrožnem sodiSču gospod Ferdo Miiller je bil v ponedeljek na graškem vseučilišču promoviran doktoriem prava. Pogreb. Pri Sv. Marjeti pri Mariboru je umrl dne 2. decembra v 54. letu svoje starosti po kratki mučni boleziy previden g sv. zakramenti g. nadučilelj Š. Kovačič. Pogreb je bil dne 4. dec. Bilo je navzofiih 6 duhovnikov in blizo 30 gg. učiteljev, ki so mu zapeli pri šoli in na grobu krasne žalostinke. Preč. g. Jak. Bohine, stolni župnik mariborski, so mu v cerkvi spregovorili milo slovo. Ljudstva je bilo jako veliko. Vse žaluje za blagim, vestnim in krščanskim nadučiteljem. Naj počiva v miru! lz sole. Iz Žreč k Sv. Juriju v Savinjsko dolino prestavljeni učitelj, gosp. Šnuderl, je obolel, ter prosil deželnošolski svet dopusta, a deželnošolski svet je prosilcu dal odpust, t. j. odpustil ga je iz službe. To je nenavadno zdravilo za učitelja-bolnika. To je več ko škandal! Z deželno razstavo v Gradcn ne bo nič, ker prireditelji niso hoteli ugoditi željam Slovencev. Klin sklinom! Zadnja »Marburgerca« odsvetuje svojim bralcem, naj ne kupujejo tiskovin od češkega tiskarja Vente. Tudi vse trgovce, ki so v zvezi s slovenskimi konzumnimi društvi, javno imenuje z očitnim namenom, naj Nemci ne kupujelo tamkaj. Ker državno pravdništvo ničesar ne stori, je tako ravnanje gotovo dovoljeno. Zato mi že danes v veselje nemških in nemškutarskih trgovcev naznanjamo, da bomo začeli v prihodnji Stevilki zabijati klin s klinom. Sedaj ob Božiču so trgovci najbolj občutljivi. Iz gornjeradgonskega okraja dobivamo dopise, v katerih kmetje odločno obsojajo, da nemškutarji izdajejo za Bračkota s podpisom: Gornjeradgonski kmetje. Vsi zavednejši in trdnejši kmetje v gornjeradgonskem okraju so proti Bračkotu, zanj so le nemčurski kmetje in pa radgonska gospoda. Tako je! Slovenski kandidat je dr. Ploi. Od Sv. Jederti nad Laškim. V našem, sicer hribovitem, a vendar prijaznem kraju pričenja živahno gibanje. Na Martinovo nedeljo nas je počastil g. Bele s svojim poukom o vinarstvu in sadjarstvu; poslušalcev, ki so mu sledili z zanimanjem, je bilo polna Solska sobana. Ker pa naši kmetovalci poglavitno od živinoreje služijo, zato je zadnjo nedeljo g. M. Jelovšek zelo zanimivo razložil, kako je postopati pri živinoreji, da nam več koristi. Osnovala se bo zadruga za rejo bikov, učile se pa tudi bodo gospodinje o umnem izdelovanju svežega masla, katerega bodo lahko in po dobri ceni prodajale v Rimske in Laške toplice. Ker sta oba gospoda obljubila nadaljevati v svojem poduku, se jima izreka iskrena zahvala in srečno svidenje! V Obrežu pri Središču se je 25. nov. na paši pri ognjišču vžgal 6-leten deček A. Nejžar; Jser ni bilo takoj pomoči, ie tako obgorel, da je čez 3 dni v straSnih bolečinah v ormožki bolnici umrl. Starisi, pazite na otroke! V Framu je umrl dne 30. nov. nagle smrti znani večlštni volilni mož in ud posojilnice g. Fr. Kirbiš. Bil Je iskren narodnjak. Lahka mu zemlja! lz ptujske okolice. Kmetijsko bralno društvo v Karčevini je sklenilo nabirati doneske [za druStveni dom. Darove sprejema France Ver, odbornik kmetijskega bralnega društva v Krčeviai pri Ptuju. Konjice. Čitalnica je priredila dne 5. t. m. Miklavžev večer in potem se je vrSila v istih prostorih Prešernova slavnost. Iz Radenc nam piSe prijatelj: Da bi delavci radenske slatine v peti kuriji volili nasprotnike, o tem je bil vaS dopisnik krivo poučen. Delavcev ie bilo pri volitvi le šest, vsi drugi smo rajsi ostali pri svojem delu. Delavec pri slatini. Sv. Ema. Ker je gosp. Val. Voga kot dosedanji načelnik pri kmetijskem druStvu sv. Ema zaradi bolezni svoje mesto odklonil, je prevzel njegovo službo gosp. Štefan Žlof, posestnik v Virovcah, kateri je bil enoglasno izvoljen za načelnika. Misijon v Žrečah od dne 1. do 9. decembra vodita gospoda Pogorelec in Pediček. Tudi napovedani msgr. Macur, je z misijonov s Kranjskega prišedši v Celji ^zbolel. »Šaleška čitalnica v Šoštanju" ima v soboto, dne 8. grudna 1.1. ob 4. uri popoldne v hotelu »Avstrija« svoj občni zbor po sledečem vsporedu: 1. Poročilo o stanju društva. 2. Volitev odbora. 3. Predlogi in razni nasveji. K prav obilni udeležbi vabi odhor. Cndna zveza. »Slovenec< št. 278. poroča: Zveza liberalnih Slovencev z nemškutarji, kakoršna obstoji pri vas na Kranjskem, se poskuša tudi na Štajerskem. Pri volitvi v Pišecah je pripovedoval gosp. baron Moškon, da je dobil kakih pet pisem, naj se on poteguje za Hribarja! Slovenci, zapomnite si to, če se vam še kak Hribarjanec pridušuje, kako hud Slovenec da je. Rajše hočejo Hribarjanci zvezo z največjimi sovražniki našega ljudstvavkakor s poštenimi katoliskimi možmi. V Št. Petru pri Mariboru so kot volitni možje za peto in četrto kurijo izvoljeni sami zanesljivi, trdni slovenski možje. Slava Petereanom! Brežiški posilinemci so tožili urednika »Dom.« gosp. Ante Bega zaradi nekega dopisa. Celjska porota ga je obsodila na — tri mesece ječe. Ceprav srao si sedaj politični nasprotniki, vendar ga prijateljsko pomilujemo in odkrito sočustvujemo ž njim zaradi hude kazni. Zabukovje nad Sevnico. Dne 17. nov. je prišel potovalni učitelj gospod J. Bele iz Maribora nas poučevat o sadjarstvu. Gornja Radgona. Dne 25. p. m. smo imeli veselico, ki se je prav dobro obnesla. Posebno so se odlikovali tamburaši in pevci. Moški zbor je prvikrat nastopil ter pel z veliko natančnostjo. S pesmijo k srcu, s srcem k domovini. Umrla }e prednica usmiljenih sester v Celju, sestra Hedvika. Naj v miru počiva! Od Sv. Ilja v Slov. gor. Slomšekova slavnost 18. pret. mes. vršila se je pri nas prav veselo in v najlepšem redu. Pevski zbor je pel premile slovenske narodne pesmi. Slavnostni govor je imel g. prof. dr. Anton Medved iz Maribora ter nam v jedrnatih besedah dokazal, koliko so storili A. Slomšek za slovenski narod. PriSli so kot ljubi gostje odlični gospodje iz Maribora. Pa prišel je tudi g. Holtschl in njegovi pristaSi. Mislil je menda. da bodo Slovenci takoj zbežali, a se je varal. Povedal nam je tudi, kdo da je: Ich bin der Oberlehrer und Gemeinderath von St. Egidi. (nadučiteli in občinski svetovalec šentiljski). Toda to vse mu ni nič pomagalo, postavili smo ga na hladno. Tera potom se zahvaljujenio vsem godcem, pevcem in pevkinjam, g. prof. dr. Medvedu, g. Gomilšeku iz Jarenine, gg. iz Maribora in prosimo prihodnjič zopet na svidenje. Gospodu Holtschlu pa svetujemo, da nas prihodnjič pusti v miru. Šentiljski mladeniči. Konjiška novica. Pred kratkim je zborovala tukajšna podružnica nemškega Sulferajna. Stari Bezenšek — kakor ime pove, doma iz nemških lesov — kot predsednik, je poročal o delovaniu tega društva. Poročilo je bilo zelo skromno, ker med našimi Nemci ni zanimanja zato, še manj pa denarja za podporo. Slovenski organist, se znači prvi zvezek preludij katere je izdal znani skladatelj Ign. Hladnik. Kakor nam je javil, namerava izdati naimanj 10 zvezkov in sicer preludij po motivih slov. narodnih cerkvenih pesmih. Ta prvi zvezek obsega »božične predigre«, katere pričajo, da bode celotno delo dobro. Ta prvi zvezek preveva pravi božični*slog in, smemo reči, res pojezija vglasbena nam doni iz teh mehkočutnih raelodij, katere nosi fina harmonizacija. Vsak organist bode tega dela vesel. Povoden. Vsled velikega deževja so bile te dni po Italiji grozne povodni. Nižji deli rimskega mesta so popolnoma poplavljeni. V nekaterih ulicah je čez meter na debelo vode. V cerkvah so oltarji pod vodo. V rimski okolici, kjer je živina vedno pod milim nebom, se je veliko živine potopilo. Reka Tibera }e narasla za 16 metrov. Mladina pri sv. očetu. Iz Rima nam pišejo z dne 29. nov.: Danes se ie rimska učeča se mladina poklonila sv. očetu. Bilo je okoli 30.000. Ko so prinesli sv. očeta v cerkev sv. Petra, bilo je navduSenje otrok nepopisno. Deklice so od samega veselja metale svoje rutice v zrak, dečki pa klobuke. Po dovršenih litanijah so sv. oče blagoslovili otročiče. Potem so jih nesli v njih stanovanje, toda kar še se nikdar ni zgodilo, vrnili so se med otročiče, ker vpitje mladih grl po sv. očetu ni hotelo miniti. Radostno ginjeni so jih še parkrat blagoslovili. Društvene zadeve. Pri Sv. Benediktu v Slov. gor. je imelo bralno društvo v nedelio občni zbor. Iz poročila odborovega posnamemo naslednje velezanimive podatke: IFdov je štelo društvo 171, dohodkov 195 K, stroškov 203 K 80 v., knjig šteje kniižnica 318, naročenih ima: 30 iztisov »Slov. Gospodarja«, 1 >Domovino« (katero pa bo druStvo ob novem letu opustilo, ker je pokazala svoje pravo liberalno perje), 1 >Slovenec«, 8 »Domoljubov«, 2 »Mir«-a, 2 »Slov. Lista«, 1 »Narodni Gospodar«, 1 »Dom in svet«, 1 »Kmetovalec«, 1 »Zg. Danico«, 1 >Vrtec« z »Angeljčkom«, 1 »Sudst. Post«, 1 »Pilger«. To je res lepo in dobro, toda kje je pa kakšen vspeh in sad? Evo Vam ga: društvo ima do 20 pevcev močni zbor, krščansko-narodni duh se vidno širi po širni župniji, društveno življenje se živahno giblje in najlepši sad pa se je pokazal pri društvu v tem, da si je v teku prvega društvenega leta 5250 oseb izposodilo čez 15750 raznih časnikov in knjig. Izvolil se je enoglasno zopet poprejšni odbor z načelnikom domačim kaplanom. Oglasili so se zopet vsi preišnji udje in veliko število novih, tako, da ima društvo čez 200 udov! Vse to je tembolj veselo znamenje, če pomislimo, da benediška župnija meji že ob nemSko meio. Omeniti Se moramo, da v našo župnijo prihaja okoli 90 iztisov »Slov. Gospodarja«. — V 28. štv. »Slov. Gosp.« piše ljutomerski dopisnik o tamoSnjem bralnem druetvu: »Gotovo ni nobenega bralnega društva, ki bi se zamoglo s takim številom ponašati.« No, gosp. dopisnik, vendar je še eno društvo, ki se ima ponašati z večjim Stevilom, in to je bralno društvo pri sv. Benediktu. Mogoče, da nas boste prekosili, potem bomo pa zopet mi Vas! Tako naj bi tekmovala med seboj bralna društva. Bralno društvo v Braslovčah sklicuje na nedeljo dne 9. grudna popoldne ob 3. uri občni zbor, ki bode v društveni sobi. Ker bodo prav važne zadeve na dnevnem redu, vabi društveni odbor k mnogobrojni udeležbi. V Frankolovem priredi bralno društvo v nedeljo dne 9. dec. popoludne ob 3. uri svoje občno zborovanje s sledečim vsporedom: 1. kratek nagovor z letnim poročilom; 2. volitev novega odbora; 3. govor gospoda potovalnega učitelja Ivana Bele o sadjarstvu in vinarstvu. Za dijaško kuhinjo v Mariboru in za družbo sv. Cirila in Metoda se je na shodu pri Sv. Jurju ob Ščavnici, kjer se je dvorni svetnik g. dr. Miroslav PloJ volilcem predstavljal, po domači gostilničarievi hčeri Miciki Lilekovi nabralo 34 K 54 vin; ktera svota se je za zgorai navedena namena enako na dvoje razdelila in se odposlala. V Ltjutomertt Hribarjev shod ni bil tako sijajen, kakor piSejo Hribarjevi listi. Vseh skupaj je bilo okoli 60. Od volilnih mož so prišli iz ljutomerske župnije izven trga le 4. Tudi kmetov iz ljutomerske okolice je bilo malo. Križevfiani so trdno in neustraSeno stali za Žičkarja. Po okolici se raznaSa vest, da je gosp. Weixl govoril za Hribarja. To je laž, ampak govoril je za Žičkarja. Pri glasovanju je smel vsak glasovati. Ko se je zahtevalo, naj samo volilni inožje glasujejo, se je rajši zaključil shod. Prosta ljudska volja ?! Kljub vsem zborovanjem in glasovanjem bo na dan volitve velika večina volilnih mož glasovala za Žičkarja. Žičkar je prijatelj kmetov in je za nje že veliko storil, Hribar pa bi kot veletržec zanemarjal njih težnje. Kako se dela za Hribarja, evo izgled! Kot glasilo »ljudske volje« za Hribarja je veljal pri nas gosp. sedlar Karba. Na dan volitve volilnih mož je dobil ta zaupnik Hribarjev — en glas, in še tega si je moral sam dati! Iz slovenjegraškega okraja. »Dom.« v št. 94. piše o ugodnih poročilih iz slovenjegraškega okraja. Blagovolite zdaj naznaniti in pojasniti, da to ni res, da bi slovenjegraški sodni okraj bil za Hribarja, da ne bo >Dom.« s svojimi poročili volilcev drugih okrajev begala. Slovenjegraški okraj je za Zičkarja, ker ve eeniti njegovo delavnost za kmeta in slovensko narodnost iz Žičkarjeve preteklosti. Da si je Hribar izbral ravno našega najdelavnišega poslanca, katerega bi rad izpodrinil, tega Hribarju slovenski kmet ne bo odpustil. Na Ponikvi so bile prvotne volitve za peto kurijo jako burne, za četrto kurijo pa jako mlačne. V peti kuriji je izvoljenih pet zanesljivih mož za gospoda Žičkarja, in tudi šesti še bo se menda dal pridobiti. Že pred volitvijo preplavili so naSo faro z lažnjivimi liberalnimi katekizmi in pa s tiskanimi listki Hribarjevih kandidatov. Hribarjanci agitirajo torej na podlagi 1 i b e r a 1n e g a volilnega katekizma! Vse za vero ? Na dan volitve so Hribarjevi agitatorji kar na cesti lovili naše volice, da se tako pokaže prosta ljudska volja. Va8 poročevalec je imel, ko je prišel na volišče v vsakem žepu po tri Hribarjeve volilne listke. Kako so mu prišli v žep? Prosta ljudska volja jih je vtaknila v moje žepe. Kljub vsemu temu srao zmagali mi, ki smo za Žičkarja. Žičkar je sin kmečkih starišev in bo nas boljSe zastopal nego sin meščanskih starišev, Hribar, ki o kmetijstvu toliko ve, kakor slepec o barvah. V občini Kokarje smo imeli 28. novembra volitev volilnih mož za peto skupino, zraagala je vzlic veliki Hribarjevi agitaciji vendar le naša, za gospoda Žičkarja vneta stranka. Torej slava onim volilcem Pobrežanom, kateri so bili razun enega vsi za Žičkarja kakor eden mož. Tudi za Dretjo se še ni vsem v glavi zmešalo, tudi tukaj so še možje, ki znajo ceniti zasluge naSega marljivega, za vse vnetega gosp. Jožela Zičkarja. V Artički občini so vsi trije volilni možje za gosp. Žičkarja, tako tudi vsi drugi trije za gosp. viteza Berksa. Volilne shode skličeta kandidata za kmetsko skupino Celje—Brežice, gsp. Hugon vitez Berks, in pa za mestno skupino Celje-Brežice, g. dr. Iv. D e 6 k o dne 8. t. m. v Mozirju in dne 9. t. m. v Ljubnem in v Gornjemgradu. V Mozirju bo shod v soboto dne 8. dec. ob pol 4. uri popoldne v hiši g. Ivana Tratnika, p. d. Grabnerja; v Ljubnem v nedeljo dne 9. dee. dopoludne ob pol 8. uri in v Gornjemgradu v nedeljo dne 9. dec. popoludne ob 3. uri v čitalničnih prostorih {g. Jos. MikuSa). — Narodni volilci dotičnih okrajev in trgov vabijo se k mnogobrojni udeležbi. V Ormožu so bili na Hribarjevem shodu glavni zborovalci jungovski učitelji in nemškutarski kmetje, ki so prišli zaradi Visenjaka, ki je tudi kot govornik nastopal. Slovenskega župana ni bilo nobenega. Shod je bil torej brez pomena. Proti slovenskeiuu kandidatn dr. M Ploju se širijo lažnjivi oklici »gornjeradgonskih kmetov«, ki pa jih v resnici izdavajo nemčurski trgovci. Laž je, da bi moral dr. Ploj molčati, on je neodvisen, da lahko govori, kar spozna za dobro. Zraven pa je tudi poučen dovolj, da bo najboljše zagovarjal kmetski stan. Pač pa bo moral Bračko rnolčati, ker govoriti ne zna. Bračkota na Dunaj poslati bi bilo toliko, kakor mutca na Dunaj odgnati. Laž je tudi v oklicu, da bi Bračko res sam obdeloval svoje posestvo. Bračko ni kandidat slovenskih kmetov, ampak nemčurskih trgovcev. Kdo pa plačuje vse obilne oklice zanj? Trgovci in nemška >siidmarka«. Kdo pa podpira Bračkota? Glasilo ptujskih trgovcev, .Štajerc'. Cegav ljubljenec je Bračko? Nemških Šenererjancev, ki so v državnem zboru razbijali dve leti. Še pred kratkim je bil Bračko »obman« od vlade razpuščenega Šenererjanskega Bauernvereina. Kmetje, poslanca si hočete voliti, ki bo hodil s stranko, ki noče delati, ampak samo razgrajati? Kmetje, pristaša Šenererjevega hočete voliti? Kmetje, moža hočete voliti, o katerem je Šenererjanski »Grazer Tagblatt« od 1. sept. 1. 1899 pisal: »Franz Wratschko je pravzaprav oni, ki v gornjeradgonskem okraju širi in ohranja nemštvo.* Proč torej z BraCkotom!