Za poduk \n kratek oas. Kaj poineni za nas državni zbor. Muogo štejemo še ljudi kmetovalcev sicer vrlih inož, ki se skoraj pri vsakih volitvah na stran stisnejo rekoč: Bodo uže opravili tudi brez niene; jaz se ne brigam za takšue reči. A tudi gospodov imamo dokaj takih, ki strahopetno ob jezik za zobnim plotom držijo, eeš : naj volijo, kukor hoeejo. To je mocno obžalovati, a izgovarjati odino tedaj, čo dotični možje tako ravnajo le iz nevednosti. No, opravili bodo res brez njih, pa pogo.sto le zoper njikovo korist. Želeti je, da se ti neredneži dajo poučiti, strahopetneži ohrabriti, da storijo svojo dižavljansko dolžnost. Volit iti sicer nihče ni prisi]jen, a dostikrut jo z ozirom na potrebe svete kafoliško cerkvo, avsirijanskega cesaistva, slovenskega naroda iti volit, in sicer dobro, no tnnio pvavica., ampak tudi svela dolžnost, ker se tnko more povzročiti mnoo-o dobrega in zabraniti veliko liudega. To volja zlasti o volitvah v dižavni zbor, kakoršnje so ravno sedaj razpisane. Kaj pomoni tedaj za nas dižavni zbor l)unajski? On jo najodlienejša skupžčina znstopnikov vseh titanov in narodov avstrij.skih (razvcn vogerskih). Ta veloslavai zbor ima pruyico dajati nove postavo. stnre odpravijati ali popravljati. On bedi in nadzoiuje izvršitev postav. Vsakega ministra, ki se tu pregreši. moro posaditi na tožno klop. čo državni zbor ne dovoli, se ne sme niti eden noviuec prod pusko porinoli, ne krajear davka predpisati. IJroz njoga se ne more niu postavno pronarediti z o/.iroiu na dr/.avne skrbi za trgovino, obrt, poljodelstvo. V.si deželni zbori so zavisni od sklopov drža\uega zbora. On ima v rokah vse šolstvo, vso upravo, sodnijstvo, vse uradnike. On dolofujo, kako se naj država obnsša nasproti svetej cerkvi. Naposled drži v svojih rokah državno — mošnjo. V toto mošnjo morame samo letos davkeplačilci vložiti strašansko svoto 526 milijonov goldinarjey. In o vseh teh velevažnih reieh imajo državui poslanci govoriti in sklepati. Kako zaraore todaj davkeplacilcu vse eno biti, kdo je izvoljen? Državni zbor štejo 353 poslancev. Ce jih lo 177 vkup gleda, delajo, kar bočejo. Imajo več-ino. To so prebrisani mestni, zlnsti nemški liberalci, takoj spoznali ter so oklenivši se nemskih birokratov, kakoršen je bil bivši minister Sehmerling leta 1861, skoraj 20 let go-spodarili na veliko nesreC-o Avstriji. Postali so tako drzni, da so boteli \\se užngati in spraviti v yeliki državni zbor za našo in vogerske dežele vkup, to pa na Dunaji. Tako so nadejali se, da bodo liberalci Nernei strahovali yse. Toda Madjari in Hrvati sejim vprejo prvi ter nečejo priti na Dunaj. Sedaj nastopi zviti liberalec in lutrovec Beust ter razčesne cesarstvo 1. 1867 mi dvoje prepustivši Madjarom vogerske dežele. Vsled toga dobimo v eesarstvu dva državna zbora, v Budimpešti za vogerske, na Dunaji za naše dežele. Tam bi naj Madjari gospodarili in tukaj nemiki liberalci. Za nekaj let so tem ies posreči in zaeno se pra^cata liberalna doba pii nas: boj zoper Sloyence, borba zoper sveto ceikvo in jene pravice; svobodno odornštvo, trganje gruntov, svobodno ženitovanje, delniške družbe in banke, Judi in borzijuni plesoui okolo zlatega iu papirnatega telota, in naposled denarstvoni polom. Vse to smo učakali v nemško-liberalnej dobi. Goljufalo, kradlo se jo giozno in nesramno. Malo poprej sulii .idvokatje postali so debeli milijonaiji, kričaci profesorji promožni grajštaki, l.judstvo je pa ubožavalo pod nousniiljenimi dačarni in država stokala pod vedno večjimi dolgovi. Kajti samo v 10 ietih so napmvili 500 miljouov goldinarjev novega dolga, in vse po- trobae reči aa primor: Arlsko žolezuico. vodao odliigali. Ko so se eelo rnaiširanju aaši; vojsko v Bosno ia Hercogoviao ustavljali, Cehe pa tako razalili, da ti aiso hoteli v diiavni zbor, bila je mera polna. Liboralai miaister knoz Auorsperg so jo moval 1. 1879 umaknoti gi-ofu TsuilFe-ju. Ta pridobi Čehe ia pri volitvah v držnvni zbor toliko poslancov na svojo stran, da jo imel vetiao. Nemški liberalfi so bili prvie v manjšini. Da so z zobmi skripali ia še sedaj tulijo, tem se ai čnditi, kajti 7,»-ubili so prejšnje gospodstvo ia pa korito, iz katerega sovgrabili. Radi bi Bazaj h koritu, nazaj na konja. Šest let so jim to brnaili aa.ši poslnnei sloveaski, česki, brvatski (iz Piimorja ia Dalinaeije), poljski y zvezi z nemškimi konserrativei. kakoršni so na Štajorskem aa primer kanouik Karlon, knezi Liohteasteini itd. Nemški koaservativei so namreč vrli kristjani, zvesti cesarju ia želijo mir z vsemi narodi. Sedaj je treba, da zopet taksnje poslancc izvolimo, kakor pred 6 leti ia v aovih 6 letih pvemagamo neraške liberalce popolaoiaa; Avstrjja bode pa uredjeaa tako, da bo pravieaa svetej oorkvi pa tudi vseni narodom. Tako bi moralo biti in k temu naj pripomaga vsak volilee, ki svojega cesarja, svojo domoviao Ijubi. Ali prvo sedaj je, da gre volit, in dobro voli, aaairei; slovensko, aarodao, ker Slovenci srao zmiraj bilT~Tlr~-k)4em0 zvehti f-esaiju. Xapotilod še aekaj! Sprva so dežclni zbori volili v državni zbor. L. 1873 io jim to pravico vzeli. Nam Sloveacem jo to prav. Kajti razve aa Kraajskem , smo povsod za dvori postavljeai. Liberalni Nemci in Italijani aaai ne6ejo biti pravi(-ni in tudi uikoli ae bodo. V Gradc-i, Celovci, Goriei, Trstu inorajo aaši poslanci tožili, jamrati, ropotati, a sklenoti ničesar. Drugace je aa Duaaji v <ližavaem zboru. Tukaj pridejo vsi slovenski poslauci skupaj. Taia aujdojo slovonskib tovaršev, nem.skih zavozaikov koasorvativeov. Oadi tiščijo iieiaške liberalee v maajžino. Ma Dunaji tudaj y državuem zboru tudi slovenski poslaaci sklepajo ter nam, ako so modro obuašajo, lehko pviborijo vse, česar nam treba. Nokaj uže so priborili, zlasti za Kraajsko. Drugo pa pride sodaj na vrsto. Toroj, dragi Šlovenci, hajd aa delo ! Državai zbor pomeai za aas rešitov izpod jarma nemčurskega ia boljšo prihodaost. otr. Smešnica 19. Pobožna žoaska so pelja iz božje jioti proli domu. Na žclezaici piide več ailadili uovernikov v ravno isti voz ia začaejo žeasko Kmešiti. Eden pravi: ,,\ri ste bili pri Matori Božji, slo gotovo tudi colo svoto družiao vidoh?" Dru/.ba so smeje. MDa", odgovon ženska, ,,videla som jo, celo sveto dru/.iao sein videla, sntao oauga ao. aiunrou osla. Kako me pač veseli, da ga zdaj pred seboj vidiia." Zdaj so nadlcžneži molcaii.