$ S 2 f r Leto XI., št. 9 („jutro« tt stmj Ljubljana, ponedeljek Jr marca Htfl Cena 2 Df« Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon SL 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. faseratni oddelek: Ljubljana, Šelen-burgova ul. — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 5.—, po raznašal-cih dostavljena Din 6 mesečno. ^.iaribor, Grajski trg št. 7. Telefon št. 2455. Celje, Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. ovi svetovni rekordi v Planici Prva Jugoslovena skočila čez loo m — Nemec Gering dosegel v smuškem skoku 118 m Dosedanji svetovni rekord šestkrat potolčen — Ogromna udeležba gledalcev Sedma repriza planiških tekem na največji skakalnici sveta spada spet med one priredi t v" na tej edinstveni skakalni napravi, L bo v njenih analih zapisana na posebni strani. Preden je prišlo do zaključnih treningov današnjega dneva, smo morali slišati mnogo nevšečnosti okrog te prireditve, ki so povzročile prirediteljem marsikatero skrb. Ze sam termin, ki je bil sprva določen za teden od jutri do prihodnje nedelje, je bilo treba zaradi napetih časov po svetu preložiti za teden dni, potem pa so prišle na vrsto še razne druge ovire. Ene med njimi nikakor ne moremo preiti, in sicer dejstva, da so Gorenjci za minulo soboto in današnjo nedeljo odredili še drugo prireditev na snegu, ki se je vsaj po oficielnem nazivu zdela konkurenčna. Planiški prireditelji so — prav tako kakor oni iz Mojstrane — vztrajali pri svojem in tako smo kakor na tekmah v Mojstrani pač do današnjega jutra, ko so začele prihajati v planiški kot množice obiskovalcev, še zmerom stali pred uganko, kakšna bo škoda, ki jo bo imela letošnja Planica zaradi — recimo tako — konkurenčne prireditve nekaj kilometrov vstran od nje. Ko je okrog 11. zadnji vlak — vsekakor x izdatno zamudo od prvega Putnikovega preko rednega potniškega in še drugega Putnikovega — izpraznil na travnike onstran proge še zadnji tisoč izletnikov, smo vedeli, da je ta uganka rešena — v korist Planice in z njeno zmago. Ta zmaga je bila danes še bolj učinkovita zaradi tega, ker je vso to množico — cenimo, da je bilo ob vznožju skakalnice najmanj 5.000 gledalcev sprejelo krasno sončno vreme, ki so ga že samega mnogi sprejemali z vzklikom, da bi jim bilo že ono dovolj, če bi ne imeli nič drugega. Pa ne samo božansko vreme in diven kraj, temveč tudi prireditev sama je opravičila zanimanje, ki je šlo pred njo. Vse v vsem, Planica je letos spet obrodila bogat sad in k njej so se prav ta dan vrnili mnogi, ki ji niso bili zvesti vseskozi od prvega dneva. Današnja planiška prireditev je bila nov dokaz, da gre razvoj nove skakalne discipline na smučeh svojo pot — vztrajno in nezadržno in da iz leta v leto raste število takšnih, ki bodo sposobni ta šport gojiti, obenem pa se ustaljuje tudi število takšnih, ki bodo zmerom navdušeni zanj. Ena grenka kaplja pa je danes le kanila v veličastni razvoj dogodkov na planiški skakalnici, ki je ne smemo in ne moremo pozabiti. V prvi seriji skokov v popoldanskih urah so se v naglem redu j:vrstili trije huffi padci naših skakalcev, drug hujSi od drugega. Prvi je odletel Zupan, za njim po kratkem presledku Razinger — o njem smo pozneje ^izvedeli, da ima zlomljeno nogo in so ga frepeljali v bolnišnico — ter nazadnje še Zalokar. Mučno ozračje je leglo tedaj na razigrano množico, veliko odgovornost smo čitali z obrazov sodniškega zbora in tehničnega vodstva. Padci so bili takšni, da je bilo treba vriniti nekaj odmora, dokler se ni poleglo vznemirjenje. Ponesrečilo se je troje skokov — na prvi pogled v najhujši obliki, toda vendarle tako, da posledice niso bile usodne, ki so pokazali, da padcev ni bila kriva naprava, temveč tekmovalci sami, ki so zanjo bodisi premalo pripravljeni ali premalo sposobni Nalet je bil zamrznjen in posledica je bila, da je skakalce s silno brzino pognalo v zrak, kjer so izgubili glavo in tako nesrečno končali svojo bravuro. V bodoče bo treba prirediteljem misliti tudi na to, da skakalci brez izjeme ne bodo I smeli startati na tej skakalnici po svoji želji ali volji, temveč obenem tudi s pristankom prireditelja. Ne opustimo tega koraka, da nas ne bo kdaj še hujša nesreča spravila ob vse dosedanje uspehe. Novi najdaljši poleti Po čudnem naključju pa je ta prireditev, za katero smo ob popoldanski zopetni otvoritvi po onih strašnih padcih že resno trepetali, prinesla kakor v uteho za prejšnji strah in skrbi v nadaljnjih dveh serijah dolgo vrsto nnd stometrskih skokov, med njimi tudi prva dva jugoslovenska nad to toliko zaželeno točko, in sicer najprej Finž-garjevega na 101 m z lahnim dotikom in v zadnji seriji še daljšega Novša-kovefra na 103 m — tudi z dotikom, ki je tako nov najdaljši skok, ki ga je kdaj dosegel jugoslovenski skakalec. Da je bilo zadoščenje množic in prirediteljev še večje in nesreča v prvi seriji še hitreje pozabljena, je Nemcu Ger uspelo nazadnje še senzacija s poletom na [ 118 m. Posebej so ga morali meriti, potem pa se je pojavila na stolpu številka 118, ki je ni proglasil še noben speaker, odkar skačejo ali letajo s smučmi. Bodisi kakor koli, ta številka je ostala na ustih vseh, ki so videli ta skok in se začeli nato polagoma razhajati, ta številka bo izgovorjena in zapisana še marsikje in marsikdaj v zvezi z našo svetovno znano Planico. Za vnanjl okvir prireditve s0 _ kolikor ga nista dala sonce in sneg — vzorno poskrbeli prireditelji. Ze na postaji je bilo vse v zastavah in zelenju, po- tem pa so vse do pod skakalnice spremljala obiskovalca napisana in razglašena navodila, kje in kako bo vse ta dan. Za red so skrbeli številni reditelji z orožniki in gasilci, za utrujene in najbolj potrebne pa so bile tam tudi stojnice za vsako prvo silo. Skakalnico krasi manj zastav kakor druga leta. Ob vznožju sta nemška in jugoslovenska državna zastava v znamenju mednarodne borbe nemških in naših skakalcev, po ena velika državna zastava plapola na startu in sodniškem stolpu, ki je obenem obdan s širokim pasom v državnih barvah. In da ne pozabimo onih dveh velikih napisov »Planica« na sedmih drogovih ob vznožju skakalnice in onega na lesenem ogrodju mostu ter številke 106, ki je ostala izobešena raz stolp od najdaljšega poleta zadnjih dni. Vse naokrog pa počiva ona planiška narava, vsa spokojna in čista, ki ji je menda danes prvič letos spomladansko sonce poslalo svoj topli pozdrav. Odlični gostje Na častni tribuni ob koncu izteka so se zbrali številni odlični gostje, med katerimi smo opazili zastopnika Nj. Vel. kralja, komandanta dravske divizije div. generala Stefanoviča, zastopnika vojnega ministra generalštabnega majorja Komarčeviča, zastopnika bana načelnika dr. Filipa Orla, okrožnega vodjo iz Beljaka Kutschero, jugoslovenske-ga konzula iz Celovca Stojkoviča, komandanta planinske brigade brig. generala L u k i č a , zastopnika štaba za utrjevanje generala O p a č i č a, upok. admirala Pričo, zastopnika ZPZ in SSZ ravnatelja dr. Cirila Pavlina in še mnoge druge. Vidna ie bila posebno udeležba zastopnikov častniškega zbora. Prireditev v dveh delih Zaradi snežnih razmer so se prireditelji odločili za delitev sporeda, in sicer v tej obliki, da so po otvoritveni seriji z za- četkom ob 11.50 in koncem ob 12.30 določili dobro uro odmora ter nadaljevali s prireditvijo nekaj pred 14. uro. Otvoritvena serija Kot prvi se je spustil s skakalnice stari planiški rekorder Albin Novšak, ki je obstal na 67 m. Za njim je startal prvi Nemec Palme, ki je dosegel 87 m, in prav tako tudi njegov rojak Klopfer, ki pa je moral v sneg. Naslednji naš je bil Zupan, ki je zabeležil 75 m, potem pa sta spet prišla 2 Nemca Gering in Schneidenbach, od katerih je prvi že skočil do znamke 94 m, drugi pa ostal 10 m zadaj. Finžgar je nato izvedel dober skok na 71 m, za njim pa sta bila na vrsti spet dva gosta, od katerih je Lahr prišel na 91, Kraus pa na 94 m s padcem. Razinger je kot naslednji precej nesigurno obstal na 63 m, potem pa se je z vso silo zagnal Ho' res prišel na najdaljšo znamko te serije — 98 m, toda padel in odstopil. Zadnji Nemec je bil Mair, ki je dosegel 87 m, nato pa je nastopilo še zadnjih pet naših, ki so se razen Javornika še vsi dobro rešili naloge, in sicer Mežik na 71 m, Za-lokar na 76, Nedog na 66 m in Pribošek na 81 m. Serija padcev Po skoraj dveurnem odmoru se je začelo znova po istem vrstnem redu. Prvi je bil Novšak, ki je vzdržal na 86 m. Eden najboljših Nemcev Palme je takoj za njim v krasni formi povišal na 91 m, med tem ko je naslednji Klopfer ostal za meter krajši. Četrti je bil Zupan, ki ga je odneslo visoko v zrak, nato pa skoraj vznak treščilo na strmino. Ko so doskočišče popravili, je startal Gering, ki je spet navdušil množico. Izmerili so mu 98 m. Schneidenbach za njim je bil precej krajši in Finžgar nato še nekoliko bolj — na 81 m. Naslednja dva Nemca Lahr in Kraus sta od 95 m povišala na 101 m, prvi skok dneva preko te znamke, ki pa se je žal končal s padcem. Kot deseti je startal Razinger, ki je priletel tako nesrečno, da so ga morali odnesti. Po ureditvi strmine je bil na vrsti Mair, ki je postavil natančnih 100 m prav lepo. Potem je šel Mežik na 87 m, in Nedog na 80 m, nato pa še Zalokar, o katerem so že dejali, da je odstopil. Po hudem predklonu ga je prevrglo naprej in neusmiljeno vrglo do vznožja. Skakalnico so zaprli. Znamki lol za nas in lo8 m za Nemce Po daljšem odmoru so začeli znova — v precej zmanjšanem številu. Novšak je šel prvi in prav lepo obstal na 93 m. Takoj za njim pa so se začeli majati »rekordi«. Palme na 103 in Klopfer na 101, potem Gering na 108 — za 1 m dalje od bivšega Bradlovega rekorda! Se Schneidenbach je bil vmes s 100 m, potem pa je Finžgar dosegel z lahkim dotikom 101 m, prvi od Jugoslovenov. Lahr je s 107 m izenačil Bradlovo znamko, Krausa pa je pri 105 m povaljalo po tleh. To serijo je zaključil Mair s skokom na 99 m. Serija senzacij Takoj nato so se odločili še za tretjo serija Vihar navdušenja se je dvignil med množico, ko je pristal kot prvi Novšak in so dvignili na stolpu številko — 103 m. Nov jugoslovenski najdaljši skok. Za njim je prišel Palme, ki je potegnil na 109 m, torej že za 2 m dalje od Bradlovega rekorda Tudi Klopfer ni hotel zaostati in je izenačil Novšakov rezultat 103 m. Četrti je bil Gering. Visoko ga je odneslo nad strmino, potem pa je plaval in plaval ter krasno pristal. Vedeli smo, da se je zgodilo nekaj nenavadnega. Merilci daljav niso imeli pripravljenih številk in šele naknadne meritve so ugotovile, da je obstal na — 118 m. Ko se je poleglo navdušenje, je startal Schneidenbach, ki je prišel na 101 m, za njim Lahr na 111 m, Kraus na 112 m in kot zadnji Mair na 109 m. V tej seriji je bilo doseženih torej 8 skokov v strnjeni vrsti od 101 do 118 m brez padcev ali samo z lahkim dotikom. Iz površne statistike o letošnjih treningih na tej skakalnici lahko navedemo še to, da je bilo v minulih štirih dnevih izvedenih okoli 190 poletov, od katerih se jih je okrog ena četrtina končalo s padci. Od vseh teh skokov pa jih je šlo okrog 50 nad stometrsko znamko, med katerimi je zdaj za Jugoslavijo najdaljši Novšakov na 103 m, na svetu pa Geringov na 118 m. Ob 16. je odšel prvi vlak z izletniki proti Ljubljani in potem so še trije ali štirje razvozili množice, ki so danes obiskale Planico. Bil je lep dan, poln zimskih užitkov in športnih doživetij, o katerih še ni bila izrečena zadnja beseda. L. S. Z albanskega Živahne akcije angleškega in grškega letalstva Bombardiranje Valone, Berata in Elbasana Atene, 2. marca n. (Reuter) Pcveljni-štvo angleškega letalstva v Grčiji je po^-poldne objavilo komunike, v katerem pravi, da so angleška letala včeraj popoldne znova bombardirala Valono. Bombe so treščile med pristaniške naprave in vojaška skladišča ter zadele tudi neko stklladi-šče streliva Druga skupina angleških bomb-nikpv je bombardirala Berat, kjer je bilo zadetih več poslopij in je nastal tudi večji požar. Ista letala so pozneje napadla še italijanske postojanke pri Buziju. Zvedeflo se je nadalje, da so angleška in grška letala včeraj bombardirala razen Be-rata tudi Elbasan, italijansike postojanke okrog Tepelenija ter ceste v zaledju italijanske fronte. Angleški komunike pa beleži še posebej, kako je včeraj popoldne angleško lovska letalo naletelo prav nad Tepelenijem na skupino 5 italijanskih lovcev. Letalo je borbo 9 sovražnikom sprejelo in uspelo mu je sestreliti 3 italijansike aparate. Ostala dva sita se umaknila iz spopada. Atene, 2. marca. n. (At. ag.) Današnje informacije s fronte kažejo, da se pozicijska vojna v Albaniji sicer še nadaljuje, a da se končajo vse borbe v grško korist. O porazH italijanskega bataljona v odseku pri Tepeleniju so se zvedele danes še nekatere podrobnosti. Grške čete so se ob italijanskem pritisku na videz umaknile na obe starani, tako da so Italijani nekoliko prodrli v grške črte. šele tedaj so jih Grki patfčeli hudo obstreljevati s strojni- cami. v kratki borbi je padlo vseh osem italijanskih oficirjev in med njimi tudi poveljnik bataljona. Ko so se Italijani skušali umakniti iz strašne zagate, so jih pričele grške pehotne čete napadati in so jih" dokončno porazile. Italijani so v tej borbi izgubili nad 500 mož. Tam blizu je včeraj popoldne prešel v napad oddelek italijanskih tankov. Griči so ga sprejeli z ostrim streljanjem iz svojega protitankovskega topništva, tako da se je napad že od vsega početka izjalovil. En tank je bil popolnoma uničen, drugi so se umaknili, a so bili znatno poškodovani. Snoči je nekaj patrulj, ki so bile med seboj v zvezi, presenetilo Italijane na nekaterih njihovih postojankah ter jih vrgle z njih. Zaplenjenega je bilo dokaj italijanskih vojnih potrebščin. Grško vojno poročilo Atene, 2. marca. n. (At. ag.) Vrhovno poveljništvo grške vojske je snoči objavilo službeni komunike, v katerem beleži, da je prišlo v raznih odsekih fronte včeraj do delovanja patrulj in topništva, ki je ponekod zavzelo širši obseg. Državno podtajništvo za notranjo varnost pa je v svojem običajnem komunikeju objayilo, da je včeraj skupina italijanskih bombnikov bombardirala Prevezo. V mestu ni bilo ne škode ne žrtev. Nadalje sta bila bombardirana okolica Lerina in zapadnl Peloponez, toda brez posebnega uspeha. V svojem komunikeju beleži podtajništvo za javno varnost, da je bilo pri italijanskih letalskih napadih na grške kraje v zaledju fronte v preteklem mesecu ubitih 82 ljudi, ranjen pa 101. Po mestih in vaseh je bilo porušenih 110 hiš. Pri Tepeleniju odbit odbit italijanski napad Atene, 2. marca. n. (At. ag.) Zastopnik grškega generalnega štaba je davi v razgovoru z novinarji izjavil, da je prišlo včeraj v osrednjem odseku fronte pri Tepeleniju do novega hudega italijanskega napada, ki pa se je popolnoma izjalovil. V borbo je italijansko vrhovno poveljstvo v Albaniji pognalo enega izmed svojih elitnih napadalnih bataljonov, ki je zašel v križni ogenj grških strojnic ter je bil malone do zadnjega moža pokončan. Grške čete so nato takoj prešle v napad ter zavzele nekaj novih strateško pomembnejših postojank. Pri tem je bilo zajetih nekaj Italijanov in zaplenjenega nekaj njihovega orožja in streliva. Letalski napad na Malto Kairo, 2. margca. n. (Reuter). Na Malti je bilo davi službeno objavljeno, da so v pretekli noči sovražni bombniki znova bombardirali La Valetto. Spočetka se je nad otokom pojavilo le nekaj izvidniških letal, ki jih je protiletalsko topništvo takoj pričelo obstreljevati. Pozneje je druga skupina letal odvrgla na luko nekaj bomb. Dva civilista sta bila ranjena, gmotne škode pa ni bilo. Zemtinaka vremenska napoved: Po večini jaono. Ponekod jufcmje megle. Toplotne razmere se ne bodo mnogo spreme- Žrtve potresa v Grčiji Atene, 2 marca n. (At. ag.) Potres v Tesaliji in posebno v Larisi je zahteval več človeških žrtev, kakor je bilo spočetka javljeno. Tudi materialna škoda je znatna. V svojih današnjih poročilih objavljajo, da prevažajo griki bombniki iz Aten m Soluna v Lariso in druge kraje v Tesaliji življenjske in druge potrebščine za prizadeto prebivalstvo. Atene, 2. marca A A. (Reuter) Po pripovedovanju potnikov je potres v Larisi porušil 40% hiš. Ne ve se še, koll'ko je žrtev. 28.000 prebivalcev je ostalo brez strehe. Pokončana je bila radijska postaja v Larisi in prekinjen telefonski in brzojavni promet. Nekateri, ki so prispeli na kolesih, izjavljajo, da je na glavnem trgu porušenih več hotelov. Atenska opazovalna postaja poroča, da je bil epicenter potresa 260 km daleč od Aten in sicer severno-vzhodno od Larise. Grška vlada je takoj organizirala pomoč. Atene, 2. marca AA. (Reuter) Izgleda, da je število žrtev v Lariji veliko. Potres so čutili tudi v sosednih mestih Volusu in Trikali. Atene, 2. marca A A. (A t. ag.) Takoj po katastrofalnem potresu, ki je porušil in poškodoval mnogo hiš v Larisi in zahteval številne žrtve, so takoj začeli organizirati pomoč ranjencem in vsem, ki so bili pomoči potrebni. Pri tem se je zlasti izkazalo letalstvo. Skupine bojnih letal niso prevažale samo zdravil in potrebščin, ampak tudi ranjence. Poleg grških vojakov so se pri reševanju izkazali tudi mnogi meščani. Atene, 2. marca AA. (Reuter) Katedrala sv. Sofije, ki je bila pri potresu poškodovana, je že popravljena in je bila danes v njej že služba božja. Kneginja ©Iganaksm-certu »Srpske ntafk@« Beograd, 2- marca. AA. Danes dopoldne se je Nj. kr. Vis. kneginja Olga s princeso Jelisavo udeležila koncerta, ki ga je v človekoljubne namene priredil odbor »Srp-ske majke« v tukajšnjem narodnem gledališču. Dvorana je bila polna otrok. Ob 10. se je kneginja s princeso pojavila v dvorni loži v spremstvu dvome dame Ba-bič-Gjalske, maršala dr. Ivana Babič-Gjalskega in ordonančnega častnika Nj. Vel. kralja Franca Tušarja. Ko je godba 18. pešpolka Suvcborskega odigrala državno himno, so otroci kneginjo Olgo prisrčno pozdravili. Na vhodu v gledališče je gospa Mila Lazarevič izročila kneginji Olgi šopek cvetja, hčerka upravnika Narodnega gledališča Veljkoviča pa je princesi Jelisavi izročila šopek cvetja z besedami: Dobrodošla, naša draga predsednica Koncerta so se udeležili tudi soproga kr. namesanika gospa Vera Perovič, prosvetni minister dr. Miha Krek in beograjski župan Jevrem Tomič. Koncert z baletom, recitacijami in pesmimi je imel velik uspeh. Po prvem delu programa je kneginja Olga zapustila gledališče. Princesa Jelisava pa je ordonančnim častnikom kapitanom Tušarjem ostala v gledališču do konca predstave- Za naše ceste Beograd. 2. marca. p. Danes je bila v Beogradu seja glavne uprave Jugosloven-skega društva za ceste. Seja je bila v prostorih tehniške fakultete pod vodstvom predsednika glavne uprave, bivšega ministra Svetczarja Milosavljeviča ter so ji prisostvovali tudi delegati pokrajinskih društev iz Zagreba, Ljubljane, Novega Sada in Banje luke. Predisednik Milosavlje-vič je v svojem poročilu poudarjal važnost grajenja dobrih cest v splošnem, posebno pa grajenja sodobnih cest v naši državi tako s kulturnega kakor gospodarskega stališča. Pomočnik ministra za gradbe v pok. inž. Stanislav Josipovič je poročal o potrebi centralizacije cestne uprave, inž. Borivoj Stanojevič pa o bližnji gradbeni razstavi. Po daljši debati je bila sprejeta resolucija, ki poudarja, da zahteva neprestani razvoj cestnega prometa zaradi vedno bolj razvijajoče se motorizacije neprestano obnavljanje obstoječih in graditev novih modernih cest, ki bodo ustrezale zahtevam motoriziranega prometa. Tudi z gospodarskega stališča in s stališča državne obrambe je j>otrebno, da se omrežje državnih cest izpopolni in obravnava kot celota. Cestna uprava v Jugoslaviji naj se organizira po zgledu drugih naprednih držav, da bi se dosegli čim boljši uspehi. Obisk nemškega poslanika v Zagrebu Zagreb, 2. marca. o. Jutri zjutraj bo prišel v Zagreb nemški poslanik Heeren s spremstvom. Ob 11. dopoldne bo obiskal bana dr. Šubašiča, ki mu bo nato vrnil obisk v hotel »Esplande«. Ob 13. bo ban priredil na čast nemškemu poslaniku obed, ki mu bodo prisostvovali tudi podpredsednik vlade dr. Maček, senatorja Avgust Košutič in dr. Krnjevič, podban dr. Ivko-vič, armijski general Nedeljkovič, mestni župan Starčevič in drugi Zvečer bo nemški poslanik prisostvoval v narodnem gledališču predstavi »Fidelia«, ki ga bo pela dresdenska opera. Tuja letala nad Bitoljem Bitolj, 2. marca p. Ob 11.45 dopoldne j« bil v Bitolju dan znak za alarm, ki je traja! 10 minut. V smeri proti Bitolju je priletelo 5 leta! tuje narodnosti, ki so se nato vrnila v Albanijo. Naročniki „ JUTRA" so zavarovani za Din I0.000! Nemška volska zaseda Bolgarijo Nemške motorizirane čete so prispele v vsa večja bolgarska mesta — Bolgarsko • turška meja zaprta - Ves železniški promet med Bolgarijo in Turčijo ukinjen Sofija, 2. marca- n. (UP). V Sofijo so včeraj prispeli šele prednji oddelki nemške okupacijske vojske. Ponoči in davi se je prihajanje nemških čet nadaljevalo. Sodijo, d abodo vse nemške okupacijske čete na bolgarskih tleh šele v enem ali dveh dneh. Zanimivo je, da tolmačijo v tukajšnjih mednarodnih diplomatskih krogih nemško okupacijo Bolgarije v tem smislu, da je hotela Nemčija prehiteti Veliko Britanijo, da ne bi mogla razviti in izvesti svojih načrtov na Balkanu ter tu ustvariti drugo fronto. S tega vidika bi bilo treba smatrati nemško okupacijo Bolgarije za nemški defenzivni ukrep. V vsakem primeru pa si je treba prihod nemških čet v Bolgarijo tolmačiti tudi v smislu neke pomoči, ki jo je hotela Nemčija dati Italiji. Zatrjujejo sicer, da Nemci nimajo namena iz Bolgarije takoj prodreti v Grčijo, marveč prej poskusiti v Atenah še pregovoriti grške odločilne kroge, da bi sklenili mir z Italijo pod pogojem, da se obnovi status quo, možno pa je, da bodo Nemci skušali vendarle doseči Egej-sko morje, odkoder bi lahko angleškim pomorskim vojnim silam onemogočili obvladovanje ne le Egejskega morja, nego tudi vzhodnega dela Sredozemskega morja. Nekateri pa si tolmačijo okupacijo Bolgarije s čisto defenzivnega vidika. Po njihovem mnenju si je hotela Nemčija na ta način zavarovati blok, da bi si zagotovila popolnoma proste roke na zapadu, kjer se bo kmalu pričela odločilna borba. New York, 2. marca. n. (UP). »New York Times« je danes objavil daljše poročilo, v katerem beleži, da so včeraj popoldne prispele v Bolgarijo prve nemške motorizirane čete. Zavzele so Varno. Plov-div. Staro Zagoro ter predvsem Sofijo. Nemci so se že razpostavili na vseh najavažnejših strateških točkah po vsej Bolgariji. Brzojavne in telefonske zveze so od včeraj popoldne pod njihovo kontrolo- Pre dnemškim poslaništvom v Sofiji se je razpostavilo več nemških vojaških tvoronih avtomobilov. V -trenutku, ko so pridrveli nemški oddelki v Sofijo, s onad mestom krožile skupine nemških težkih in lažjih bombnikov ter lovcev. Včeraj popoldne so bili vsi javni lokali Duna'. 2. marca. n. (DNB.) Včeraj ob 18. je kancelar Hitler sprejel v hotelu »Imperial« bolgarskega ministrskega predsednika prof. Filova. Razgovoru so prisostvovali tudi bolgarski poslanik v Berlinu Draganov, nemški zunanji minister Ribbentrop in šef vrhovnega poveljništva nemških vojnih ril maršal Keitel. Zvečer je Ribbentrop priredil bolgarskemu gostu intimno večerjo, s čimer je bil službeni obisk Filova v Nemčiji zaključen. Davi je bolgarski ministrski predsednik s svojim spremstvom spet zapustil Dunaj. Odpotoval je s posebnim nemškim potniškim letalom, s katerim je včeraj prispel na Dunaj. Na letališču so se poslovili od njega zunanji minister Ribbentrop, funkcionarji nemškega zunanjega ministrstva ter zastopniki ostalih civilnih in vojaških oblasti. Sofija, 2. marca. n. (Štefani.) Ministrski predsednik Filov se je danes v prvih popoldanskih urah vrnil s posebnim letalom, s katerim se je včeraj zmtraj odpravil na Dunaj. Z njim sta ge vrnila tudi generalni tajnik zunanjega ministrstva šišmanov in nemški poslanik na bolgarskem dvoru Richthofe-n. Filova so sprejeli ob povratku (Slani vlade, predsednik sobranja Logofetov. poveljnik bolgarskega letalstva gener?! Boj če v, predstavniki dvora in oblasti člani nemškega poslaništva ter italijanski poslanik v Sofiji- Ulice, po katerih se ie predsednik Filov vozil, so bile po» le: Prepričan sem, da zapisnik o pristi ;u Bolgarije k trozvezi ustreza interesom bolgarskega naroda in da to ne bo brez pomena za Bolgarijo. Ciano se vrača v Italijo Dunaj, 2. marca. AA. (DNB). Kancelar Hitler je včeraj popoldne sprejel v navzoč- nosti nemškega zunanjega ministra Rib-bentropa italijanskega zunanjega ministra Ciana, s katerim se Je razgovarjal dalje časa zelo prisrčno. Dunaj, 2. marca n. (DNB) Italijanski zunanji minister grof Clano, ki je prisostvoval včerajšnjemu pristopu Bolgarije k trojnemu paktu, je dopoldne s posebnim vlakom zapustil Dunaj ln se vrača v Italijo. Na južni postaji se je poslovil od nJega zunanji minister Ribbentrop. Kmalu nato Je tudi nemški zunanji minister odpotoval v Berlin. Pred prekinitvijo diplomatskih odnosov z Anglijo Sofija, 2. marca o (Un Prest>) V zvezi s pojavom nemških bombnikov nad Sofijo in vojaškimi avtomobil- v bolgarski prestol- nici je angleške poslaništvo službeno izjavilo, da je prekinitev dipik matskih odnosov med Anglijo in Bolgarijo samo vprašanje nekaj ur Danes bi moral biti angleški poslanik sprejet v avdienci pri kralju Borisu, do popoldne pa vest o avdienci še ni bila potrjena. New York, 2. marca p. Položaj v Bolgariji prehaja v kritično fazo. Angleški poslanik v Sofiji je imel danes konferenco s turškim in grškim poslanikom. Po gotovih znakih sklepajo, da bosta angleški in grški poslanik odpotovala v najkrajšem času iz Sofije Doslej še ni jasno, kakšno stališče bo zavzel turški poslank, vse pa kaže, da čaka še na nadaljnja navodila svoje vlade. Bolgarski poslanik Mom-čilov v Londonu odstopil v znak protesta proti pristopu Bolgarije k trojnemu paktu London, 2. marca. n. (Reuter.) še snoči so ob prvih vesteh iz Bolgarije o prihodu nemških čet v Varno, Sofijo in druga bolgarska mesta v tukajšnjih krogih živahno ugibali, kaj bo ukrenila bolgarska vlada glede svojih diplomatskih odnosov z Anglijo, ker je angleški poslanik v Sofiji Rendell šele pred dnevi jasno ln nepreklicno izjavil, da se bliža prekinitev odnosov med obema državama in da bo Bolgarijo zapustil, čim se bo povsem prepričal, da bo Bolgarija po Nemčiji vojaško okupirana, še snoči so tukajšnji krogi ugotavljaJl, da bolgarski poslanik v Londonu še ni prejel nikakega naloga, naj zapusti Anglijo. Davi pa so listi nenadoma objavili, da je bolgarski poslanik v Londonu MoinČilov snoči izjavil novinarjem, da je brzo :avno obvestil bolgarsko vlado, da se odreka svojemu položaju bolgarskega poslanika v Londonu. Novinarjem je še dejaJ, da je to storil zaradi tega, da bi protestiral proti politiki bolgarske vlade, Id se je odločila za sodelovanje e osjo. In proti prihodu nemških čet v Bolgariio. Dodal je, da je v Londonu deloval dve leti in pol ter da Je ves ta čas užival zaupanje odgovornih političnih krogov, tokrat pa nI bil pravočasno obveščen o namerah bolearske vlade In sploh ne o najnovejšem razvoju dogodkov v Bolgariji. Odmevi po svetu V Bolgariji Sofija, 2. marca. n. (Štefani). Vest, d» se je Bolgarija včeraj pridružila berlinskemu paktu, ki se je razširila po Sofiji včeraj že v prvih popoldanskih urah, je izzvala v vsej deželi največjo pozornost in odobravanje. Pristanek bolgarskega naroda na odločitev bolgarskega kralja in vlade odseva tudi iz bolgarskega tiska, ki je objavil o tej zgodovinski odločitvi Bolgarije davi svoje prve komentarje. Med vsemi listi je zbudil največ zanimanja uvodnik »Utra«, ki pravi, da je cilj osi, ki je že mnogo storila za novo civilizacijo evropskega in ostalega sveta, naletel na odobravanje bolgarskega naroda. Tudi Bolgarija je za to, da se vsakemu narodu po njegovih sposobnostih in razvojnih možnostih zagotovi njegov življenjski prostor. Berlinski pakt je spričo tega svojega postulata nujno zbral okrog sebe vse one narode, ki so se dušili v mejah, določenih s krivičnimi pogodbami po zadnji svetovni vojni. Vsemu svetu so znane bolgarske minimalne zahteve, ki se jim bolgarski narod nikoli ne bo odrekel, slej ko prej pa hoče doseči svoj cilj na miren način. Zato se je tudi bolgarska vlada odločila za sodelovanje z osjo in Japonsko. V Turčiji Carigrad, 2. marca. n. (UP.) Vest o pristopu Bolgarije k berlinskemu paktu je vzbudila v ankarskih političnih krogih veliko pozornost, vendar se je kmalu opazilo, da presojajo vladni krogi ta dogodek zelo hladnokrvno. Splošno ugotavljajo, da je bila bolgarski odločitev neposredni odgovor na obisk angleškega zunanjega ministra Edena v Turčiji, ki je dovedel do popolne utrditve turško-angle-škega zavezništva. V ostalem pa je bolgarski poslanik v Ankari Kirov že pred-snočnjim obvestil zunanje ministrstvo o nameri bolgarske vlade. Zato bolgarski pristop k trojnemu paktu turških odgovornih političnih krogov ni niti najmanj presenetil, vendar pa ti krogi sedaj z največjim zanimanjem zas^dujejo potek nemške okupacije Bolgarije, ki se je včeraj pričela. V Turčiji računajo, da »e bodo prvi nemški motorizirani oddelki nocoj pojavili tudi že na meji v Trakiji. V evropski Turčiji je bila zaradi tega odrejena najstrožja vojaška pripravljenost. V Nemčiji Berlin, 2 marca AA. (DNB1) Pristop Bolgarije k trozvezi označuje »Deutsche di-plomatische Korresponienz« kot znak, da zavzema gibanje v smislu boljše ureditve Evrope ter odstranitve tujih siH z njenega področja vedno večji obseg. Potem, ko je Anglija bila v drugih delih Evrope z močjo nemškega orožja prisiljena umakniti se, pravi list dalje, se je zvedelo o pravih nevarnostih ki pretijo državam evropskega jugovzhoda Komaj je bila kaka balkanska država, ki ni občutila, da jo v tem prostoru popolnoma tuje sile cenijo samo v toliko kolikor bi jo v kakršnikoli obliki zlorabile za svoje cilje, stvarni interesi balkanskih narodov pa n^o pri tem nikdar igrali nobene vloge. Podpiranje balkanskih držav s strani zapadnih velesil je bilo odvisno od tega. ai: so jim na razpolago za kakršnokoli nalogo čeprav nt b. bila bistvena za Balkan Če je bil cilj Anglije in prej Francije ta, da se na Balkanu naredi vojno področje proti državam osi, ta poskus razen v Grčiji ni uspel B< garija ve po skupnih borbah in v trpljtnju z Nemčijo, da države trozveze glede reda in pravice' to drugače razumejo. Bolgarija ima za to že dovolj dokazov v svoj h rokah. Odslej je Bolgarija v vrst' enakopravnih narodov Evrope, ki mera služiti svojim lastnim interesom in nikdar več kakršnimkoli tujim interesom na tem prostoru. V Italiji Rim, 2. marca. br. (Štefani). V rimskih političnih krogih je vest o pristopu Bolgarije k trojnemu katu Izzvala živo zadovoljstva To dejstvo beležijo kot nov uspeh v polltično-diplomatski vojni, ki jo vodita državi osi poleg vojaške vojne proti Angliji. Odmev, ki ga je izzval ta dogodek v nasprotnem taboru dokazuje, da so smatrali Bolgarijo za najvažnejšo karto v igri Londona. Bolgarija je spadala v vrsto onih nevtralnih držav, o kateri so smatrali Ctanv cliill, Halifax ln Eden, da mora korakati za interesi Anglije, V ta namen so uporabili vse metode vab in groženj, med katere spada tudi zadnja izjava angleškega poslanika v Sofiji. Pri vsem tem pa Anglija ni mogla doseči niti najmanjšega uspeha, kajti Bolgarija se je odločila, da gre po poti svojih interesov in po poti prijateljstva z državami osi. V rimskih krogih smatrajo, da je pristop Bolgarije Y trojnemu paktu izredne važnosti v vsakem pogledu. S tem je priključen bloku trojnega pakta eden najbolj občutljivih delov Evrope, s katerim se je blok trojnega pakta razširil vse do obale Egejskega morja Ta pristanek Bolgarije na pristop k trojnemu paktu ne more po mnenju rimskih krogov niti najmanj vplivati na odnošaje Bolgarije do Turčije, ki so bili izboljšani z nedavno sklenjenim paktom o nei apadanju, in sicer kljub zadnji izjavi turškega zunanjega ministra Saradzogia. Pristop Bolgarije k trojnemu paktu ne more vznemirjati Turčije, ki je nihče ne ogra-ža, zlasti ne, če bo ohranila in še bolj okrepila svojo nevtralnost. Iz vsega tega se more sklepati, da bo ta korak Bolgarije le ugodno vplival na položaj na Balkanu, če ne bodo druge države skušale razširiti vojne tudi na ta del Evrope. V Rimu smatrajo, da pomeni ta dogodek obenem tudi izolacijo Grčije in da bo vplival tudi na splošni položaj v Evrcpi, Zedinjenim državam pa podal zelo značilen element za presojo položaja. Italijanske čestitke kralju Borisu Rim, 2. marca. n. (Štefani). Kralj Viktor Emanuel in ministrski predsednik Mus-solini sta poslala kralju Borisu posebni brzojavki, v katerih mu izražata svoje čestitke k zgodovinski odločitvi Bolgarije, da se priključi zaveznicam berlinskega pakta. Kralj Boris se je za čestitke zahvalil. Na Japonskem Tokio, 2. marca. AA. (DNB.) Obveščevalni odsek japonske vlade poroča uradno o pristopu Bolgarije k trozvezi in ugotavlja, da je bolgarsko sodelovanje z državami osi velikega pomena v dobi, ko je na Balkanu resna napetost. Poudarja se tudi poglobitev prijateljskih odnosov med Japonsko in Bolgarijo po imenovanju japonskega poslanika v Sofiji. Tokio, 2. marca. AA. (DNB). Tisk enoglasno pozdravlja pristop Bolgarije k trozvezi. Listi pišejo o velikem političnem uspehu osi in trdijo, da bo dunajska pogodba močno vplivala na splošen položaj na Balkanu. Listi tudi poudarjajo hud poraz Anglije, katere poskusi so stremeli za tem, da naredijo Balkan za vojno ognjišče. Listi prinašajo prisrčne članke o novem zavezniku trozveze in poudarjajo prijateljske odnošaje med Bolgarijo ln Japonsko. Grčija se bo borila dalje Poslanica grškega min. predsednika Američanom — Mnenje grških vojaških strokovnjakov o položaju Atene, 2. marca. n. (Ass. Press). Vkora-kanje nemške vojske v Bolgarijo je zbudilo veliko pozornost tudi v vseh grških političnih krogih, nikjer pa ni bilo opaziti kake posebne nervoze, ki bi bila v zvezi z bojaznijo, da bi morda Nemci iz Bolgarije Grke takoj napadli. Nasprotno se v grških političnih krogih opaža, da grška vlada trdno vztraja na svojem sedanjem stališču ter da se bo Grčija borila dalje, dokler bo le kakorkoli ogrožena od Italije. Zanimivo je v zvezi s tem, da je ministrski predsednik prav davi objavil posebno poslanico, ki je bila posvečena Američanom. V njej je izrazil zaupanje v končno zmago zavezniške etvari. Ko bo ta zmaga dosežena, pravi v svoji poslamici, bo ves svet proslavil dan osvobojenja. Tedaj bomo tudi mi s ponosom slavili zmago zdravega razuma nad nizkotno špekulacijo ter zmago prava nad silo. Atene, 2. marca. n. (UP). Kar se tiče domnev, da bodo Nemci sedaj morda poskušali napasti Grčijo, da bi jo prisilili k zaključita miru, ugotavljajo grški vojaški strokovnjaki, da tudi Nemcem kljub njihovim velikim vojaškim sposobnostim ne bo mogoče kar tako uspešno napasti Grkov. Fronta na grško-bolgarskl meji bi bila že s terenskega vidika tako neugodna, da bi Nemcem zlepa ne uspelo razvrstiti na njej večjih kontingentov svoje vojske. Struktura terena pod nobenim pogojem ne dovoljuje uporabe motoriziranih sil. Poleg tega pa so Grki navajeni na teren in bi lahko dolgo vzdržali na svojih obrambnih postojankah. Eden v Atenah Atene, 2. marca. n. (Reuter.) Angleški zunanji minister Anthony Eden, ki je bil zadnje dni na službenem obisku v Turčiji, kjer se je sestal tudi z angleškim veleposlanikom v Moskvi Staffordom Cripp-som, je davi zaključil ta svoj obisk in se je opoldne z letalom odpeljal v Atene. Na letališču pri Pireju je pristalo njegovo letalo v popoldansk h urah. Tam ga je sprejel grški ministrski predsednik in zunanji minister. Za sedaj še ni znano, koliko časa bo Eden ostal v Atenah. Angleško prodiranje v Afriki se nadaljuje Obkoljevanje Kerena v Eritreji — Umik italijanskih čet iz Somalije proti Adls AbeM ln Hararju Kairo, 2. marca. n. (Reuter). Iz običajnih komunikejev, ki sta bila danes izdana o operacijah angleške vojske in letalstva na Bližnjem vzhodu, je razvidno, da so angleške čete, ki prodirajo s severa v Eritrejo, včeraj popoldne zavzele važen prelaz, ki jim je doslej zapiral pot od severa proti Kerenu. V severni Abesiniji so angleške in abesinske čete dosegle nove uspehe na cesti, ki vodi proti Gondarju. Abesinci so tudi zavzeli italijanske postojanke v Busi-ju, kjer so bile Italijanom prizadete hude izgube. Italijani so včeraj zjutraj s konjenico in pehoto poskusili nagel izpad iz trdnjave, a so pri tem doživeli občuten poraz. Tudi v Somaliji se prodiranje angleških in imperialnih sil zadovoljivo nadaljuje-Po cesti iz Bardere, ki je že v angleški oblasti, se italijanske čete naglo in po nekaterih informacijah celo v neredu umikajo v smeri proti Adis Abebi in Hararju. Južnoafriško letalstvo in angleške pomorske sile podpirajo učinkovito vojsko na kopnem pri zasledovanju sovražnika. Južnoafriški bombniki so včeraj ponovno bombardirali umikajoče se kolone italijanske vojske. V južni Abesiniji so napadli na dveh krajih parkirajoče tovorne avtomobile ter jih nekaj izmed njih uničili. Angleške vojne ladje so intenzivno obstreljevale Modun, ki je 8 km daleč od somalijske obali v bližini Brave. Južnoafriška izvidniška letala so pozneje ugotovila, da je bilo v Modunu poškodovanih več vojašnic in drugih vojaških objektov. V Somaliji je bilo doslej naštetih že 9000 italijanskih ujetnikov. Njihovo število raste po stotinah iz dneva v dan. Angleški bombniki so včeraj popoldne zopet hudo bombardirali italijanske vojaške kolone na cesti med Desijem in As-maro. Na letaližču v Alomati je en sam angleški bombnik z bombami uničil dve italijanski letali. Nato se je spustil nizko nad vzletišče ter je s strojnicami obstreljeval in poškodoval še nadaljnje štiri aparate. Angleški bombniki so včeraj končno ponovno bombardirali tudi Negeli, kjer so povzročili znatno škodo v nekem vojaškem taborišču ter med parkirajočimi tovornimi avtomobili. Francoske čete so zavzele Kafro London, 2. marca. n. (euter). štab vojske tako zvanih svobodnih Francozov je nocoj objavil, da so francoske čete snoči ob 21. zavzele Kufro. V italijanskih utrdbah je bilo ujetih okrog 1000 ljudi. Zaplenjena je bila velika množina vojnih potrebščin. Italijansko vojno poročilo Rim, 2. marca. n. (Štefani.) V svojem današnjem 268. službenem vojnem poročilu beleži vrhovno poveljništvo italijanske vojske o borbah v Afriki: Letala nemškega letalskega zbora so z vidnim uspehom napadla luko La Valletto na Malti. Večji pontonski čoln. ki je bil oborožen z dvema topovoma, je bil potopljen. V vzhodni Afriki so bili sovražni oddelki v odseku bojišča pri Aresi in na področju okrog Sirgolija južnovzhodno od As ose pognani v beg. Rim, 2. marca. n. (Štefani.) Vrhovno poveljništvo italijanske vojske pravi v svojem današnjem 268 službenem vojnem poročilu o položaju na albansko-grSki fronti: Na grški fronti na kopnem ni bflo no benega pomembnejšega dogodka. Krvniki stare Liubliane Drobec iz zanimanja vrednega predavanja, ld ga Je nedavno imel v okrilju Ljudske univerze mestni arhivar Vladislav Fabjancič Grozote inkvizicije (Lesorez slikarja-grafika E. Justina) Krvnik ali rabelj, kakor ga navadno imenujemo s tujo besedo (katere izvor je po prof. dr. Ramovšu v nemščini »Rauber«), je človek, čigar poklic je izvedba telesnih, zlasti smrtnih kazni, ki jih je izreklo kazensko sodišče. Niti stari Judje niti stari Grki niso poznali zakonske institucije izvrševalca kazni nad obsojenci. V Rimu so smrtne obsodbe izvrševali llktorji, njihova funkcija pa ni bila nečastna. Rablje v poznejšem pomenu so sicer imeli še frankov-ski grofje, vendar je ta ustanova postala splošna šele v drugi polovici ali celo proti koncu srednjega veka. V Franciji imamo šele v 13. stoletju v vsakem okrožju po enega rablja. V Nemčiji je ta posel opravljal kak sodni hlapec ali nižji uslužbenec oskrbnikov. Drugod je moral za usmrčenje obsojenca poskrbeti tožnik, ki je dobil pravdo, ponekod najmlajši predsednik sodišča ali celo najmlajši zakonski mož v tistem kraju, po samostanih pa najmlajši frater. Kadar je bilo kje več oseb istočasno obsojenih na smrt, so včasih dovoljevali, da en smrtni kandidat pokonča ostale in s tem reši sebe. Krvnik postaae ustanova Splošna je postala ustanova krvnikov po letu 1484., v klasični dobi čarovniških procesov (pri nas je obširno pisal o njih pokojni dr. Vladimir Travner v »življenju in svetu« leta 1929.), ko je bilo na stotisoče nedolžnih žrtev izročeno plamenom. Kraj srednjega veka je tortura izrinila prejšnje »presedmovanje«, dokazni postopek. po katerem je najmanj 6 oseb poleg tožnika vzelo na svojo vest, da je zajeti človek zagrešil smrtne kazni vredno dejanje. Delikti čarovnic (crimen magiae, po naše »spolno občevanje s hudičem«), niso bili drugače dokazljivi nego s priznanjem, zato pa je bila potrebna natezalnica in poleg krvnega sodnika seveda rabelj. Po nemških državnih zakonih rabelj ni bil brezčasten človek, v praksi pa je veljal za takega. Nositi je moral posebno obleko, v cerkvi je bil zanj določen oddeljen prostor, pri obhajilu so mu odkazovali zadnje mesto. Vse se ga je ogibalo. Mesta so mu ■odrekala meščansko pravico in celo v blagajniških knjigah (vsaj v Ljubljani) je bila njegova rubrika zadnja. — Svoj čas so imeli rablji neko vrsto ceha ali poklicne bratovščine. Njihovo »mojstrsko delo« je bilo v posebno posrečenem obglavljenju obsojenca. Urili so se nad živalmi in nalašč za to napravljenimi figurami. Prvi rabelj v Ljubljani in njegov dom Kdaj je Ljubljana dobila svojega krvnika, ne vemo, zaradi pomembnosti mesta pa bržčas še pred 16. stoletjem. Dokler rablja ni bilo, so verjetno izvrševali smrtne obsodbe v Ljubljani sodni biriči oziroma hlapci krvnosodne gosposke. Ljubljanski rabelj ni bil v mestni, marveč v cesarski službi. Njegov delokrog se ni omejeval na sicer široko področje ljubljanskega mestnega krvnega sodišča, ki je obsegalo poleg Ljubljane še velik del današnjega ljub-ljanskega okoliškega okraja. Ljubljanskega rablja so klicali tudi drugam, sicer nekatera leta od samega zaslužka v Ljubljani ne bi bil mogel živeti. Bavil se je tudi s konjaštvom. Magistrat, ki mu je sicer plačeval za njegov posel, mu je dal kdaj na svoje stroške popraviti hišo, peč, zmetati sneg s strehe itd. Sem pa tja mu je tudi podaril kakšen majhen znesek. Za svoje delo je imel rabelj posebno tarifo. Poleg denarja mu je za vsak poseg šel tudi bokal vina (skoraj poldrugi liter). Pil je vipavca ali terana, medtem ko mu dolenjec — kakor vobče boljšim Ljubljančanom tedaj — ni dišal. Menda leta 1623. so nehali dajati rablju vino v naravi, pa so mu občutno zvišali tarifo. Sodeč po zapiskih, je mož preveč pil in ni mogel svojega rokodelstva dostojno opravljati. Rabelj je stanoval v začetku menda na Rebri, v 18. stoletju v Soteski med Gra- Marija Terezija dom in Golovcem. Ko so kopali Gruberjev prekop, se je umaknil pod Grad, na vrh današnje Sodarske steze. Leta 1782., ko je že bival tam, je njegova hiša imela številko 128, po letu 1805. pa številko 58. Ne- kako od leta 1820. pa še po letu 1860. je bilo njegovo stanovanje na žabjaku v današnji številki 12. Ljubljanski krvniki so bili po večini nemškega rodu. Tisto malo slovenskih imen, ki se javljajo, niso zadosten dokaz, da so bili njih nosilci domačini. Domača so bila morda le imena, kakor so jih klicali Ljubljančani. Maksinuljanov sodni red Do leta 1514. je sodilo ljubljansko mestno kriminalno sodišče v glavnem po svoji vesti, brez točno napisanega ali tiskanega zakona. Zato je dne 20. avgusta tistega leta izdal cesar Maksimiljan I. v Gmundnu na prošnjo ljubljanskega mestnega zastopstva kriminalni sodni red za mesto Ljubljano, ki je kopija tirolskega sodnega reda iz leta 1499. Vsebuje sledeče glavne določbe: Zaslišuje in sodi se za zaprtimi vrati, razen pri tožbah za žalitve. Spisane sodbe se nato javno prebero. Sodi mestni svet pod sodnikovim predsedstvom. Mestni pisar mora izpovedi zapisovati. Kazni so tele: Morilec se usmrti s kolesom, izdajalec se stre in razčetveri, razbojnik obglavi, vlomilci v cerkve, požigalci, krivoverci, ponarejevalci denarja se sežgo, mnogožen-stvo in mnogomoštvo se kaznuje z utoplje-njem, prav tako posilstvo. Enaka usoda doleti tistega, ki odpelje, zastavi ali proda zaupano mu blago, ženska, ki prelomi slovesno obljubo, se utopi, moški pa ob-glav z mečem, ženska, ki umori ali odvrže otroka, se živa zakoplje v zemljo in se zabije kol skozi njo. Krivoprisežniku se odreže jezik in prsta, s katerima je prisegel. Obglavi se, kdor je brez važnega vzroka prelomil obljubljeni mir. Večje tatvine no Je, da je moral izpovedi, podane na natezalnici, ponoviti, ko ga niso več mučili. Ce je svojo izjavo preklical, so ga navadno toliko časa mučili, da se je končno vdal ali pa vsled prestanega trpljenja umrl. Kaznovali so tudi mrtvega samomorilca. Cesar MaksimfTjan Jožef n. se kaznujejo pri moških z obešenjem, pri ženskah z utopitvijo, manjše pa z izpostavitvijo k sramotnemu drogu, izšibanjem in izgonom. Zločinčevo priznanje in sodbo mora sodnik javilo prečitati pred rotovžem v zločinčevi navzočnosti, zlomiti nad njim sodno palico in hudodelca izročiti rablju. Karlov kazenski zakonik Ljubljanski kriminalni red iz leta 1514. vsebuje med drugim tudi določbe, kdaj se mora osumljenec izprašati s torturo. Važ- Rabljevo orodje Podoben kazenski postopek ln slične kazni pozna tudi Karlov kazenski zakonik iz leta 1532., ki je izpopolnil ljubljanski kazenski red iz leta 1514. Karlov zakonik določa kakor bamberški kriminalni red iz leta 1507. za zločin čarovnije smrtno kazen le, če je nastala škoda. Sodniki pa se na to določbo navadno niso ozirali. Z nekaterimi poznejšimi dodatki je po njiju sodil ljubljanski mestni svet vse do Marije Terezije, ki je 31. decembra 1768. izdala nov kazenski red. Tudi ta je poznal 58 deliktov, za katere je bila odrejena smrtna kazen. Težje kazni so sežig pri živem telesu ah pri prehodnem obglavljenju, razčetverje-nje, trenje s kolesom, od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol. Postopek pa je poznal še razne poostritve: vlečenje na mo-rišče, ščipanje z razbeljenimi kleščami, rezanje jermenov lz hrbta, odrezanje ali iz-trganje jezika, prebod telesa s kolom, vplet telesa, če je bil moški, v kolo, odse-kanje roke z nasaditvijo glave in roke na kol itd. Marija Terezija Kazenski red Marije Terezije sicer v načelu še dopušča možnost čarovništva, vendar stavlja take omejitve preganjanju co-pernic, da se je cesarica lahko leta 1768. pohvalila, da niso pod njeno vlado doslej odkrili niti ene prave čarovnice ali čarovnika. Kot milost je veljalo, če so delin-kventu pred sežigom odsekali glavo. Obešen je so smatrali za hujšo kazen ko obglavljen je. Zato žensk niso obešali. Izpraševanje z mučenjem je bilo odpravljeno šele 2. januarja 1776. Kazenski zakonik Jožefa n. iz leta 1787. pozna le smrtno kazen na vislicah v naglem postopku (Standrecht). Res pa je, da je smrtno kazen zamenjal z oddajo v obmejne trdnjave in prisilnim vlačenjem brodov, kar ni bilo manj strašno od nje. Take so bile glavne določbe, pod katerimi je moralo soditi ljubljansko mestno krvno sodišče. Ukinjeno je bilo leta 1791., ko se je ustanovilo samostojno c. kr. mestno in deželno odišče. Od Tranče do Sv. Krištofa Krvavo sodišče je zasedalo na Tranči, kjer je bil tudi preiskovalni zapor za težje zločince. Tam je rabelj izvrševal torture, usmrtitve pa na Fršikovcu in pozneje ne kje za Sv. Krištofom. Mnogokrat so justi-ficirali tudi kar sredi mesta pred rotovžem. Izvršitev smrtne obsodbe je bila sploh javna. vrednote. Tako je tudi alpinizem spremenila ne le notranje, ampak tudi zunanje, ne le v njegovi strukturi, ampak tudi v arhitekturi. V teh spremenjenih razmerah delujejo planinska društva, prišla so v tok tega razvoja, ki je že močnejši od njih, tako, da mu morajo brezmočna slediti. Vpliv te mase na bistvo in cilje alpinizma in planinstva sploh pomeni torej nivelira-nje individualizma, ki ima v psihologiji alpinizma odločilen pomen. Duh alpinizma, ki postavlja izraz osebnostnega nad maso, doživlja ista usodo, na katero je obsojena osebnost v masi. Zanimiv je razvoj planinstva v moderni Rusiji, kjer beremo o tako-zvanih kolektivnih »množestvenih« turah in vzponih (n.pr. Kavkaz); po komunističnem principu ne smemo nikogar izključiti od teh najvišjih vrednot, ampak moramo povleči ljudske mase v gore. Nacionalni moment v planinstvu je gotovo toliko star ko planinske organizacije same, ponekod je celo sam dal pobudo za njih ustanovitev. Tako je tudi SPD nastalo bolj iz nacionalnih potreb ko iz planinskih pobud, kot odpor proti nemštvu, ki je hotelo tudi z grajenjem koč in poti v naših gorah osvajati slovensko zemljo. Tako SPD še danes vrši važno nacionalno nalogo: čuva slovenske gore lastnemu narodu in pospešuje njih nacionalni videz. Ta njegova naloga je podana že v zemljepisnih faktorjih: naša zemlja je geopolitično najbolj eksponirana baš ob svoji severni in zapadni meji, ki domala vsa poteka po gorah. Nacionalni moment ima veliko vlogo tudi v reševanju velikih alpinističnih problemov v evropskih Alpah in v izven-evropskih gorovjih, v Kavkazu, Himalaji, Andih. Vodilni alpinistični narodi, Nemci, Italijani in Angleži, katerim slede zadnji čas še Rusi, Francozi in Poljaki, tekmujejo tam za prvenstva- V alpinizmu je klasična borba med Angležem Whymperjem in Italijanom Cavrelom za Matterchorn, v sedanjosti pa za Grandes Jorasses med Nemci in Francozi, pa za najvišje vrhove zemlje v Aziji, kjer se alpinistični uspehi predstavljajo kot nacionalne zmage. Take pojave imamo tudi v vseh športnih področjih, a v alpinizmu so zavzeli že prevelik obseg: nacionalni šovinizem, nacionalna nadutost in celo politika so se vrnili vanj. že spoznavanje rodne zemlje krepi domovinsko ljubezen, koliko bolj jo more planinstvo, ki ima torišče v najlepši pri-rodi, v gorah. Z gorskih višin se nam širni razgledi in daljni vidiki še bolj odpre, obzorja rastejo z višino. Krasna krajinska slika nam ustvari čustven odnos do zemlje in njenega ljudstva, vzbudi nam nacionalno čustvo; tako pravilno oblikovani nacionalni moment vodi do človečanskega momenta v alpinizmu, ki ne pozna ne nacionalnih ne socialnih razlik. — Prodiranje alpinizma med maso, njegovo populariziranje, pri Čemer se marsikje že čuti poseg od zgoraj, kaže, kako raste narodno-vzgojna funkcija alpinizma. Njenega pomena se zavedajo zlasti Nemci ln Italijani, ki podpirajo alpinizem na vseh področjih, uvedeno imajo alpinistično šolanje v mladinskih organizacijah in v vojski. Bolj ko drugim športnim panogam je alpinizmu, ki temelji na osnovah od skrajne športno-fizične do skrajne kulturno-duhovne plati, dano, da vrši pomembno narodno-vzgojno funkcijo: vzgojo naroda v fizično in duhovno zdrav rod. Alpinizem in množica ■■■■HnfflHHBMIH Številni pojavi kažejo, kako raste narodno-vzgojni pomen planinstva oc' Alpinizem je splošen kulturni pojav, ki zavzema v življenju narodov in človeštva važno mesto, saj je vzniknil iz športnih, etičnih, umetnostnih in znanstvenih idealov. Po tem svojem značaju spada tudi med faktorje narodne vzgoje. Kakor alpinizem duhovno oblikuje poedinca, tako more vzgoj no vplivati tudi na kolektiv, na ljudstvo, narod, če je ta pojav že toliko populariziran, da postane duhovna last naroda. Le tisti alpinizem je zdrav, ki pomeni notranjo potrebo za tistega, kdor ga goji. Udejstvo-vanje v gorah, ki terja telesnega napora, premagovanja zaprek, spoznavanja samega sebe, svojih telesnih in duševnih zmožnosti ta borba z goro in z elementarno prirodo vzbuja človeku po civilizaciji zatrte sile, ki grade njegovo lastno osebnost. V tem je vzgojni pomen alpinizma: ustvariti in oplemeniti osebnost^ kot del naroda, človeštva, prenesti etično vrednotenje življenja v last naroda, človeštva. Tako je alpinizem po svojem bistvu strogo individualno-kulturen pojav, po svojem pomenu in efektu pa ima tudi kolektiven značaj. Dočim je bil doslej v tem ozira važen le nacionalni moment, se v zadnjem času opažajo v alpinizmu še druge, širše socialne tendence. Z razvojem se je sam od sebe postavil problem, ki sledi iz načelnega nasprotja med individualnim egoizmom in socialnim demokratizmom: ali naj ostane alpinizem le v krogu tistih, ki so se ga sami, iz svoje notranjosti, iz lastne iniciativnosti oklenili, ali pa naj omogočimo kar najširši masi, da spozna njegove osnove in vrednote, jih sprejme in se okoristi z njimi? To sta dve različni stališči. Katero je pravilno? Ju je mogoče spraviti v sklad? Tu zadenemo ob nasprotje: kompromis pomeni akomodacijo gora človeku, dočim je princip alpinizma ravno obraten — prilagoditev človeka goram. Jasnega odgovora ni, absolutno ne drži ne eno ne drugo. Zato odpirajmo gore splošnosti toliko, kolikor pospešujemo s tem zdravi alpinizem individualnosti. Te nove tendence se že kažejo v planinstvu moderne dobe, ko se vrše velike spremembe v vseh življenjskih področjih. Moderni šport je pojav sodobne civilizacije, zato se kakor v tej civilizaciji tudi v športu posameznik umika masi. Alpinistom poedincem, ki iščejo v gorah boj z goro z vsemi pripadajočimi mu motivi, sledi v gore neznanska masa tistih, ki ne vedo, kaj delajo, a dajejo modernemu planinstvu novo smer in posebnost. — V tem tiči nevarnost. Masa je vedno nivelirala Kupon za brezplačno »Minuto pomenka" Štev. 73 l V GOSTILNI Natakar: »Imamo dve vrsti goveje juhe — pravo in umetno.« Gost: »V čem je razlika?« Natakar: »V tem, da je prava lz dveh kock Maggija, a umetna iz ene.« Anton šemrl: V puščavi Nale Azile Na obzorju za Nif-Daghom je zažarela škrlatno rdeča jutrnja zarja. Napočilo je eno tistih lepih juter Orienta, v katerih sproščeno zadiha duša slehernega popotnika. Od časa do časa je iz pristanišča zahropel zategel krik ladijske sirene in se razgubil v mračni sivini jutra. Mimareti in kupole mošej so se vedno bolj živo odražale v škrlatnem žaru. Slednjič je mesto zab'estelo v zlatu vzhajajočega sonca. Nudil se mi je nepopisno krasen prizor: ko zardela deklica je žarel Izmir v svoji jutrnji krasoti, oblit z nežno škrlatno rdečico sredi kipečih logov, cipres in oljčnih nasadov. Zdanilo se je. S huronskimi klici sem prebudil spečega tovariša iz globokega sna, nakar sva oba z združeno močjo predramila novega znanca, rojaka Slovenca. Skozi prebujajoče se mesto smo se napotili na »bazar«, kjer se je že v polnem teku prekupčevalo. Zaspani trgovci so. mežikajoč v sonce, vsiljevali robo. Pred nekim šotorom sta dva Armenca z vso zgovornostjo prodajala dolge, ostro brušene nože. Ko za stavo sta vihtela po zraku starinska handžarja in preizkušala rezilo na svilenem traku. Nismo hoteli tratiti časa z ogledovanjem poedinosti. kajti tržišče je ogromno in prava mešanica ljudi vseh mogočih narodnosti in jezikov, nakopičeno z blagom z vseh delov Orienta. Spustili smo se po ozkih, nesnažnih ulicah navzdol in obstali pred velikim poslopjem: kolodvor malo- azijske železnice. OstrmeJ sem nad izredno visokimi cenami voznih listkov. »Najbolje bo, da nadaljujemo pot z veJ-blodi,« je menil najin sopotnik, poznavalec tukajšnjih razmer, »kajti ceste so tod po veČini še v gradnji ali pa jih razširjajo in popravljajo, ter je tako tudi vožnja z avtobusom nemogoča.« Prispeli smo v »karavanseraj«, kjer so hlevi in skladišča za blago, ki so ga pri-tovorile karavane z Vzhoda. Mlad razca» panček Ti&ro. j6 pokazaJ pot v pisarno. Z veselim presenečenjem ugledam na svilenih blazinah sedečega trgovca, svojega znanca in sopotnika z ladje »Kisil-Paša«, ko je baš z velikim užitkom kadil vodno pipo. Iznenaden nad mojim prihodom je skočil z mehkih blazin in mi izrekel dobrodošlico. Razume se, da smo morali sprejeti povabilo in ostati pri njem na kosilu. Bilo je to svečana pojedina, prirejena na orientalski način, kjer poleg raznih ceremonij ni manjkalo sanjave orientalske glasbe. Nato nam je razkazal svoj lepo urejeni hlev. kjer so v miru prežvekovali rejeni velblodi. Izbrali smo si tri močne živali, ki naj bi nas ponesle proti Ankari, tam pa bi jih oddali trgovčevemu sinu. ki vodi podružnico velikega, po vsej Turčiji razpredenega podjetja. Kožna ti meh- smo odklonili, kajti iz njega je prihajal zelo neprijeten duh po blatnih kalužah in gnilobi. Vzeli srno le veliko pločevinasto bencinsko posodo, kar smo poe- Jauna tribuna Čez Raka na Veliko Planino Ponovno smo že brali v našem časopisju poziv nadzorni oblasti, da že vendar odpravi nevzdržno stanje na poti, ki drži iz črne mimo kmetov Sončnika in Poža-ričnika na sedlo Rak v Volovjek. To je najbližja pot na Veliko planino in najkrajša zveza med Kamnikom—Črno ter Pod-volovljekom (Sv.Antonom), Lučami in Solčavo. Trgovski stiki so med temi kraji izredno živahni, saj je znano, da se proda vsa odvečna lučka in solčavska živina preko Volovljeka na Kranjsko, medtem ko si lučki kmetje prav radi nabavljajo svoje potrebščine v Kamniku. Poleti je prehod čez Raka in Volovljek lahak in prijeten — s sedla je prekrasen razgled na vzhodno skupino Savinjskih Alp, na Ojstrico in Veliki vrh, na sotesko Lučnice in na impozantna masiva Raduhe in Velikega Rogatca —, medtem ko je jeseni pot vsako leto zatrpana z lesom, ki ga spravljajo s sedla in zahodnega pobočja črne v dolino. Ob tem času je pot iz črne na Volovljek in Raka silno opasna za domačina, smrtno nevarna pa za tujca, ki mu niso zn?ne razmere in navade delavcev- pri spuščanju lesa. Na mokrih ali pa oledenelih hlodih si lahko polomiš ude, ali pa te more ubiti hlod, ki s silno brzino pridrči po drči, ki je speljana od sedla do doline po kolovozu in poti. Izogniti se drči skoraj ne moreš, sicer si pa tudi potem v nevarnosti, da te pobije hlod, ki je s primitivne drče zdrknil na strmo pobočje, če je pot za človeka smrtno nevarna, je za živino sploh nemogoča. Tako stanje traja do pozne pomladi in posledica je, da Z3-stanejo med tem čaa in Volovljek trgovski stiki, turistom in smučarjem pa čez Raka izleti na Veliko planino ali pa v Luče in dalje proti Logarski dolini, je potrebno lesnim trgovcem prepovedati uporabo edine poti za spravljanje lesa. če je mogoče spraviti les s kališkega pobočja po soteski in po potoku, potem se pač more in mora zahtevati isto od onih, ki spravljajo les s sedla ali pa z nasprotnega pobočja. V silno neprijetnem položaju so kmetje ob poti. Ne le, da se jim kvari lastnina (drevje, ograja in bore plodne zemlje), za kar se jim nudj poredkoma sramotna odškodnina, so ljudje in živina v nevarnosti, da jih pobije les, ki drči mimo hiš v dolino. Sestop v dolino jim je mogoč le s krern-pižerji (derezami), pa le tedaj, če so drvar ji slučajno razpoloženi, da ustavijo za čas spuščanje lesa. Prizadeti posestniki so se že ponovno obrnili na kamniško žandar-merijo s prošnjo za odpomoč, toda vsakokrat brez uspeha. Zato javno prosimo sreski načelstvi v Kamniku in v Gornjem gradu, da dogovorno zaščitita domačine in njih lastnino ter potnike in izletnike. Izlet na Veliko planino čez Raka, Volovljek in Malo planino bi bil zelo priporočljiv. če se upošteva, da je mogoče priti iz Ljubljane na Veliko planino v bore štirih urah. Avtobus, ki odhaja iz Ljubljane za Gornji grad ob 15.45, je že ob 17. pri Logarju v črni, od koder je v pičlih dveh urah mogoč dostop čez Raka na Veliko planino. Dokler pa je pot v opisanem stanju, je treba Metnikom uporabo te res upoštevanja vredne bližnjice odsvetovati. Tri rešitve so, da se te nevzdržne razmere odpravijo: 1.) Prepovedati je treba uporabo poti za drčo in za spravljanje lesa; če to ni mogoče, naj se 2.) na stroške lastnikov lesa zgradi nad obstoječo potjo steza, kjer bo potnik varno hodil svojo pot, ali pa naj se 3.) zgradi projektirana »lučka cesta«, za katero se borimo že več ko pol stoletja. želeti bi bilo, da Kamničani in Lu-čani spet ožive akcijo za gradnjo te iz tujskoprometnih vidikov tako zelo važne ceste. P« Glas upokojencev Z veseljem smo zadnjič čitsli izjavo g. bana, ki jo je podal o priliki proračunske razprave, da so javni in državni uslužbenci v tem času draginje preslabo plačani, in zdaj pričakujemo, da bodo pristojne in. stance v tem pogledu napravile red. A če se bodo zviševale plače aktivnim uslužbencem, država in banovina ne smeta pozabiti upokojencev, ki žive resnično v najbednejših razmerah. Draginja je danes tolikšna, da bi moral sluga imeti po 25 letih službe vsaj 1500 din pokojnine, zvaničnik vsaj 5000 din, za otroka in za ženo pa vsak po 250 din doklade na mesec. Samo bežen pogled v cene na živilskem trgu lahko vsakogar prepriča, da ta zahteva ni pretirana. Upokojenci upamo, da nas gospodje, ki imajo državno upravo v rokah, pri reševanju perečih vprašanj ne bodo prezrli. Prizadeti Trgovski napisi in slsvenšska Tam na Karlovški cesti v Ljubljani je lepo urejena mlekarna. Nad izložbenima cknoma ima nova napisa, napisana z lepo belo oljnato barvo takole: Prodaja mleka, živil in poljske pridelke.« Če že mlekarna žrtvuje za len napis, recimo, devet kovačev. naj bi še desetega žrtvovala za to, da bi napis pregledal nekdo. Id zna slovensko. To je samo eden i;:med mnogih napisov, ki kriče po popravku, da ie grdo. Mogoče ie. da je bila v tem primeru volja naj bel j ša. in ie izobrazba ostala daleč za njo. Z nastopom sedanje krize pa smo zagledali po ljubljanskih in tudi po dežel-skih trgovinah duhovite napise: »Prodajamo le proti gotovini.« To napako pa je gotovo zakrivil tajnik tega ali onega trgovskega združenja, od katerega bi peč lahko pričakovali, da ima jezik v mezincu. Ali je morda že kje na semnju slišal kmeta, M ie vprašal: »Koliko pa hočete pro- ti kravi?« Tudi naši obrtniki in trgovci so dolžni, paziti na lepo izražanje posebno v stvareh, ki so kot napisi dolgo, če ne trajno v rabi. Obrtni cdsek na magistratu in menda tudi trgovska in obrtna zbornica pa sita poklicana, da svoje člane tudi v tem pravcu vzgajata. Take sramotne napise, kakor ie omenjeni pa naj ta ali ona oblast odstrani ali poizove prizadete da napake v določenem roku popravijo. Morda bi bilo celo prav. da padejo vsi nameravani javni napisi v jezikovno cenzuro obrtne oblasti prve stopnje. A. L- Uredite stanovanja rudarjev! Rudnik Senovo zaposluje večje število rudarjev, samcev in družinsikih očetov. Večina njih ima stanovanje v skupni koloniji na Senovem, ki jih iz zdravstveno-higienskih razlogov stalno pregleduje zdravnik Bratovske skladnice. Okrog 25 rudarjev samcev pa je nastanjenih v baraki na Belem pri Malem Kamnu. V tej baraki imajo stanovalci skupna ležišča, ki vse prej zaslužijo kakor ime stanovanja. Teh stanovanj rudniški zdravnik zaradi oddaljenosti redno ne pregleduje. Kdo skrbi za red v tej baraki, nam ni znano. Kdor prestopi prag te barake, se mora začuditi nemarnosti, ki vlada v nji. Tla zelo sličijo tlom živinskega hleva. Posteljno perilo se izmenjuje na poseben način. Rjuha, ki je bila na postelji že 14 dni, ostane na njej še 14 dni, a vrhu nje pride nova, ki naslednjih 14 dni zamenja spodnjo. V bližini so ločena družinska stanovanja. Tudi eno teh stanovanj je za ljudi neprimerno, posebno za rudarja, ki ves božji dan dela in koplje v zatohlih rovih globoko pod zemljo ter je tembolj potreben zdravega in suhega bivališča. V tem stanovanju biva rudar z ženo in štirimi nedoraslimi otroki, štirinajstletni sin leži bolan v postelji že več ko mesec dni. Ni čuda, da je deOto postal ▼ tam nezdravem domu bolan — menda kna revmatizem. S sten, ki so zelo vlažne, padajo debele kaplje na lesena tla. Kljub vsem prizadevanjem najemnika je stanovanje vedno vlažno. Naj bi rudniška uprava ob tako skromnih plačah uredila svojim rudarjem vsaj udobna in higienična stanovanja, zakaj, kjer domuje nesnaga in vlaga, je leglo raznih bolezni šs Minuta potnenka Za življenje In za vsak dan Milki 18 Sami ste že v pismu zasumili tisto vašo slabo lastnost in to je pretirano samo-ljubje. Močno ste egocentrični in če zaradi svoje trme na zunaj ne razodenete tistega, po čemer vam vpije srce, tedaj iščete vse mogoče izgovore, češ, mrzla sem, hladna nezmožna vdanosti in ljubezni. Pa bo le treba, da pogledate enkrat sebi brez olepšavanj in iskreno v obraz. Izpremeni-te takoj svoje odnošaje s prijateljem. Ljubosumni ste na način, ki vam ne dela časti. Nasedate govoricam ln potlej z zaključki kar z nekakšno naslado trpinčite samo sebe. S takšno hladnostjo, ki je preračunana in krivična, ga s tem samo odbijate od sebe. če ga imate radi, pokažite mu to in storite zmerom, kar vam pravic jo čustva. Bodite naravni in verujte v nujnosti življenja. V vas je dosti, dosti osrečujoče vdane ženskosti — privoščite jo vendar tistemu, za katerega ste prepričani, da ima do nje pravico. Pustite pretvarjanja in komedije, zaživite iskreno in naravno, iz dna sebe! Pa oglasite se še kaj o priliki. Hrepenenje 1940 Kako naj vam razodenem, da H vas ima zaročenec rad in koliko? Zdi »e pa, da vas ima, če piše o taiko resnih rečeh s takšno resnostjo. K pisavi ni kaj reči. Dober, skrben človek, ki vas najbrž ne bo razočaral. Naj bo vajina prva skrb, da se čim prej snideta, ker daljava razdvaja Se tako zvesta in velika čustva. Skupnost - Metlika Ta človek je res že na prvi pogled oblastne narave, pa ga boste vendar ugnala, že zaradi njegove mladosti. Ne pokažite mu, da se ga bojite. Mirni kljubovalno vztrajajte na svojem mestu, kakor da se m ničesar zgodilo, pa se bo na mah fapreme-nil. Prav za prav je potreben palice. Drugače pa je treba pripomniti, da za minuto pomenka kar preveč vprašujete. Tretjič Ni nobene posebne zapreke na pogled. Drug drugega v lepem soglasju izpopolnjujeta. Toda, odkod naj naša rubrika daje garancijo oziroma jamstvo za vajino sožitje? Vaša bolezen je pomanjkanje samostojnosti v mišljenju tn zaključkih. Poslušajte glas srca in se ravnajte po njem. Ne bo vas ta glas speljal na krivo pot, če boste ostali sami sebi zvesti in iskreni. Ranjeno življenje Tako lepo, ampak tudi taiko pesimistično ste napisali o svojih težavah. Pretiravate in nestrpni ste. Za nobeno ceno ne vrzite puške v koruzo. Da bi zdaj, na sredi poti obupali — nikoli in nikdar. Treba vam je še več vere to fanatizma v končno zmago. Vztrajnost in pogum vas bosta dovedla do nje. Lahko verjamete, da niste tisti, ki bi omahnil in padel. V vas je energije dovolj, odporne sile proti preizkušnjam tudi na pretek, samo malce preiradi se vdajate svojim čustvom, preobilica sentimenta vas zavaja v mračna razpoloženja. Naj vas do cilja vodi hladen razum, za vse ostalo je še potlej dosti prilike, še enkrat: pogum! čim težja bo pot do uspeha, tem slajši bodo potlej njega sadovi! Oglasite se še! Nova sreča 39 Takšnile prepirčki so zlasti v vajinih letih skoraj neizogibni. Seveda, oba sta trmasta, potlej pa nobeden noče popustiti. Seveda je zelo vzgojno, da vztrajate vi sami najdelj, seveda, če pa bi storili s tem krivico, potem lepo priznajte, če se bosta cenila, bodo takšne sence pripeljale še do ubranejšega sožitja. Prijateljica je kljubovalne narave, drugače pa zelo simpatična in dobrosrčna, četudi nemara svojih dobrih strani včasih nalašč ne pokaže. Za kakšen resen razdor po priloženih podatkih ni povoda. Erich V tujem jeziku nič. Ali ne veste, da je pisana rubrika slovensko v slovenskem listu slovenske dežele v jugoslovensiki državi? Marica Malo več odpust!jivoeti in razumevanja, čemu toliko užaljenega ponosa, s čemer si samo slabšate položaj. Saj se bo sam od sebe umiril. Ima pač slabosti kot če ga imate radi, potem vam je pri tak, kakršen je. Z vdanostjo, ki pa naj ne bo vsiljiva, in z lepo besedo mu te slabosti počasi odpravite. Ne pokažite nikoli ljubosumnosti! Z brezbrižnostjo ga boste vnovič priklenili. MARK TVVAIN Znani ameriški humorist Mark Tvvain je vedno rad pogledal za lepimi ženskami. Nekoč ga je razjarjena opozorila njegova boljša polovica: »Dragi Mark. čim opagiš kje kako lepo žensko, na mah pozabiš, da si poročen.« »Varaš se, dragica, ravno takrat se tega spomnim,« ji odvrne Tvvain. Maike na Mačke spadajo med tiste vrste domačih živali ki imajo med ljudmi gotovo najmanj toliko sovražnikov kakor prijateljev, čeprav nam delaio vse mogoče usluge. Mačka ni samo skromna, z malim zadovoljna pomočnica v hišnem gospodinjstvu temveč vrši tudi nekatere važne, spoštovanja vredne funkcije, za katere ji gre vse priznanje in čast. Francoska državna tiskarna na primer vzdržuje veliko število mačk. da čuvajo skladišče papirja pred mišmi in podganami. Za to službo mačke kajpak ne preiema- semplarjev ter jih ločili od luči in toplote. Štiri petine teh mačk je poginilo, ene. ki so preživele eksperiment, pa so dobile krzno, debelo, kakor ga ima severni medved. Uhlji so jim kmalu potonili v debelem kožuhu, ki jim je prekril glave, re-povi so jim postali kratki in kosmati, njihove fine brčice pa so se spremenile v goste in velike brke. Mačke, ki žive po hladilnicah, so najbolj odporne Precej lažji posel imajo mačke, ki čuvajo pisma in pakete po poštnih uradih v Ameriki. Čeprav se zdi mačka na prvi jonikake mezde, stroški za prehrano in plača njihovim čuvajem pa tvorijo redna postavke v proračunu tiskarne. Dokler je bil Dunaj prestolnica neodvisne Avstrije, je dunajska občina prav tako imela uradne mačke, za katere ie skrbela. Uprave posameznih angleških železnic vzdržujejo mačke, da stražijo tevore žita po skladiščih. ki jih mora železnica prepeljati Poseben sloves uživajo mačke v londonskih ladjedelnicah, o katerih pravijo, da so tako debro organizirane, da bi ne bilo nič čudnega, če bi lepega dne stopile v štrajk. Važno mesto zavzamejo v hladilnicah po velikih mestih, kjer so jim zaupana razna živila v varstvo. Prvotno je vladalo mnenje da ie stalna temperatura 6 stopinj dovolj nizka, da iih obvaruje vseh škodljivcev. Izkazalo pa se ie. da se znajo podgane vsemu prilagoditi in da so se v tem mrazu počutile tako dobro, kakor da žive v njem že nekaj generacij. V hladilnicah so našle dovoli hrane, spretno pa so se znale izogibati strupom in pastem, ki so jim jih nastavljali. Tedaj je nekdo prišel na misel, da bi poizkusil, ali se tudi mačke lahko privadijo tej stalni temperaturi. Izbrali so nekaj najmočnejših ek- i ' 1 unmi—n...................... ipf Hfi^S pogled ustvarjena samo zato da se sonči na pragu ali da prede v svojem zapečku, se z občudovanja vredno prilagodljivostjo privadi nočnemu življenju velemesta. Nedavno je neka velika londonska manu-fakturna tvrdka obla vila izraze svojega žalovanja nad smrtjo svoje najbolj izkušene mačke. Ta objava ie povzročila v javnosti precej začudenja pa celo ogorčenja, dokler ni tvrdka v listih obrazoži-la stvari. Za mačjo službo po prodajalnah in skladiščih velikih manufaktumih podjetij so sposobne samo mačke s speeialno strokovno dresuro. Med tem ko preganjajo miši in podgane, ne smejo hoditi po blagovih. da iih ne opraskajo in ne^ pokvarijo. Mačka, za katero je tvrdka žalovala. je to težko, odgovorno službo odUčno vršila dolgo vrsto let. Kar se tiče mačk, se človeštvo deli na dva dela: na one. ki imajo mačke radi, in na one. ki jih ne morejo trpeti. Se težje pa ie bilo mačkam v srednjem veku, ko je vladala vera. da so mačke služabnice hudiča in da so v sporazumu s čarovnicami. Znanost je m^d tem razpršila legendo, mačke pa doslej še niso prejele priznanja za svoje marljivo delo človeštvu v korist. neje bridko, a zaman obžalovali. Stopil sem ležeči kameli na vrat, od tod pa na sedlo, pritrjeno visoko na zajetni grbi. žival'se je po stari navadi dvignila z zadnjimi nogami; izgubil bi bil ravnotežje, da se nisem ujel za dolgo rogovilo na sedlu. Stisnil sem prijaznemu gostitelju roko, nakar smo se počasi odzibali skozi mesto zorečega grozdja. Tu in tam je zastrmela iz goediča oljk in cipres razkošna vila kakega bogataša ali bogatega evropskega letoviščarja. Izredna je lepota te rodovitne obmorske pokrajine, da skoraj odtehta za vse ostale ogromne predele skalne in puščavske notranjosti Turčije. Preko gorskega sedla za Nif-Daghom smo prijezdili v veliko dolino, ki se razteza daleč Pristanišče v Izniiru mimo velikega pokopališča, ležečega pod trdnjavskimi zidovi, na pot proti Kassabi. V ježi sva bila s tovarišem še začetnika, a sva se karj hitro navadila. Iz zelene doline so se nasmihale ljubke vasice, čepeče v goščavi bujnih nasadov pomaranč, smokev in dateljnih palm. Preko gričev SO se raztezali obsežni vinogradi, polni tja do mesteca Alašehirja. Spustili smo velblode v lahen tek in tako že pred mrakom dosegli Kassabo. Hadžija, prt katerem smo prenočili nas je strašil, da imamo do Derekoja zelo slabo pot. Nova še ni dograjena, sedanja pa je v obupnem stanju. Ni lagal. Na slabih kamenitih stezah smo popolnoma izčrpali izdržljive živali. Dostikrat smo jih morali celo za povodce voditi skozi trnjevo grmičje. vendar smo kljub temu prispeli opoldne še dosti čili v vas Derekoi. Dalje nas je vodila še dokaj znosna pot v Alašeh!r. kjer smo se temeljito odpočili. Alašehir je majhno mestece, ki slovi po dobrih rokodelcih želennica, ki ga veže z ostalim svetom in pa veliki rudniki, ležeči nedaleč od tod na severu, mu nudijo še lepo bodočnost. Pri vasi Deliler smo prek">rač;li reko Alašehir-čal, kjer smo tudi zapustili dolino in se povzpeli v skale in peščene griče. Ko nas je drugo jutro pričelo pal'ti sonce s svojimi neusmiljenimi ž->rk\ smo zašli že daleč v pusto stepsko r»v-n Kamele so zmanjšale korak in pričele leno zibati dolge vratove. Voda se je v pločevinasti posodi tako ogrela. d*» ie postala ne-pitna, vendar o kakem studencu ni bilo sledu. Blizu Ušaka smo srečali kovano mezgov, natovorjenih z volno. Naše živali so jih snrejple z bednim rjovenjem k°r se niso dovo1.! umaknili na ozki poti Komaj smo jih krofli. da iih niso napadle z mogočnimi čeljustmi, vendar ie en mezeg moral nadaljevati pot z enim samim uhljem. Ušak je mestece sredi gor--ke kotline. Tu zavije pot dalje proti severu v Kijutahijo. Preostala nam je le slaba steza, ki spremlja že1ezn'c.o: cesta, ki naj bi vezala Ušak z Afvon Karahissariem, še ni dograjena. Založili smo se s svžo pitno vodo in se spustili dalje po kamen iti. s trnjem porasli poti. Spremliali smo železnico, zdaj z leve, zdaj z desne, skozi soteske in grmičje preko peščenih gričev in izsušenih strug hudournikov ter tako pozno popoldne dosegli KučtikkSl turško vasico, polno krika in nesnage. Ulice so polne smradu in razcapanih, na pol golih otrok, ki divje kriče zahtevajo: »Bakšiš čelebim, bakšiš čelebim«. Komaj smo se jih otepali in ne bi bilo čudo, da bi vel- blodi v gneči pomandrali kakega kriča-ča s svojimi mogočnimi kopiti. V mraku smo se spustili z gorske poti v široko kotlino na glavno cesto, po kateri smo v hitrem teku prispeli v mesto Afyon Karahissar. 2e od daleč so nas pozdravljali s slokih minaretov zategli spevi mueznov: čas molitve. Pobožnejši Mohamedovi verniki so razvili molUne preproge in se pričeli klanjati, obrnjeni proti vzhodu. Naše kamele se niso dosti menile za njihovo versko gorečnost ter kar preko njih nadaljevale svojo pot. Prenočili smo v hanu, dočim smo živali oddali v mestni karavanseraj. Afyon Karahissar je važno zgodovinsko mesto, kar svedoči-io mogočne, že razDadajoče utrdbe bivših gospodarjev seldžukov, v katerih zdaj kraljujejo so 7e in mrhovinarji. Tu je imel važno opTi^če Kemal paša, preden je z mladoturško revolucijo stri tisočletno osmansko carstvo ter postal diktator in reformator Turčije. Mesto deloma obdaja razpadajoče obzidje. Zarito je v skalne bregove ugaslih ognjenikov in od daleč np liku je ogromnim kamenitim kvadrom, razmetanim po peščeni kotlini. Posebno je važno po prastari karavanski poti, ki držj na jugovzhod Skozi Adano v Sirijo in še daleč tia v Pemijo in Indijo. Po tej cesti smo nadaljevali pot v čai, kjer smo zavili na sever Skozi divje gorovje Emir v Asisije. Na skalni stezi smo morali z vso previdnostjo voditi velblode, da niso zdrknili v prepad, ki je zdaj pa zdaj zazeval pred nami. Po tem izredno mučnem prehodu srno se spustili nizdol v peščeno ravan Hadžl Amar. Pustinjo spremlja rečica do izliva v Sakarijo, ob kateri leži vas Hadži Ali Oglu, ki nam je nudila prenočišče za slabo prespano noč. Mučili so nas roji moskitov Iz velikega močvirja, ki se razteza ob Sakariji. Bila je še noč, ko smo se dvignili s trdega ležišča na p.eprogi; za jahali smo zveste ži- vali in jih še nespočite tirali dalje. Mesec Je sipal svoj bledi soj na peščeno pokrajino. Najin sopotnik je vzel v roke gitaro in v mesečino so zadoneli zvoki popotne pesmi. Zapeli smo slovensko pesem, da je odmevalo čez ravan, naše misli pa so se dvignile domov, v zeleno Slovenijo. Zavili smo v sotesko. Pod nami je bučala raz-besnela reka. Stopili smo z velblodov in jih počasi vodili za povodce po strmi poti. Pri vasi Turk-Tahadžir smo zapustili sotesko in se vzpeli preko pobočja do rečice Ilidža-čaL Ostrmel sem ob pogledu na neizmerno ravnino Slane puščave, ki se je belila v nedogled v svojem nemem veličastju in nas strašila s pošastnim molkom. Sprva smo jezdili ob rečici po gričih, ki so nekaki stražni mejniki, toda e vasjo Giiseldže-Kalekoi smo zapustili zadnja pobočja in kamele so široko zakoračile v pesek. Pred nami se je razprostiral, do kamor je segel pogled, sam pesek, sama bleščeča ravnina, kateri je dalo tu pa tam malo življenja trdovratno se upirajoče trnje. Pozno popoldne nam je pošla voda in predali smo se na milost in nemilost pripeka jočemu soncu. Priganjali smo živali in jih tepli, da so dirjale ko za stavo, a ko da se je vse zaklelo, niti oaze, ne drevesa, a o kaki naselbini ni bilo govora. Kljub Jolgi ježi ln silni žeji smo ob pogledu na vas čakal-kdi začeli vriskati od veselja. Ne, ni bila fata morgana, bila je prava, ljubka orientalska vasica, čepeča tesno ob vznožju gričev, kjer se konča Slana puščava. Po kratkem počitku smo se dvignili dalje in prispeli ob rečici do jezera Mokan, katerega loči z nekoliko višje ležečim jezerom Emir divna gorska vasica Burzal. Spet smo zašli v sotesko, ki se je naenkrat široko odprla in pred nami je zableščala v ti=očih lučih prestolnica Turčije — Ankara. Po ženskem svetu Pekle v obrtnem poklicu Ali se vozite kdaj s tramvajem, ki prihaja v jutranjih urah iz Ljubljanskih predmestij ali okolice v mesto? Ce se, se vam gotovo večkrat ustavlja oko na mladih dekletih, ki polnijo vozove in se skoraj vse poznajo med seboj. Takoj jih lahko ločite v tri skupine. Dijakinje imajo aktovke, solidno so oblečene, pogovarjajo se o šoli. Nobena nič ne zna, lekcije še pogledala nI, vse se boje — če bi človek sodil šolo po teh pogovorih, bi se moral čuditi: kako sploh katera izdela, čemu sploh hodijo v šolo. . . Hvala bogu, da je resnica drugačna. Drugo skupino predstavljajo slabo oblečena dekleta, skromno počesana, v papirčku nosijo kruhek za dojužnik — to so šiviljske in modistovske vajenke. Bledi so njihovi obrazki in usmiljenje vam vzbu- Jane Addams Ko si je delavsko gibanje v evropskih državah že davno priborilo zakonito pravico do socialne pomoči v primerih nezgode, bolezni in smrti in ko je žensko gibanje v državah na tej strani velikega oceana že davno z uspehom postavljalo zahteve po varstvu matere in otroka, je bilo v bogati Ameriki še dolgo vse odvisno od privatne iniciative in samopomoči delovnega ljudstva. Lansko leto je Amerika praznovala osemdesetletnico ene najplemenitejših svojih hčera, Jame Addamsove. Ustanovila je eno najpomembnejših socialnih institucij v Ameriki, tako imenovani Hull-Hous settlement, v času, ko je silno bedo kot nasprotje silnemu bogastvu Amerike zakonodaja puščala še popolnoma v ne-mar. — življenje in delovanje Jane Addamsove očituje po čistosti svojih nagibov nekaj apostolskega. Dasi iz premožne rodbine, je zgodaj spoznala smoter svojega življenja v delu za najbedneiše in najbolj zapuščene in je to svojo nalogo smatrala kot nekaj svetega in vzvišenega, kot religijo svojega življenja. Ta življenjski smoter si je oblikovala na podlagi opazovanja svoje okolioe, bil pa je tudi sad notranjega razmišljanja o smislu in smotru človeškega življenja. Ko je dovršila vseučilišče, je mnogo potovala po Franciji, Angliji in Italiji, kjer je proučevala umetnost in življenje. Vedno bolj je spoznavala nesmiselnost vsega umetniškega in intelektualnega stremljenja, če se ne odraža v resničnem življenju. Večkrat je bila v Londonu, kjer se ji je porodil načrt za uresničenje njene davne želje po socialnem delu med ubogimi. Sklenila je, da najame v najrevnejšem delu Chicaga hišo. kjer bodo našli revni in zapuščeni zatočišče, a mlada dekleta, ki se posvečajo izključno študiju, je nameravala pritegniti k sodelovanju, da spoznajo resnično življenje z vsemi njegovimi senčnimi stranmi ter v delu najdejo smoter svojega življenja. To je bil začetek socialne ustanove Hull-Housa. To je bil neke vrste zavod v velikem slogu, ki je začel delovati leta 1889., ko v Ameriki še ni bilo sledu o socialnem skrbstvu. Pozneje je ta zavod obsegal cel kompleks poslopij in je vedno bolj širil svoj delokrog. Take ustanove so pozneje zrasle po vseh večjih kraljih Amerike. Jane Addams si je takoj ofo začetku svojega dela začrtala program: njena ustanova bodi središče za višje kulturno in socialno življenje, s socialnimi in humanitarnimi nalogami. Kot sredstvo za sistematično delo v tem pravcu naj služi proučevanje delavskih razmer v industrijskih krajih Amerike. Na tem programu je začela Jane Addams takoj delati z dvema svojima prijateljicama s požrtvovalnostjo, ki se ni strašila nobenega napora. Odprla ie vrata najrevnejšim in imela dan za dnem priliko, spoznavati strašno materialno in moralno bedo, v kateri je živela njena okolica. Med prvimi, ki so bili deležni njene zaščite, so bili otroci. Komaj je prišla, že so ji prinesli šest mesecev starega dojenčka, ki ga je zavrgla mati. KmaJu nato je vzela v oskrbo nezakonsko mater z otrokom. ki jo je njena okolica zavrgla in prepustila najhujši bedi. Pobirala je s ceste otroke staršev, ki so bili ves dan zaposleni, Jn jim nudila zavetje in hrano. Kmalu so bili najmlajši med tem nebogljene! zbrani v otroškem vrtcu pod varstvom požrtvovalne sotrudnice, a za večje otroke je odprla razrede, kjer so se učili vsega potrebnega. Še zdaj prirejajo ženski klubi, ki imajo svoje prostore v Hull-Housu, vsako leto meseca maja otroško svečanost, ki je za prebivalce zavoda najprijetneiši dogodek v letu. — Vendar je skrb in delo naselbine posvečeno predvsem odraslim z mnogimi sodelavci, ki si jih je znala Jane Addams pridobiti iz vseh stanov prebivalstva mesta Chicaga in ki so imeli namen, spopolniti splošno in strokovno izobrazbo delavstva, kar je bilo važno za zboljšanje položaja v marsikaterem primeru. Tu so predavali brezplačno požrtvovalni zdravniki, profesorji, učitelji, juristi o politiki, literaturi, higieni, gospodarstvu, zakonodaji. Za priseljence, ki niso znali angleškega jezika, so se trajno vršili tečaji iz angleščine, katere so posečali delavci iz vseh krajev sveta, čikaška univerza je na njeno pobudo prirejala vsako soboto zelo obiskana ljudska predavanja. Za dekleta in matere je prirejal zavod tečaje iz gospodinjstva, higiene in vzgoje. Delavcem je bila na razpolago knjižnica in čitalnica brezplačno, pa tudi gledališka dvorana in telovadnica. Prav tako imajo tam svojo knjižnico tudi otroci in lutkovno gledališče. Delokrog HuF-Housa je skoraj neomejen, kakor je tudi brezmejna želja njegove ustanoviteljice, pomagati gospodarsko šibkim slojem. Zanimivo je zlasti, kako se je skušala poglobiti v vsak primer bede, v vsako novo obliko socialne knvičnosti, katero je imela tako često priliko srečati v svojem življenju. Kmalu je spoznala pomanjkljivost socialnega dela, če ni smotrno usmerjeno in mu manjka koncentracija. Prav tako je spoznala, da samo zasebna dobrodelnost ne zadostuje za uspešno pomoč, temveč da je nujno potrebno sodelovanje s strani javne uprave. Začela je vztrajno delati za uresničenje tega svojega stremljenja s prirejanjem predavanj in diskusij ter opozarjati širšo javnost in odločujoče kroge na nujnost tesra problema. Tako se je na njeno pobudo sestal jajo; še pogovarjati se ne znajo veselo. Vse drugačne so njih starejše tovarišice. Lepo so oblečene, skrbno počesane ln po obrazu negovane. Večinoma stoje sredi voza, pomečkale bi si plašče, če bi sedle. Njih pogovori so vedri: o plesih, Izletih, zlasti pa o oblekah in klobukih, tudi o fantih rade čebljajo. To so pomočnice pri šiviljah, modistkah, pletiljah ln trgovinah ter v česa tai h salonih. Ob sobotah ali prvega dobivajo plačo, zato Ima njih vsakdanja pot v mesto svoj smoter. Ali ni lepo: rdeče ustnice, rdeča lička, tanke obrvi— saj ne ve, da naravna barva kože pod ušesi ln po vratu izdaja bledico, bolezen. . . Pa življenje je kratko, zdaj ga mora užitL Kako hitro je minila mladost njenima tovarišicama: Ivanka se je amožila, mož je v tovarni, otrok. . . konec je njenih toalet; Ina je stara 30 let, nič več se jI ne ljubi, zadovoljna je, da Ima doma svojo sobico in ob nedeljah prost dan — vedno nosi Isto obleko. Tako poteka mladost naših deklet, ki so ! Delavka v nemški municijski tovarni Drugačna je pot teh vajenk ln pomočnic zvečer, ko ss vračajo. Vajenke so še bolj blede in upadle, toda v pogovoru so živahnejše. Saj gredo v svobodo, domov, kjer jih bo mati sprejela s prijazno besedo in na mizo jim bo postavila krožnik ali skodelico večerje. Skromna bo ta jed, saj dekle samo še nič ne zasluži, toda beseda je topla in nihče ji ne očita, če se pri mizi ali pri štedilniku malo zasedi. Joj, kakšno ie ves dan! V temni delavnici sedi, v prahu in pri umetni luči, ali pa mora v mrazu tekati po trgovinah. Pa nikoli ne pride o pravem času, nikoli nič prav ne prinese, vedno je nerodna, počasna, če se pred mojstrico ali pomočnico zagovarja, je jezična in predrzna; če molči, je potuhnjena in hinavska. Koliko čevljev raztrga, oblek ponosi? In toliko lepih oblek in klobukov gre skozi njene mlade roke mimo njenih poželjivih oči. Cez dve, tri leta bo tudi ona nekaj zaslužila, toda njena sedanjost je tako bridka in trpljenje bo tako nedogledno dolgo, da na rešitev ne misli. Tudi pomočnice se vračajo zvečer. Nestrpne so v tramvaju, komaj čakajo svoje postaje. Doma se bo začelo življenje za nje same. Marsikatera nese zavitek, zvečer bo delala obleko, klobuk, žemper sebi. Sebi, ne drugim. Saj dobiva plačo. Ne ravno plače, plačico. Nekaj mora dati materi za hrano, ne mnogo, saj nima, pa tudi za jed ji nI. Bolj jI je potrebna toaleta in kozmetika. To ji da dvojno zadoščenje: elegantna je, kakor ve, da zahteva moda in tudi revščina in bolehnost se pokrije in zakrinka. se posvetile obrti. Erez samozavesti, brez smisla in veselja za delo. In danes, ko so mezde z oziram na življenjske potrebe, več ko nezadostne, je njih življenje še težje. Kakšno pokolenje bodo dale narodu te mlade delavke, ki bodo jutri matere in ki tako izgubljajo svoje šibke, mlade sile? Vsaktere bolezni se z lahkoto vgnezdijo v njih neodporni, izčrpani organizem. Ali bi ne bili potrebni posebni domovi, v planinah, ob morju ali vsaj na deželi, kjer bi si v času dopusta vsaj malo okrepile šibko zdravje ? Inšpekcija dela, ki ima nalogo, da nadzira delovne pogoje, bi morala marsikje zahtevati preureditev delavnic v higienskem smislu. Gospodarji, ki zadržujejo zlasti vajenke preko delovnega časa in jim nalagajo vsaktero pospravljanje pozno v noč, bi morali biti prav tako pod nadzorstvom. Največja krivda, da imajo naše obrtne nameščenke tako težko življenje, je na njih samih. Ko bi doumele pomen svojih strokovnih organizacij in bi v večjem številu vstopale v odbore, bi dosegle marsikatero izboljšanje svojega položaja Pri tem bi dobile tudi drugi odnos do svojega dela; vzljubile bi svojo stroko, v delu bi ne videle le prisilne poti za preživljanje, morda celo samo do možitve. Organizirana obrtna na-meščenka, ki bi se zavedala svojega poklicnega položaja, bi videla v svojem delu življenjsko nujnost, spoznala bi potrebo svoje stroke in bila bi ponosna na to, da je ona enako vreden del velikega delavnega kolektiva. VOZ Zanimivo vprašanje, ki so ga sprožile po vojni nastale razmere v Nemčiji V nemških listih se je nedavno pojavila svojevrstna debata, ki je nadvse značilna za drobne križe in težave, s kakršnimi ima v vojnem času opraviti vsaka država. Nemčija je od nekdaj slovela kot dežela vzorno urejenega prometa in visoko razvite tujskoprometne propagande. Na vseh večjih postajah ob pomembnejših železniških progah so bile napisom, ki najavljajo odhod brzih vlakov, po navadi pristavljene še pripombe: »Mesta v spalnih vozovih so še na razpolago«. Potnik je lahko v zadnjem trenutku pritekel na kolodvor, skočil na vlak in sprevodnik v spalnem vozu mu je po želji postregel z ležiščem. Odkar je izbruhnila vojna, pa se je število spalnih voz občutno skrčilo in počasi se je uveljavila navada, da si ljudje, ki morajo nujno na pot ter imajo trdnejše načrte, že dva, tri tedne pred odhodom zagotove posteljo v vlaku. Kdor mora iznenada za poslom ali poklicem, se mora. na jvečkrat zadovoljiti s kakšnim kotičkom v prenapolnjenem vlaku, ker je spalni voz že zdavnaj zaseden in bi zaman iskal na kolodvoru starega, priljubljenega opozorila, da so mesta še na razpolago. Letošnjo zimo je bila nemška družba za spalne vozove še v toliko večji zadregi, ker so dan za dnem navaljevale na vlake velike trume smučarjev in smučark. Družba si je iz zagate pomagala na preprost način, da je ženam prepovedala uporabo spalnih voz. Ta odredba je med nemškim ženstvom, pa tudi med potujočim občinstvom sploh, naletela na upravičeno kritiko. Da odpravi naval na spalne vozove, je družba imela dvoje na izbiro. Najbližja je bila p3č misel, naj bi se postelja v vlaku nudila na razpolago samo tistemu potniku — ne glede na spol —, ki bi se izkazal z uradnim potrdilom, da je njegovo potovanje resnično nujno, da bi se na ta način uvedlo pravično razlikovanje med človekom, ki ga dolžnost kliče na pot. in izletnikom, ki potuie le za zabavo, s takšnim načinom omejitve, tako so računala oblastva, pa bi se odprla nova povodenj papirja, kakršne se raz'ivajo na vse strani, zlorabe pa b: še vendar ne bile izključene. A ko se je družba odločila za to najpreprostejšo rešitev, da je ženam zaprla vstop v spalne vozove, so ?tevilni primeri pokazali, da bo treba poiskati drugačen način. Skupina gleda^ških i govini ln po raznih gospodarskih obratih. Nemški listi izražajo upanje, da boio pristojne instance uvidele enostranost odredbe in popravile ženam storjeno krivico. Malo razgovora Uradnici, ki želi kuhalnico zamenjati za pero Z vsemi tožbami, ki jih navajate, se strinjam, same zaključek ni pravilen. Res je, poročene uradnice smo slabše plačane in to bridke občutimo, moramo pa naglašati, da vestno izpolnjujemo svoje dolžnosti, o čemer pričajo naše službene ocene. Res je tudi, kar sem že večkrat skusila, da se naši stanovski tovariši pri delitvi dela nikdar ne domislijo naših slabih pflač ter se nikdar ne pomišljajo, naložiti nam več in slabšega dela kakor sebi. To je debro za nas. ravno zaradi tega vedno in vsak čas lahko dvignemo svoj glas po izenačenju naših prejemkov. Nihče nam ne more odrekati pravic do njih. Bridka resnica je tudi kar pišete o porodniških dopustih. Krivično je. da nam pred porodom ne priznajo dopusta in da nas po porodu prehitro tirajo na delo. Če bi vsak drugi porod odpadel na može, bi bilo to morda drugače. Morda do »drugega« poroda vobče ne bi več prišlo! Res je tudi, da prihajamo izmučene domov iz službe. Če pa dcbro premislite, ali nas res toliko ubija delo v uradih? Nas ne muči mnogo boij skrb za o-bstanek naše družine? Mislite samo, kako lepo bi billo. iti v urad brez gmotnih skrbi, ki as žulijo dandanes za vsakdanji kruh. da o obutvi in obleki ne govorim! Služkinje, ki jim prepustimo delo doma, so poglavje zase. Sposobnih ne moremo najeti, ker jih plačati ne moremo. V službo moramo sprejeti nevešče ženske, ki jih moramo učiti najprimitivnejših pravil gospodinjstva. Na našd težko pridobljeni imovini se vežbajo v gospodinjskih delih, in ko znajo, si poiščejo bolje plačanih mesit. Kako lepo bi bilo iti v službo, če bi ime>';e zavest. Ha "nam'> doma dobre moč, ki bo naša navodila tečno izvršila! Ti ne-dostatki nas ubijajo, ne pa delo v uradih. Če so otroci že zaspani, ko pridem iz služ- be, še ni največje hudo. Leta hitro minevajo, otroci rastejo, in če si znam urediti vse drugo, bom imela red tudi v tem, da jim bom nudila, kolikor bo v moji moči. Zaradi vseh teh težav pa ne smemo iskati rešitve v pobegu iz silužb, češ, dajte možu več, pa grem iz službe! To je popolnoma napačno staAišče. Zahtevati moramo vse, kar nam pripada, ne pa se še temu odrekati, kar že imamo. Podoba je, da I imate dobrega moža, ker bi se rajši zate-I kli v domače okrilje, kjer bi vam bilo ugodno pod njegovo zaščito — če bi on imel toliko prejemkov, da bi vam lahko nudil udoben dem. Ravno zaradi takšnih žen, ki so se ugodno poročile in so pozabile na tovarišice, ki se jim slabo godi. se žene v javnem življenju ne moremo uveljaviti. Pomislite na tovarišice, ki imajo mogoče bolne meže, ki so bili predčasno upokojeni, pomislite na one, ki so sebični, zapravljivi, skopuhi. Bo tem tovarišicam pomagano, če bodo dobili njihovi možje več? Kaj bo z našimi hčerkami, kc1 dorastejo? Ali naj njihova bodočnost zavisi samo od slučaja, od dobre poroke? To je nesigurna bodočnost. Me moramo našim hčerkam osigurati njihov položaj v življenju. Doba starih tetk je za nami! Moja hčerka naj si lahko svobodno izbere poklic, delo, ki jo veseli, pri tem pa se ji naj ne stavijo barikade samo zaradi tega, ker je ženskega spola. Če jo bo veselila kuhalnica bolj nego pero, bo stvar tudi v redu. Zaradi tega pa naj ne bo »kuharica« merilo za vsa bitja ženskega spola. Prepričana sem. da bo tok časa izgladil vse, kar nas žene muči, me pa moramo po svojih močeh ta razvoj pospešiti, ne pa vreči puške v koruzo in pobegniti s pozo-rišča. Tudi poročena uradnica Kruh po pekarnah Dovolite, gospod urednik par vrstic kot odgovor stalne kupovalke kruha in večletne gcsDodinje, ki danes tudi ne more več kruha pri peku kupovati, na pritožbo ljubljanskih Dekov zaradi 75odsto.nega padca prodaje. Do konca januarja letos so peki pekli koruzen kruh. ki ie bil dobro oečen in užiten. Kmalu po izdaji krušnih kart so pa začeli peči kruli, ki ima le leoo skorjo, sredica kruha oa ie neprepečena. lepljiva, zato tudi težko prebavljiva. Nimam namena raziskovati, ali ie temu kriva kakšna druga primes ali premalo pečen kruh, da laže odgovarja predpisani teži. pribiti hočem le. da uživanie takega kruha ni zdravju koristno in da najbrže v tem tiči glavni vzrck padca prodaje. Kruh naj bo pečen tako. kakor ie potrebno, pa ga bomo kupovali Ker ie cena takozvanemu ljudskemu kruhu že itak več kakor visoka, upam. da je zahteva kupcev povsem upravičena. Vsakdo rajši kupi. če ne more speči kruha doma. eventualno koruzno moko in skuha žgance. četudi niso najboljši nadomestek kruha, so pa še vedno dokaj cenejši od kruha, in kar ie glavno, zdravju neškodljivi. — Zahteva pekov, nai bi re skrčila že itak premala količina, mesečno 4 kg moke na osebo, na 2 kg. je vse graie vredna poteza, ki bi pa pekcan, tudi če bi se ta njihova želja izpolnila, ne prinesla zaželenega učinka, da bi se prodaja dvignila. dokler ne bo kruh tako pečen, kakor mora biti, da ie užiten in zdravju neškodljiv. Koruzen kruh ni slab. četudi je samo toliko pšenične moke pridejane. da testo skupai drži. samo pečen mora biti znatno bolj kakor kruh iz same pšenične moke. Logična posledica ie. da čim dalje se kruh peče. tem lažji je. Tcda kar mora biti. mera biti. pa naj bo teža ka-koršna hoče. Kruh mora biti zadostno p^en, da je užiten in. neškodljiv. Če bo kruh dcbro pečen, se bo tudi prodaia dvignila. J. M. Krušne karte in postrežnice Sistem krušnih kart, s katerim preživljamo razne križe ln težave, je prizadejal neroden udarec tudi pripadnicam enega najbolj siromašnih poklicev — poetrež-ncam. To so po večini dobre, poštene delavke, pogostokrat matere številnih siromašnih družin, ki jim je dobršen del zaslužka bolj ali manj izdatna malica s kosom kruha, pri kateri si rade kaj pritr-gajo od ust, da ponesejo otrokom domov. Kakor je znano, se dele krušne karte po človekovem bivališču. Postrežnica pa pogostokrat hodi od družine do družine, dela danes nekaj ur tu, pojutrišnjem spet poseben odbor, ki naj bi izdelal program po njeni zamisli. Kot najvažnejšo nalogo si je nadel ta odbor sistematično skrb za brezposelne, kajti prav v tistem času je bilo, kakor še mnogokrat pozneje ravno to vprašanje najbolj pereče. V del~"sk:h okrajih mesta so odprli posebne po.=!ov?l-nice za podeljevanje podpor, zlasti pa ra priskrbovanje službe. Oskrbovali so tudi stanovanja za tiste, ki zaradi pomanjkanja zaslužka niso imeli strehe. V zavodu samem je našlo mnogo žen brez doma varno zatočišče. Osnovala se je posredovalnica za delo in začela takoj poslovati z velikim uspehom. To so bili začetki organiziranega socialno-skrbslvenega dela. Da bi se mu mogla Jane Addams uspešneje posvetiti, je začela študirati probleme narodnega gospodarstva, v spoznanju, da se mora vsako smotrno delo postaviti na znanstveno podlago. Vendar pravi sama. da ji je bil pri vsem njenem delu najzanesljivejši vodnik poznavanje resničnega življenja. Vobče si je ta nenavadna žena pridobila večje socialne političarke. Sprevidela je, mnogo zaslug za socialno zakonodajo, zaradi česar so ji nadeli v Ameriki ime naj-da največja požrtvovalnost poedinca ne prinaša dosti koristi, če nima zaslombe v zakonodaji. Zato je začel zavod vztrajno in sistematično proučevati socialna vtva- JSs.r-!'. ?r> I-"*-«*' ----------- ki je vL-duI v L-Uustr.^kem živi^nju £.e- de na delavske razmere. Zlasti je preirko-v la ok, ki so umirali zaradi preobremenjenosti rv> tovarn"h. Pri tem so naleteli na. strahotne p* imere brezobzirnega izkoriščanja. Ker so bili pod"'efnki neomejeni, nikomur cdgovomi go-nodarji, so bile vanostne in druge lv^ien^ke naprave skrajno p^man^jive zaradi čpsar so bi1? nesreče ze'o pogoste. Da ni bilo v takih pri mer-"h pod-etniku treba p'0 čuvati zdrivMepia. ie pH■"!> ^a uasii nje&.^a i-iUauc.aaja — zlasti ko je neke mrzle zime ostalo na tisoče delavcev brez dela in jela na cesti. Tedaj je spo-al a, kako brezplodno je njsno in njen'h sodelavcev prizadevanje, četudi so uporabili vsa sredstva, da bi pomagali brezposelnim. Spričo te strašne revščine se ji je zdelo, da je vse njeno delo le kaplja v morie socialne bede in krivic. Zanimiv je korak, za katerega se je odločila v teh duševnih bojih: obiskala je ruskega misleca Tolstoja čigar življenie in delo je vneto zasledovala. Upala je, da bo pod njegovim vplivom našla novo pot, po kateri bo uspešno delovala v zapletenih razmerah velikega ameriškega mesta v prid ubogim. Obrnila se je nanj kot na človeka, kateremu je bila dana možnost, da je uravnal svoje življenje po svoji vesti. Toda to srečanje ji ni prineslo utehe in duševnega miru, marveč jo je nasprotno precej razočaralo. Tolstoj je motril z nezaupanjem moderni kroj njene obleke in jo vprašal, ali se preživlja z delom svojih rok. Vrnila se je razočarana ln obupana. Poskusila je po njegovih nasvetih z ročnim delom, ki jo je pa, nevajeno, tako utrujalo, da ga je morala opustiti. Polagoma je zmagala nad dvomi in nad teorijo ruskega moralista njena zdrava pri rodnost in vrnila se je v svoja pravi delokrog. — Med preteklo svetovno vojno je bila Jane Addamsova odkrita nasprotnica »^-o—voja^ za J kar je n.o.aIa runojjo-ti^eti. kje drugje, kakor že nanesejo razmere. Njeno delo je najtežje v hiši, zanje hranijo gospodinje perilo, čiščenje parketov, sekanje drv, donašanje premoga itd. Samo po sebi se razume, da je človek pri takem delu potreben okrepčila, gospodinje pa so se znašle zdaj v neprijetni zagati. Kako naj svoji delavki odrežejo velik kos kruha, če je pa moka tako strogo odmerjena in za postrežnico ni nobenega deleža med kartami, ki jih je prejela Za družino? Da bi postrežnica nosila s seboj odrezke krušnih kart in jih izročala delodajalki, kadar bi prejela malico, je pa spet neizvedljivo, ker vsaka gospodinja kupuje živila pri drugem trgovcu, karte pa so veljavne samo na en naslov. želodec siromašnih spada v vsaki pametni državni politiki med tiste organe, ki jim morajo odločujoči posvečati največ skrbne pozornosti. Zato bi bilo prav, da se popravi krivica, ki jo je sistem krušnih kart prizadejal postrežnicam. Korekture bodo itak še zmerom sproti potrebne in bo dovolj prilike za to. J. P. Uspehi na šolah Ob polletnem ali letnem zaključku šolskega pouka beremo zmerom o uspehih in neuspehih šolske mladine, predvsem dijakov gimnazij. Nedavno je časopisje pisalo, da je v vseh srednjih šolah v Sloveniji izdelalo v prvem polletju komaj nekaj nad 50 o/g dijakov. Vprašujemo se, kjer tiči vizrok tem neuspehom? Marsikdo pravilno misli, da ima tu glavno besedo revščina, zaradi katere trpita meščan in kmet. V prejšnjih časih je srednje šole obiskovalo največ dijakov, ki so prišli z dežele, ker je tedaj naš kmet stal še kolikor toliko na dobrih nogah in je sina poslal v šolo z namenom, da se mu ne bo treba mučiti na kmetiji. Izmed teh kmečkih sinov smo Slovenci dobili največ veleumov. Danes je pa ravno obratno. Največ absolventov srednjih šol prihaja iz vrst meščanstva, ker dijak iz mesta živi po navadi pri starših, katerim se na ta način zmanjšujejo izdatki, medtem ko kmet s šolanjem svojega sina v mestu izgubi doma eno delovno moč, za vzdrževanje pa mora odrajtovati denarje na dveh krajih. Veliko napako so storili prosvetni člni-telji, ko so poostrili pogoje za vstop v srednjo šolo, namesto da bi poostrili izpite. Tako se preprečuje dostop v srednje šole najtamožnejšim, ko gre vendar za to, da izšolamo ljudi, ki jih odlikuje talent. S takim izobraževanjem gremo že dolgo rakovo pot in se ne moremo čuditi nadaš-njim neuspehom na šolah. —r Prospieriteta v Ameriki Vojna v Evropi in velika naročila orožja. ki iih je prejela od Anglije, je prinesla Ameriki izredno dobo prosperitete. Država pospešuje načrtni razmah vojne industrije na ta način, da podpira gradnjo novih tovaren. daje zaposlitve poprej počivajočim obratom in da uvaja zmerom nove izmene v podjetjih. Medtem ko je možnost zaposlitve — veliko ie povpraševanje zlasti po specijalnih delavcih — v izredni meri narasla, so se cene življenjskim potrebščinam komaj za spoznanje zvišale. Živila in ostale potrebščine so se od začetka evropske vojne podražile fco-mai več kakor za en odstotek, a v splošnem so cene še zmerom za 2.8 odstotka pod višino iz leta 1937. in 14.8 odstotka pod višino iz leta 1929. Mezde same so ostale v splošnem pri starem, znatni oa so pribitki, ki jih delavci zaslužijo preko 40 urnega tednika. S tem v skladu se ie življenjski standard delavstva, zlasti profe-sionistov. znatno dvignil in občutno je narasel zlasti konzum predmetov, ki spadajo v luksus množice. Veliko povpraševanj« je po avtomobilih, pohištvu in konfekciji. V živilski stroki je znatno narasel konzum mesa, tako da so cene nekaterih vrst, zlasti svinjine in govedine, že poskočile. Ker so zalog«? polne, je vnovič zacvetela prodaja na cbroke in kredit. Ponedeljek, 24. EL 1941, Ponedeljek, 3. EL 1941 Obisk v Tripollsu Prinašamo odlomek iz potopisa naše sotrudnice, ki je prav pred letom obiskala kraje, v kateri! se dandanes z orožjem odloča usoda sveta mulo) ter hrano in kar še potrebuje za tri mesece. Po tem času mora začeti skrbeti zase sam. Kadar more, pa začne državi odplačevati dolg, a nihče ga ne sili. Ko odplača vse, preide posestvo v njegovo last. Hiše stoje po večini daleč druga od druge; po pol kilometra, pa tudi po dva narazen. 250—300 hiš tvori vas, ki ima svoje ime. Na sredi je center, kjer stoje cerkev, šola, pošta, trg. Otroke pelje zjutraj poseben avtobus v šolo; seveda imajo do njega še precej poti peš. Eno tako hišo si ogledamo. Ljudje so videti prav zadovoljni; pravijo le, da je bila letos huda suša, še jeseni, v deževni dobi, ni skoro nič deževalo. Italijani so vtaknili v to kolonizacijo ogromno denarja; če se bo obneslo, pravijo, bomo videli. Za Rimljanov je bila tu zelo rodovitna zemlja. Vodo so črpali iz prve plasti, a jo vso porabili. Arabci so prišli do druge plasti in tudi to izčrpali. Italijani so izvrtali z modernimi stroji do tretje, ki je 300 metrov globoko, koliko časa bo trajala ta, bo pokazala prihodnjost. Sabratha je bila rimsko mesto s približno 40.000 prebivalci. Odkopa vanje še ni končano. Največji sta dve znamenitosti: mozaična tla iz krščanske bazilike in gr-ško-romansko gledališče. Mozaik so prenesli v mali muzej; z galerije občudujemo lepe barve, med katerimi prevladuje modra. Glavni motiv so pavi, katerih repi so uporabljeni v najrazličnejše ornamente. Potem si ogledamo forum, trgovine; dobro je ohranjena oljarna. Navadne hiše so večinoma še pod peskom. Nekaj posebnega je gledališče, ki je edinstvena izkopanina; od scene sta ohranjeni dve celotni nadstropji in deloma še tretje. ' J-T. Poged na Tripolis Vozimo se vso noč in ves dan. Morje je nekoliko nemirno, ladja se ziblje in skoro vsem potnikom je slabo. V jedilnici sem edina ženska in tudi moških je malo. Ves dan sem zopet na palubi, a šele ob mraku, komaj dve uri pred pristankom, se prikaže afriška obala in ob sedmih zvečer pristanemo v Tripolisu. V pristanišču je zbrana velika množica ljudi, večinoma Italijanov, ki so prišli čakat svojce, vmes pa Arabci, Berberi in Zamorci, zaviti v bele burnuse, da je videti komaj oči. Truma domačinov se zakadi po prtljago, tudi moj kovčeg odnese nekdo bog ve kam. Najdem ga v carinarnici; obveznosti so hitro opravljene in že se peljem z izvoščkom v mesto. Neznane oblike in barve delajo človeka omotičnega. V ozračju visi neka opojna muzika. Naselim se v malem, čednem hotelu, ki ima zelo ugodno lego. Drugo dopoldne si ogledujem mesto. Ima veliko zavarovano luko. Ob morju so razkošne promenade in parki z bujno vegetacijo. Tu sta tudi največja hotela. Vse stavbe so zgrajene v enotnem slogu, vse so bele z zelenimi oknicami, kar se neverjetno lepo prilega v okvir, ki ga tvorita narava in primitivne stavbe domačih prebivalcev. Tripolis je največja luka v Libiji; ima razsežne doke in v dobro zavarovano pristanišče morejo tudi večji parniki. Baje je to najlepša in najbolj zelena oaza v vsej severni Afriki. Ob morju leži mogočna trdnjava z dvorom in muzejem. Ob sončnem zahodu je vsak dan menjava straže; na trgu pred trdnjavo zaigra vojaška godba, iz trdnjave zagrmi top in tedaj se ustavi za nekaj trenutkov vse vrvenje po ulicah, vse delo preneha, vsi liudie obstoje z dvignjeno desnico— to je pozdrav domovini preko morja. Na zahodu se razprostira staro mesto Tara, obdano z visokim zidom. Tu prebivajo arabski Judje in po ozkih ulicah lahko opazujemo pravo orientalsko življenje. Tu vidimo Arabce, Berbere in zamorce v njihovih slikovitih belih nošah. Najživahnejše je dopoldan; tedaj opazimo tudi žene, ko gredo nalcupovat. Nekatere so oblečene v lope svilene obleke, druge v grobe halje; zavite so večinoma kakor moški; prosto imajo eno samo oko. Ulice so zelo snažne in tudi trgovinice napravijo dober vtis. Okusen je videti kruh, ki ga pečeta dva Arabca, sedeč po turško pred veliko pečjo. Dcsti prodajajo tudi raznih slaščic. Ce ni kupcev, deli prodajalec pecivo otrokom, ki poželjivo ogledujejo razstavljene dobrote. Veliko je delavnic, kjer izdelujejo razkošne srebrne nakite, ki tako dobro pristoje črnim in rjavim poltem, kakor jih ima zamorke in Arabke. Kupovat pa seveda ne pridejo same, to opravi oče ali mož in ta sedi po več ur zraven prodajalca na tleh, preden je kupčija sklenjena. Mudi se tem ljudem sploh ne; vse polno jih čepi in leži po cestah in dvoriščih; niti ne govore, kar sede in dremajo ali pa so zatopljeni v bog ve kakšne misli. V bližini je največja mo-šeia Gurdži, a dovoljenje za obisk je težko dobiti. Nedaleč je turško kopališče s parno kopeljo; črna zamorska telesa, bronasto-rjava arabska in belokožna italijanskih priseljenk vpivajo tu vase toploto brez predsodkov drugo poleg drugega. Tu je tudi muzej, kjer vidimo živali Libijske puščave; med njimi je zlasti mnogo strupe-, nih kač. Na vzhodu mesta, Hara imenovanem, stanujejo Arabci. Med njimi in arabskimi Judi je vladal večen prepir in tudi pokoli niso bili redki. Italijani pa so z raznimi koncesijami napravili red in mir. Arabci baje Mussolinija zelo časte; slišala sem praviti, da so na zadnjem potovanju v Meko, tara glasno zanj molili in ga poveličevali kot svojega največjega zaščitnika. Poleg starega je novo mesto z lepimi širokimi cestami in velikimi modernimi palačami in vilami. Tripolis ima danes preko 100.000 prebivalcev. V tem delu vidimo največ Italijanov. Zanje je bila sezidana tudi obsežna tržnica. Kako bi strmele naše Palača libijskega guvernerja gospodinje, če bi jo videle v začetku februarja! Po stojnicah je polno svežega stročjega fižola, graha, kumar, kakor pri nas julija. Tramvaja v Tripolisu ni; pač pa vozijo v vse smeri po mestu udobni avtobusi. Razdeljeni so v dva oddelka: prednji je za Evropejce, zadnji za domačine. Te ločitve so zelo stroge, predvsem zaradi kužnih bolezni, ki so se med domačini dale še kaj malo omejiti. Najpogostnejši sta sifilis in trahom. Ko se izprehajam zvečer po ulicah, ki meje na staro mesto, sede po malih kavarnah Arabci in poslušajo radio, ki jim v njihovem jeziku pripoveduje svetovne dogodke, takoj nato pa zaslišimo monotono beduinsko glasbo ali njihovo nazalno petje. V Etalu, tako se imenju libijski Putnik, izvem, da je za popoldne organiziran izlet v Sabratho. Prijavim se. Sabratha, staro rimsko mesto, ki ga iz-kopujejo Italijani, leži približno 80 km zahodno od Tripolisa. Peljemo se v udobnem avtobusu po lepi široki Litorranei, asfaltirani cesti, ki so jo napravili Italijani vzporedno z obalo in sega od Tunisa do Egipta. Cesta drži po pustinji, to je po zemlji, kjer je pesek porasel z nizko trdo travo. Tla so lahno valovita. Peljemo se skozi več oaz, kjer rastejo visoke palme, ob robeh pa kaktusi. Sonce je razlito čez pokrajino z nam neznano svetlobo. Vidimo arabske koče, ponekod pa tudi Nomade. Ti si postavijo ute iz rastlin in plaht, posejejo v bližini n. pr. ječmen, čakajo, da dozori, ga požanjejo, potem pa odidejo zopet drugam. Peljemo se mirno več vojašnic; sploh je povsod videti veliko vojaštva. Bolj stran od ceste opazimo tu pa tam visoke artezijske vodnjake; poleg vsakega je lična bela hiša z zelenimi okni. To so italijanske kolonijske hiše, ki jih je v Libiji več tisoč. Nekateri priseljenci so tu že deset let, drugi komaj kak mesec. Kdor koli se hoče naseliti v Libiji, dobi od države zastonj zemlje, kolikor je more obdelati, hišo s tremi sobami, gospodarsko poslopje, vse poljsko orodje, živino (kamelo, SeJem * BenghazDa Domače zdravljenje Beli tok (lat. fluor albus) je pri ženskem spolu ne le pogosta, temveč tudi globoko v duševno in telesno življenje segajoča bolezen. Po svojem bistvu imamo več vrst različnih motenj, pri katerih se izliva iz nožnice bolj ali manj belkast in sluzast iztok, ki mu je treba iskati izvora navadno globlje v maternici. Ta sluz je v začetku redek, tekoč in prozoren, pozneje gost, rumen, siv in ostrega duha ter jedek. Enak je bistveno prvim mesecem nosečnosti, ker oboje stanje povzroča enako trpljenje maternice. Polagoma se razvije telesni konstituciji nevarna bolezen. Vzroki so krajevni in splošni. Vse, kar povzroča ali pospešuje na določenih mestih razdraženost organov, more povzročiti beli tok ali pa pospešiti njegov postanek ali napredek. Vzroki, iz katerih nastanejo vnetja, so tuje tvarine, zlasti pa slabo ležeči ali pa slabo očiščeni maternični obroči, pesarji, poškodbe in sprememba. maternične lege, pomanjkanje čistoče. Prav tako so nevarne spolne blodnje. — Razen teh krajevnih vzrokov belega toka prihajajo v poštev še splošni: mehkužnost. razkošno življenje ob nedo-voljnem telesnem gibanju in uživanju alkohola. Prehlad, škrofuloza, malokrvnost, bledica in splošne motnje v prehrani spremljajo zelo pogosto beli tok. ki usahne šele po ozdravljenju glavne bolezni. Splošno so zastajanja v trebušnih organih lahko vzrok belega toka. Omen naj se zlasti predolgo sedenje, če je združeno s preobilnim delom, kakor ie šivanje, pletenje, neprekinjeno delo pri stroju, ali pa nai se skuša drseči izravnava s pravilno urejenim telesnim gibanjem na prostem, s kolesarjenjem, pozimi z drsanjem ali podobnim. Pri krajevno povzročenem belem toku je treba dva- do trikrat na dan izpirati nožnico z obaro hrastove skorje s pomočjo irigatorja. Peščico fino zmlete hrastove skorje poparimo s % litra kropa in kuhamo približno 25 minut, pri čemer se mora paziti, da se to kuha v postekljeni ali lončeni posodi, nikakor pa ne železni, ker postane obara črna. Ko je obara prekuhana, jo precedimo skozi tenko ruto ter polovico odcedka zmešamo z litrom vode, kar porabimo za enkratno izpiranje. Proti morebitnim materničnim tvorom dodamo na en Kter vode še nekoliko citronovega soka. Izpiranje se mora vršiti samo leže, ker drugače skoraj ne učinkuie. Priporoča se tudi večje število popolnih kopeli na teden pa sedeče kopeli, ki učinkujejo prav koristno v zvezi z zdravljenjem. Dobrota ročnega dela Višino kulture kakšnega naroda smatramo po navadi za najbolj zanesljivo merilo splošnega njegovega napiedka, pri tem pa pozabljamo, da mora človek vsako pridobitev v življenju poplačati z dragocenimi žrtvami. Duševno delo velja v predstavi preprostega človeka za nekakšen privilegij v družabni hierarhiji, v resnici pa je tako veliko število primerov živčne razrvanosti med nami le posledica dejstva, da sodoben človek preveč dela z glavo in premalo z rokami. Narava nam je dala roke, da jo z njimi oblikujemo in pre-ustvarjamo. in kadar človek prepusti, da mu brez koristi mahedrajo ob životu, greši proti nji. Najbolj pogostokrat mora takšno ravnanje poplačati z nervozo. Iz vsakdanjega življenja poznamo človeka, ki je pri vsakem telefonskem pogovoru ves nemiren, poln aktivitete: s svinčnikom tromlja po mizi, riše vse mogoče čačke na papir, ki ga ima pred seboj, ge-stikulira z rokami in se zvira na vse mogoče načine. To smešno podobo je zavzela energija, ki neizrabljena ždi v njegovem organizmu, in bolestna živčna razigranost je zanjo edina pot, da se izživi. — Imam prijatelja, odvetnika, ki je odličen pravnik in zagovornik ter uživa velik ugled med stanovskimi tovariši. Pred kakimi tremi leti mi je zaupno potožil, da opaža neke nerodne spremembe na sebi, da občuti neko praznino v duši, da mu manjka veselja do dela in izrazil je bojazen, da mu topita čustvo in razum. Potem je naneslo, da se je preselil v svoj novi dom; zahotelo se mu je, da bi imel v svoji sobi majhno mizico, in se je odločil, da jo bo napravil sam. Omislil si je orodje, si nabavil les in mož, ki je vse svoje življenje tičal samo v aktih in knjigah, se je lotil dela. Takoj prvi dan se je mučil do polnoči, naslednje jutro se skoraj ni mogel odtrgati in za nekaj dni je zanemaril pisarno in klientelo. Z obličem, žago in kladivom v roki je začutil, da se nekaj dogaja v njem, in ko je videl prvi kos lesa do kraja obdelan pred seboj, ga je obšel občutek zadovoljstva, kakršnega do takrat ni poznal. Prvikrat v življenju je resnično doživel opoj, ki ga človeku daje delo. Postal je, kakor to Imenujejo filistri, čudak. V kleti svojega doma si je uredil preprosto mizarsko delavnico, v kateri z delom prebije ure in ure. Delitev dela, ki ga je uveljavila moderna družba, ima v psihološkem in fiziološkem pogledu to slabo stran, da je človeku, ki dela, redkokdaj dana prilika ustvarjanja in da poteka pretežna večina zaposlitve v znamenju privajenega mehanizma. Advokat, o katerem smo govorili, ima paragrafe in advokatske trike v mezincu, tako da ga njegov lastni posel ne more ne duševno pa niti ne telesno poživljati. a ko je prvikrat z lastnimi rokami izdelal mizo, nista bila njegov užitek in ponos nič manjša kakor užitek in ponos arhitekta, ki je dovršil gotsko katedralo. Slast, ki jo človeku prinaša delo, namreč ni odvisna od veličine in pomena Izdelka, temveč od zadoščenja, ki ga človek sam v sebi ima. S splošnega zdravstvenega vidika je po-čivanje rok zelo nevarno. Skušnje nevrologov so pokazale, da duševne sposobnosti rastejo in padajo vzporedno s sposobnostjo rok. Ročno delo sili človeka, da hitro misli in da svoje zamisli sproti realizira. Mnogi primeri duševne nesamostojnosti in neurejenosti se dajo izboljšati na ta način, da se človek privadi, uporabljati svoje roke. Neki specialist za živčne bolezni piipo-veduje zanimiv primer pacientke, 271et-nega dekleta, ki se je zdel že povsem obupen. Na lepem se je zdravnik domislil, da je nekega dne. ko je šel k nji na ofrsk, vzei kos gline s seboj. Pac;entka. ki je napravila vtis apatičnega, duševno povsem potlačenega človeka, je z izredno pozornostjo sledila njegovim rokam, ki so skušale modelirati iz gline človeški obraz. Potem je sama vzela glino v roke in pod zdravnikovim vodstvom preizkusila svoj oblikovni dar. Vajo sta ponavljala dan za dnem, njeni prsti so bili zmerom bolj gibki in prožni, a kakor je raslo veselje do dela, tako je postajal vedreiši njen izraz in toliko hitreje se je krepilo nieno zdravje, čez leto dni je dekle odšlo povsem zdravo iz bolnišnice. Postalo je učiteljica kiparstva na neki obrtni šoli in zavzema spoštovanja vredno mesto med likovnimi umetniki. Skrivnost medicine, ki jo je iz-lečila, je preprosta: našla je delo. v katerem je lahko izrazila svojo osebnost in razvila svoj talent. Nedvomno je v vsakem človeku skrit nagon, ustvariti nekaj lepega, nekaj svojega. treba ga je samo poiskati in zbuditi v življenje. Tam. kjer se ta nagon tlači in duši, nastanejo včasih hude komplikacije, najmanj, kar človeka zadene, pa je, da se ne znajde v življenju. Vzgojitelj, ki bi imel dovolj prodornega pogleda, bi najbrž lahko ob vsakem svojem učencu dognal, da so mu vzgoja ali razmere zavrle razvoj kakšnega daru. A da osebnost pride do polnega izraza, je poleg duševnega neizogibno potrebno telesno delo. Dobra je vsaxa pomoč, ki jo terja hiša, a komur dopuščajo razmere, naj se bavi z delom na vrtu, z amaterskim udejstvovanjem v kateri koli tehnični stroki, modeliranjem ali podobnim. Nikoli ni prepozno začeti, A dandanes, ko razvoj tehnike zmerom boli mehanizira naše delo, je takšna zaposlitev še bolj potrebna. Ustvarjajoče delo vrne človeku samozavest in vero vase. ki ju mehanizacija sodobnega sveta tako neusmiljeno preganja. Pomeniti o jeziku Poveljnik Kremlja kontrolira sam tele-fonično Številko avtomobila. (»Jutro«, 2. februarja). Telefonično številko avtomobila? Prvi trenutek mora človeka zmesti takšno pisanje. Za vraga, kaj je Sovjetska Rusija v tehniki zares že tako daleč, da ima tam vsak avto svojo telefonično številko? Potem pa postaneš pozoren na končnico dozdevnega pridevnika, saj je pogostejša navada, da govorimo o telefonski številki. In vendar beseda telefoničen v splošnem ne more imeti drugačnega pomena kakor telefonski, čeprav ti dve obrazili dajeta tujim pridevnikom kdaj pa kdaj vsako svoj smisel (primerjaj: ekonomičen' m ekonomski — gospodaren in gospodarski). Ko pretehtaš vse možnosti, se ti šele zasvita. da je vsa zmeda v besednem redu. Poveljnik Kremlja v resnici ne kontrolira sam telefonično številko avtomobila, temveč — takšen je smisel besed — sam telefonično kontrolira številko avtomobila. Misel je vsekakor pomembna; če se bo uresničila, pa je prav tako uganka kakor marsikaj. k»r se danes poraja sredi hudega vrenja sedanje d"be. (Uvodnik v »Slovencu«, 19. februarja). Tako daleč se je v vsakdanjem govoru in pismu izmaličilo mešanje pogojnega veznika če in vprašalnice ali. da prihajajo že najbolj nemogoči spački na dan. Misel, pravi pisec, je vsekakor pomembna (gre za skupnost iatin-^kih držav). Kako bi mogla ta misel še ostati uganka, »če se bo uresničila« ? V resnici je hotel uvodničar reči samo, da je uganka, ali se bo ta misel uresničila. ml čez dm V Ljubljani Izhaja tednik »Slovenija«, ki se prav z vnemo bori za čisto slovenščino. V zadnji 5 številki z dne 11. t. m. se obiega ob »Jutro«, češ da je našlo cvetke i z »Jutrovega« vrta: inostranec, novine. osobito, opravljen, prošlost itd. Kdor sam ne pozna slovnice, naj ne očita drugim napak. Doslej smo še vedno hodili n a vrtove in se vračali z vrtov, devali stvari n a omaro, obleko v omaro ter stvari jemali z omar, obleko pa iz omar. Mlada turistka je zapisala v knjigo v Aleksandrovem domu, da je šla na Triglav iz Kredarice, iz Triglava pa se je vrnila v Aleksandrov dom. Hudomuš-než je pripisal oopmbo: Kako je prišla v Kredarico in kako v Triglav? To je eno! Toda pri »Sloveniji« gre oblikovanje slovenščine še dalje! Na lepakih smo čitali, da daje neke vrste milo b e 1 e j š e perilo. S pokojnim dr. Prijateljem sva nato modrovala in stopnjevala, da je belejše perilo seveda tudi 1 e p e j -še in da so plavolaske navadno razvitejše od čmolask. a tudi 1 a hk o -miselnejše itd. Ali ti ne zapiše »Slo-veniia«. da bi se utegnila stvar tudi še »drugačnejše« razviti! S tem komparati-vom si je pisec pridobil prav zares »nai-večnejšo« slavo in postaviti mu bo treba »naibronastejši« spomenik! Tako se mre vari slovenščina v listu, ki poučuje, da se ne »odpirajo« družinske večerje, pač pa škatle sardel, ne graja pa, da drug ravnotako slovenoborski list piše. da je nekdo »banket odprl« in da tretji list iste vrste (»Slovenski dom« z dne 15. t. m.) poroča, da je »predavanje odprl« predsednik prirodoslovnega društva. Po- tem ni čudno, da je občinski predsednik »odprl« številno obiskani izlet slovenskih smučarjev! V »Jutru« z dne 15. t. m. pa sem čital oglas, da si »posestniški« sin išče nevesto. Koliko je posestnikov, ki so njegovi očetje? Ali ta ženin ne ve, da je notarjeva hči nekaj drugega ko pa notarska uraini-ca ali kmetova obleka nekaj drugega ko pa kmetska obleka? Kam plovemo s slovenščino ? šapošnjikov — Sapožsifikov V zadnjem času se v anevnem časop sju precej pogosto pojavlja ime: šapošnjikov, ruski general. Tako je bilo zapisano tudi v ponedeljskem »Jutru« z dne 10. t. m. To ime pišejo naši listi v vseh mogočih variantah. samo pravilne še nisem zasledil, če bi šlo tu za kakšno tuje ime, bi mi bila stvar razumljiva, gre pa v resnici za naše slovansko in ne morem verjeti, kakor je mogoče tako dosledno grešiti. Kako bi se torej pravilno pisalo to ime? Sicer nimam pri roki ruskega slovarja ali kakega drugega knjižnega pripomočka, zato naslednja izvajanja opiram samo na svoje znanje ruščine. Ime »šapošnjikov« ne more imeti začetka drugje ko v besedi »sapog«, t. j. škorenj. Guturalne končnice g, k, h se pod vplivom raznih obranil, posebno jotiranih, spreminjajo v ž, č, š. Tako dobimo od besede sapog z obrazilom »nik« ali rusko »njik« besedo sapožnjik, t. j. čevljar, prav kakor slovensko brlog — brložmk, beg — ubežnik itd. Z dodatkom »ov« dobimo ime Sapožnjikov, kar pomeni, da je nosilec tega imena potomec »sapožnjika«-čevljarja. Kakor je razvidno iz tega primera, se besede v ruščini preobrazujejo na isti način kakor v slovenščini. Anton Kosmač. Maribor. V ŠOLI Učitelj: »Povej, Mihec, kateri Čas je to: umivam se. umivajo se. umivate se?« Mihec: »Sobota, gospod učitelj!« ROPARSKA Ropar (gospodu, ki ga je na cesti oropal): »Najlepša vam hvala, da ste mi brez upiranja izročili listnico. V znak pozornosti vam bom prestrelil ciHnder, da bo vaša žena mislila, da ste se junaško branili.« DOMIŠLJAVOST Marlena Dietrichova je nekoč v družbi svojih prijateljev rekla: »Priznam, da so ženske po večini bolj nečimrne ko moški. One dajo mnogo na svojo zunanjost. Zdaj na primer vidim, da niti najlepši med vami nima res skrbno zavezane ovratnice.« Okoli Marlene je sedalo pet moških in vsi so ob teh besedah segli z rokami P°d vrat. MED ZAROČENCI . Ervin: »Začetnik sem in revež, a dovolj sem sposoben, da bom zaslužil toliko, kolikor bova potrebovala za življenje. Moj kapital je v moji glavi.« Dora: »Potem te pa prosim, da svoj kapital najprvo preneseš iz glave v listnico, potlej bova pa nadalje govorila.« ŠPORT IV. zlet gor. smučarjev Konec v Mojstrani Včeraj je bil s Številnimi mladinskimi prireditvami ter slalomom in skoki zaključen vsako* letni zlet v izvedbi GZSP MOJSTRANA, 2. marca. Danes so se v okviru IV zleta gorenjskih smučarjev v Mojstrani nadaljevale smučarske tekme za prvenstvo GZSP, na katerih je nastopilo precejšnje število tekmovalcev. Posebno razveseljiva pa je bila velika udeležba mladine, predvsem one iz Mojstrane, ki je največ pokazala in kar je razumljivo zasedla tudi večino prvih mest. Dopoldne so mladi najprej tekmovali v tekih na 8, 5 in 3 km. V teku na 8 km je od prijavljenih 17 tekmovalcev nastopilo 13, prvo mesto pa je po ogorčeni borbi zasedel Razinger Lojze, član Bratstva z Jesenic. V teku na 5 km je od prijavljenih 20 tekmovalcev startalo le 14, med katerimi je domačin Lichteneger Jože zasluženo priboril Mojstrani prvo mesto. V teku na 3 km je od prijavljenih 64 tekmovalcev nastopilo 53 in tudi tu je Mojstrani mali Zima Srečko priboril najvidnejše mesto. Največ zanimanja je bilo za veleslalom seniorjev, kjer je nastopilo kar 23 tekmovalcev. Proga je bila precej težka, dolga 600 m z višinsko razliko 250 m. V hudi in zelo zanimivi borbi je mesto najboljšega osvojil Zvan Alojz, član Gorenjca z Jesenic. V slalomu dam je bila med 5 tekmovalkami najboljša Praček Alojzija od Gorenjca. V juniorskem slalomu, kjer je nastopilo 29 tekmovalcev, pa je pripadla korajžnemu Marjanu Staretu, tudi članu Gorenjca. Popoldne se je na skakalnici v Mojstrani zbralo nad 300 gledalcev, ki so bili s skoki nad 40 skakalcev kar zadovoljni. Tudi tu se je mladina odrezala prav dobro, posebno najmlajši so se 8 svojimi uspelimi skoki prav lepo predstavili. V skokih posamezno je med seniorji zmagal Kordež Stanko od Bratstva, med juniorji pa pridejo za prva tri mesta v poštev Hu-ter Jože, Brun Berti od Bratstva in Polda Janez iz Mojstrane. Tehnični rezultati: Prvenstvo v norveški kombinaciji si je osvojil mladi Knific Jože (Bratstvo) 303.5, 2. Rožič Janez (Ilirija) 243.8, 3. Kordež Stanko (Bratstvo) 215.5. Tekme v skokih: 1. Kordež Stanko (Bratstvo) 141.7 (skoki 22.5, 27), 2. Knific Jože 140.6 (23.5, 25.5), 3. Praček Ciril (Skala) 137.3 (22, 24.5), 4. Bukovnik Leo (Bratstvo) 133 (20,5 24), 5. Klančnik Gregor (Mojstrana) 127.4 (20, 23.5). Četrti zlet gorenjskih smučarjev je ob 18. zaključil predsednik GZSP g. Jože Cinkovic, ki je v hotelu »Triglav« razglasil rezultate in razdelil zmagovalcem plakete, ter se obenem zahvalil vsem funkcionarjem in posebno Mojstrančanom za njihovo gostoljubje, ki so ga nudili športnikom GZSP. Na nekatere podrobnosti se bomo še povrnili. Slovenska teniška zveza ustanovljena V Mariboru so včeraj zborovali zastopniki teniških kluba v in ustanovili svoj vrhovni Sorum MARIBOR, 2. marca. Pri »Orlu« je bil danes dopoldne ustanovni občni zbor Slovenske teniške zveze. Otvoril in vodil ga je predsednik akcijskega odbora znani športni delavec g. Rado-van Sepec, ki je v svoje uvodne besede zajel pregledno sliko o vseh važnejših dogodkih v slovenskem teniškem športu. Potem ko je občni zbor soglasno potrdil pravila novoustanovljene teniške zveze, je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik R. Sepec, podpredsedni kdr. I. Murko in A. Voikar, tajnik S. Voglar, blagajnik Mazi, zvezni kapetan F. Babič, odbornika E. Be-tetto in mr. Z. Gorup. Nadzor, odbor: mr. Maver, inž. Uran in Logar, razsodišče dr. Bleiweis, dr. Vauhnik in dr. Ivič. V Sloveniji je danes 35 turnirskih igrišč, organiziranih igralcev in igralk je 505. Ugotov-Ijenja je bila naslednja lestvica jakosti teniških igralcev: Gospodje: 1. B. Smerdu (Ilirija), 2. O. Blanke (Rapid), 3. M. Albaneže (ISSK Maribor), 4. G. Šivic (Ilirija), 5. S. Tončič (ISSK Maribor), 6. A. Korenčan (ISSK Maribor), 7. dr. E. Smerdu (Ilirija), 8. J. Banko (Ilirija), 9. F. Lukman (Ilirija), 10. V. Skapin (ISSK Maribor). Dame: 1. inž. Eza Sernec-Maire (Ilirija), 2. E. Parin (Ilirija), 3. B. Voglar (ISSK Maribor), 4. M. Miihleisen (Ilirija), 5. M. Babič (ISSK Maribor). V smislu sklepov sta predvideni medmestni srečanji Ljubljana—Maribor, mednarodni turnir na Bledu ter medzvezna tekmovanja s srbskim in hrvatskim save-zom. ISSK Maribor bo izvedel turnir za prvenstvo dravske banovine v okviru Mariborskega tedna, SK Ilirija pa bo imela svoj turnir ob priliki spomladanskega ve-lesejma. Občni ibm ŽSK Hermesa K a v čerajšnji skupščini so marljivi klubovi delavci poročali o izvršenem delu v preteklem letu LJUBLJANA, 2. marca. V soboto zvečer je ZSK Hermes na XXII. rednem ieinem občnem zboru polagal obračun svojega dela, ki je posebno lani bilo zelo uspešno. Zborovanja se je udeležilo številno članstvo. Železniško direkcijo je zastopal dr. Mavri, UJNZB Ljubljana II. pa Ivan Andlovšek. Predsednik Josip Jesih je pozdravil članstvo in predlagal, naj se pošlje pozdravna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. Predlog je bil sprejet z ovacijami in vzkliki Nj. Vel. in kraljevskemu domu. Pozdravna brzojavka je bila poslana tudi prometnemu ministru Nikoli Bešliču, ministru za telesno vzgojo Dušanu Pantiču, glavnemu direktorju drž. žel. Milanu Jo-jiču, predsedniku gradbenega oddelka dir. drž. žel. ing. Stojkoviču in dolgoletnemu tajniku kluba, ki se sedaj zdravi na Golniku, tov. Barlu. Predsednik je nato očrta! klubsko delovanje v minulem letu, kjer z zadoščenjem lahko ugotovimo, da so se dolgoletni načrti Hermežanov uresničili in je prišel klub do svojega stadiona. Delo centralnega odbora je bilo v glavnem osredotočeno na preureditev športnega stadiona. Na vseh sejah in sestankih je bila to glavna točka dnevnega reda in pa pridobivanje finančnih sredstev. Nato se je predsednik v imenu kluba in občnega zbora zahvalil vsem me-rodajnim činiteljem za uvidevnost in podporo, ki so je klubu nudili za uresničenje svojega cilja. Tajniško poročilo je podal tov. Lado Zaje. Klubsko delovanje je bilo zelo živahno. Največji dogodek v 211etnem klu-bovem obstoju je bila brez dvoma otvoritev novega stadiona, pri kateri so delovali najvišji predstavniki prosvetne in verske oblasti. Poročilo tehničnega odbora za zgradbo stadiona je podal tov. Lukežič. Delo na stadionu se je pričelo lansko leto spomladi in je bilo v glavnem pred otvoritvijo dokončano. Letos pa bo treba še urediti teniške prostore, ki se bodo v zimskem času preuredili v drsališče, in pričeti z delom na otroškem igrišču. ki bo tudi letos dokončano. Tov. Berglez je poročal o delovanju nogometne sekcije, ki se ie v jesenskem prvenstvu ljubljanskega I. razreda plasiralo na prvo mesto s tremi točkami naskoka in z razliko golov 24 11 O delovanju lahkoatlet-ske sekcije je poročal tov. Perovič. Sekcija je bila lani tako rekoč na novo obnovljena in je prav dobro napredovala. Na novem stadionu sta bila prirejena dva atletska mitinga, sekcija pa je bila zastopana na 5 atletsk;h nastopih. Sekcija šteje danes že nad 60 aktivnih članov, ki vsi pridno trenirajo. Kot nujno potreba se je izkazala ustanovitev damske atletske sekcije, za katero vlada že sedaj veliko zanimanje. Kakor je razvidno iz poročil tov Ciglarja. je tudi kolesarska sekcija leno napredovala. Klub je bil po svojih tekmovalcih zastopan na vseh dirkah Sirom naše domovine in so se tekmovalci povsod častno izkazali. O delovanju tež-koatletske sekcije je obširno poročal tov. Hausler. Klub sam je priredil dva med-Tp^ctna $e udeležil vseh pro- pagandnih nastopov na Jesenicah, Črnomlju in Mariboru, kakor tudi državnega prvenstva v Zagrebu. Za table-teniško sekcijo je poročal tov. Marinko in moramo tudi tu zabeležiti viden napredek. Člani so se poleg državnega prvenstva in prvenstva Slovenije udeležili vseh turnirjev, kjer so dosegli najboljša mesta. Poročilo motosekcije je podal tov. Ru-pena. Velik dogodek v klubovem življenju je bil lani 18. avgust, ko je njegovo prireditev na podutiški progi obiskal Nj. Vel. kralj Peter II. (viharne ovacije in vzkliki Nj. Vel. kralju). Važen datum za sekcijo je bil tudi 20. oktober, ko je bila na novem hermesovem stadionu otvor-jena nova dirkalna proga. »Bitoijska prireditev« je bila zaradi slabega vremena otežkočena, vendar pa je klub s podporo članstva določil lep znesek v dobrodelne namene. Vozači so nastopili na številnih cestnih dirkah in dirkah na dirkališču. Izmed 13 dirk, ki so bile lani prirejene v državi, je Hermes priredil 4. Na teh je bilo razdeljenih 330 nagrad, od katerih jih je s svojimi 18 dirkači odnesel največ Hermes (92). Po končanem poročilu je tov. Rupena izročil požrtvovalnemu predsedniku za njegovo 501etnico spominsko plaketo »Otvoritev stadiona«. Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal tov. Rot, naj c menimo samo to. da se je klub v minulem letu, kljub nastalim razmeram rešil vseh starih dolge v Po sklepu olčnega zbora je bila prejšnja uprava razpuščena, imovina z inventarjem pa izročena samostojnemu konzorciju, ki bo odslej upravljal stadion. Občni zbor je dal odboru pohvalno raz-rešnico. Novi odbor sestavljajo: pokrovitelja dir. ing. Rudolf Kavčič in pomočnik direktorja Franc Hojs, reprezentančni predsednik kluba dr. Anton Mauri, višji svetnik pri dir. drž. žel., predsednik Josip Jesih, podpredsednika Ivan Andoljšek in Ivan Rupena, glavni tajnik Rado Zajec, tajnik II. Danilo Delkin, tajnik III. Anton Campa, knjigovodja Franc Plevel, blagajnik Ivan Makuc, upravnik stadiona Ivo Lukežič, gospodar Josip Kelnerič; odborniki: Jakob Cigler, Lado Berglez, Josip Perovič, dr. Miloš Stare, dr. Rudolf Heis-ler, Vladimir Pušenjak, Alojz Ilovar, Pino Kuhar, Aleksander Lukež; namestniki: I. Djordjevič, Milutin Zupančič in Viktor Skopec. Revizijski odbor: Ulrik Vosper-nik, Leopold Juh in Okršlaj. Razsodišče: ing. Leben, ing. Zelenko, dr. Jeglič, dr. Brabec, Nace Irkič, Jurec, Klebel, Jeras in Kuret. Predsednik se je za ponovno zaupanje najtopleje zahvalil in poudaril, da bo novi odbor šel po začrtani smeri naprej za procvit in napredek kluba. MEDNARODNA TEKMA med Nemčijo in Madžarsko bo 6. aprila v Kolnu. To bo že 17. srečanje med obema reprezentancama. NOV TRENER zagrebških atletov Kal-tenbach je včeraj prišel v Zagreb. ___ Nogometni dogodki Hrvatska liga ZAGREB: Železničar : Slavija (O) 3:1 (1:1) Gradjanakl : Concordla 8:0 (2:0) Mo-itvo Gradjanskega rutinirana enajsto-rica, Concordia kakor izgubljena. 8000 gledalcev. SPLIT: Hajduk : Slavija (V) 7:0 (2:0). Silna premoč zmagovalca, 3000 gledalcev. SARAJEVO: Hašk : Sašk 2:2 (1:1). Živahna igra in realni izid. SUBOTICA: Bačka : Split 0:0. Srbska liga BEOGRAD: Jugoslavija (J) : Bask 2:1 (1:0) Jedinstvo : Gradjanski 2:0 (1:0). NOVI SAD: Vojvodina : Jugoslavija (B) 1:1 (0:1). SUBOTICA: BSK : ZAK 3:2 (3:0). BOROVO: Bata : Slavija (S) 3:1 (1:1). Rokoborhe v Mariboru Prvenstvo Maribora si je priboril SK Maraton MARIBOR, 2. marca. V veliki sokolski dvorani se Je vršila danes dopoldne rokoborba za prvenstvo Maribora. Tekmovanje se je pričelo ob 8. in je trajalo neprekinjeno do 14. Nastopilo je 25 atletov, in sicer 15 od SK Maratona in 10 od Pekovskega športnega kluba. Nastopili so v šestih kategorijah, ker v težki ni bilo nobenega tekmovalca. Tehnični rezultati so naslednji: Ban tam kategorija: Nastopili so 4 tekmovalci: 1. Sajibert (PSK), 2. Peršovec (M), 3. Gril (M), Točke 3:3. Perolahka kategorija: Nastopilo je 6 tekmovalcev: 1. Ludvik^Dolinšek (M), 2. Jezernik (PSK), 3. Lepenik (PSK). Točke 3:3. Lahka kategorija: Nastopilo je 6 tekmovalcev: 1. Babič (M), 2. Kozič (PSK), 3. Jug (M). Točke 4:2 za Maraton. Polsrednja kategorija: Nastopili so 4 tekmovalci: 1. Ivanič (M), 2. Savorič (PSK) 3. Ules (M). Točke 4:2 za Maraton. Srednja kategorija: Nastopili so 3 tekmovalci. V tej kategoriji od PSK ni nastopil noben atlet 1. Verbošt, 2. Blatnik, 3. Verstovšek (vsi M). Točke 8:0 za Maraton. Polte2ka kategorija: Nastopili so 3 tekmovalci: 1. Pirher (PSK), 2. Orešnik (M), 3. škrofič (PSK). Točke 2:4 za PSK. Prvenstvo Maribora si Je priboril Maraton z 22:14 točkam. Tekme so bile napete in zanimive in je prisostvovalo ogromno število gledalcev. Se v tem mesecu se bo vršilo prvenstvo Slovenske težkoatletske zveze v Mariboru, bo kateri priliki bomo videli tudi Ljubljančane. Letošnji državni prv.-1-poltežki kategoriji Ivan Pirher (PSK) je dobil laskavo povabilo, da potuje z jugo-slovensko reprezentanco po Nemčij.. Tableteniško prvenstvo srednješolk opovedano ? Slovenska table-teniška zveza je pred kratkim objavila razpis za table-teniško prvenstvo dijakinj srednjih šol. ki naj bi se vršilo včerajšnjo nedeljo v telovadnici državne klasične gimnazije v Ljubljani. Dasi so bili prostori pripravljeni in se je prijavilo tudi precej tekmovalk, se prvenstvo iz neznanih razlogov ni vršilo. S. K. MLADIKA. Občni zbor bo danes ob 20. v Mladinskem domu. Vabimo vse člane, redne in podporne. NA DIJAŠKIH smučarskih tekmah v Kitzbiichelu od 5. do 8. t. m. bo sodelovalo 12 držav, in sicer poleg Nemčije še Italija, Japonska, Madžarska. Rumunija, Španija, Bolgarija, Norveška, Finska, Švedska. Danska in Slovaška. Prijavljenih je nad 600 tekmovalcev, med njimi 500 Nemcev. Maribor čez nedeljo Maribor. 2. marca Maribor se ie prebudil davi v krasnem sočnem iutru marčne nedelja. Jutranja minimalna temperatura je bila še 3.6 st C pod ničlo, okoli poldne Da smo že imeli več ko 10 st. C nad ničlo. Mariborčani so lepo nedelio dobro izkoristili za izlete ter iziprehode. Pa tudi društveno življenje le kazalo živahno razgibanje. Francoski krožek je imel v društvenih prostorih v Gregorčičevi ulici svoi redni občni zbor. Id ga ie otvoril in vodil krožkovni predsednik bivši senatni podpredsednik dr M. Ploj. Izčrpno so poročali o prizadevnem kulturnem delovanju tajn;k prof. F Oasparin, blagajničarl^a ga. SpcnJalova in knjižničar prof. Umek. Knjižnica šteje 2741 knjig. Pri volitvah i e bil po večini izvoljen dosedanji odbor z g. dr. M. Plojem na Čelu Pohvalno le cmenil Jprožkovno delovanie tukajšnji francoski konzularni agent g. dr. V. RaDOtec. ki io spregovoril v imenu beograjskega franc. poslanika in ljubljanskega konzula. Pivflcova sokolska družina je zborovala sinoči v matičnem Sokolskem domu. kier se ie zbrala k rednemu občnemu zboru Sakciskega društva Maribor I Sokolska družina, ki io ie bil ustanovil nepozabni pok. dr. L. P'vko. ie med nai-delavnejšimi tokolskimi edinicami ob meji. kar ie izorlčal tudi snečnji občni zbor. Tudi v pretekli poslovni dobi ie Sokol Maribor I. vzgleuno deloval v narodno prosvetnem in telesno vzgojnem oziru. Otvgril je občni zbor s prisrčnim sokol- dtiim pozdravom starosta br. Mohorko. ki ie imenoma pozdravil zastopnika mariborske župe in matičnega Sokola br. dr Mihaliča ter zastopnika radvanjske so-kolske čete br. A. Ježa ter navzočega zastopnika naprednega tiska. Sledila ie počastitev sr,orni na umrlih članov, zlasti najstarejšega člana soustanovitelja in znanega narodnega borca Radoaava Knafliča. Klena porodila požrtvovalnih c.ruštvenih funkcionarjev so bila sprejeta s toplim odobravanjem. Društvo šteje 483 pripadnikov. med temi 46 naraščaja. 115 dece. Po poklicu ie med članstvom 11 delavcev. 20 obrtnikov. 5 trgevcev. 27 učiteliev in profesorjev. 84 državnih nameščencev. 79 zasebnih nameščencev. 14 vojakov. 4 zdravniki. 2 odvetnika. 41 dijakov. 25 zasebnikov. Denarni promet izkazuie 183.668 din. Preiemkov 1e bilo 92.025.75. izda'kov 91.642.25 din. Pivkov sklad presega 62.621 din. Sledila ie razdelitev diplom najboljšim tekmovalcem. Zelo živahna 1e bila debata v zvezi z ureditvijo, oziroma odstavitvijo dr. Pivkcvega doma. Občni zv or ie izvolil petčlanski akciski odbor za č m prejšnjo gradnjo dr- Pivkovega doma. Dr. B. Mihalič ie iskreno pohvalil vzgled-no sr-lkolsfeo d?] o z vzpodbudnimi besedami Prisrčno ie pozdravil občni zbor tudi zastopnik radvanj =kega Sokola br. Jež. ki ie izčrpno poročal o razveseljivem napredku radvanjske sokolske č^e. Pri volitvah ie bila po večini izvožena dosedanja uprava z zaslužnem starosto br. M-hckom na čelu Izprememba te le v tajništvu in sta bili izvoljeni za tajnici Selinšefk Jerica in kot namestnica Rizika Jeričeva. prosvetar le Anton Sušteršič. Narodno železničarsko glasbeno društvo »Drava" ie imelo danes dopoldne v mali dvorani Narodnega doma svoj 22 redni občni zbor. ki ga ie vodil dolgoletni predsednik "oso Jože Vckač. Njegovim prisrčnim uvodnim izvajanjem so sledila skrbna 3e:tavljena poročila tajnika A, Zivfca. blagajnika Pa-ara, gospodarja Orbaniča. zboro.odie A. Horvata, kapel nika Zekarja. vodje 4am-buraškega odseka Pivke. prof. Druzoviča za glasbeno šolo in g. Stembiichlerja za nadzorni odbor. Društvo šteie 880 članov, dohodki so bili 127.357.55 din. izdatki 123.231.85 din. vrednost inventarja 130.000 din. Pri volitvah ie bil po večini izvoljen dosedar.ii odbor z zaslužnim predsednikom g, Vakačem na čelu. Kot zastopnik Jugosl. pevske zveze ter Ipavčeve pevske župe je spregovoril prof. V. Mirk, ki je izročil zlate kolajne v znak priznanja za vneto sodelovanje J. Paaru, D. Orbaniču, A. Ri-javcu in L. Sterletu, bronasti kolajni pa A. Verasu ln A. Jakliču. V znak priznanja za 201etno marljivo društveno delovanje so prejeli diplome Albin Zivko, Ivan Paar in Franc Mordej, za lOletno delovanje A. Jakolič, A. Veras, S. Slomšek, A. Cerne. J. Lovec, F. Ferk, A- Mlaker, F. Fras, V. Lampe, M. Miljkovič, J. Puh ter M Koro- 9VVM Nepojasnjen napad na upokojenega profesorja Ko se je upokojeni profesor dr. Jakob Zmavec, ki je svoj čas poučeval na tukajšnji klasični gimnaziji, vračal s svojo hčerko Tinčko domov, se je na vogalu Prešernove in Ciril Metodove ulice zaletel vanj neki moški in ga podrl na tla. Se na tleh ležečega Je napadalec poškodoval po glavi z nekim ostrim predmetom Hčerka je takoj klicala na pomoč, nakar jo je napadalec odkuril v temo. Slučajno je prišel mimo šefprimarij dr. Benčan, ki Je nudil napadenemu in poškodovanemu dr. Zmavcu prvo pomoč. Napadenca so prepeljali v bolnišnico. Sedaj poizvedujejo za napadalcem. Po pomoti je bil osumljen napada neki srednješolec D., vendar ra se je izkazalo, da je bil omenjeni dijak ob čas unapada v šoli Zadeva Se nI pojasnjena. Nova skupina židovskih beguncev je prišla po znanih selniških poteh čez našo mejo. V skupini je bilo 30 Zidov. Pre-vaz v notranjost države nuj bi bil, kakor v seh dosedanjih primerih, izveden s pomočjo avtomobilov. Baje so pri tem prizadeti neki tihotapci, ki dobra poznajo obmejne prehode. Ceijske novice Celje, 2. marca. Zborovanje koroških ; borcev | Krajevna organizacija Legije koroSkih borcev v Celju, ki ima okrog 750 članov, je imela danes dopoldne izreden občni zbor v hotelu »Evropi*. Predsednik polkovnik v p. g. Viktor Kovačič je v začetku sporočil, da je večina članov pred tremi tedni na rednem občnem zboru Izvoljenega odbora odstopila, zaradi česar je bil sklicrn izreden občni zbor. na Čigar dnevnem redu je samo volitev novega upravnega in nadzornega odbora. Predložen je bil samo en predlog, kj ga je predsednik prečtal. V upravni odbor so bili soglasno izvoljeni naslednji gg.: predsednik Viktor Kovačič. polkovnik v p.; I. podpredsednik Franjo Roš, učitelj; II. podpredsednik Janko VVagner, računski svetnik; tajnik Anton Mule j, pisarn1 ški pomočnik; tajnikov namestnik Janko Hribir sodni uradnik; blagajnik M rko Hvaleč, rudarski paznik v p.; blagajnikov namestnik Ferdo Primec. hranilniški uradnik; odborniki: nadzornik tiskane BogonrJ Ko'nk, skladiščnik Fric Mikeln in železniški uradnik Anton Repnik iz Celia ter gostilničar Da-nimir Pačnik iz Laškega; namestniki od-I borniKov: trgovec Anton Fazarinc. višji gometer Bazilii Jeras Čevljarski mojster Josip Kos in inšpektor Zedinjenih zavarovalnic Alojzij Kronovšek V nadzorni odbor so bili izvoljeni naslednji gg.: predsednik kapetan v p. Matej Arnejc, člana prof. inž. Dušan Rudolf jn računski svetnik Rudolf Fajgelj, za namestnika pa narednik vodnik v p. Franc škufca in strokovni učitelj Josip R.ajhman. G. Fazarinc je poudaril potrebo odločno nacionalnega prepričanja vseh koroških borcev. Kdor je drugega prepričanja., ne spada v legijo in naj se zahvali za kolajno. ki jo je morda nre^el kot koroški borec. Predsednik polkovnik v p. g. Kovačič je podčrtal, da so koroški borci vojaki tudi takrat, kadar nosijo civilno obleko. Ena najlepših lastnosti vojaka je železna disciplina. Ce bo vladala taka disciplina tudi med koroškimi borci, bodo stopali uspešno korak za korakom naprej, če bi kralj in Jugos'avija pozvala koroške borce, se bodo gotovo vs>j odzvali in pohiteli tja. kamor jih bo klicala dolžnost. Požig v Arji vasi številnim požarom v zadnjih mesecih je sledil v soboto zvečer nov požar, ki je spet močno razburil prebivalstvo. V soboto okrog 19. se je vnel kozolec inž. Ježovnika v Arji vasi pri Petrovčah. Požar je hitro zajel vse poslopje. Domačini so takoj prihiteli na pomoč in začeli reševati vozove in gospodarsko orodje iz gorečega poslopja. Gosilcem iz Arje vasi, Žalca, Levca in Griž je uspelo ogenj omejiti, škoda je zelo velika. Vse kaže, da je bil ogenj podtaknjen. Vichy načelno pristal na japonske predloge V Indokini pa še oklevalo in odklanjajo sleherno odgovornost — Nove japonske grožnje New York, 2. marca n. (Ass. Press) Vesti iz Vichyja potrjujejo, da je ministrski svet na sivoji snočnji seji sklenil popustiti napram zahtevam iz Tokia 'n načelno sprejeti japonske posredovalne predloge za sklenitev miru med Indokine in Tajem. Francoski poslanik v Tokiu Henry je bil danes dopoldne eno uro pri japonskem zunanjem ministru Macuoki in mu je ob tej priliki izročil noto francoske vlade, v kateri je ta pristala na japonske predloge. Iz Saigona prihajajoče vesti pa kažejo, da tamkajšnji francoski vbjaškJ in politični krogi niso še prepričani da položaj ni več tako napet, kakor je bil zadnje rflni. Francoska indokitajska agencija ARr je objavila, da vlada Indokine n avtonomna in da zaradi tega ne more biti odgovorna za sklepe, ki bi bili glede na japonske posredovalne predloge sprejeti v Vichyju. Poleg tega je japonski poveljnik v Sai-gonu polkovnik Jasamura izjavil, da je francoska vlada v Vichyju sicer načelno sprejela japonske posredovalne predloge, da pa se bodo morali delegati Indokine še podrobno pogajati z delegacijo Taja glede njihove izvedbe. Poudaril' pa Je, da bo Francija prisiljena pristati še na nadaljnje koncesije, če sedaj takoj ne bo pokazala dobre volje in v smislu japonskih in-tencij v nekaj dneh definitivno zaključila mirovna pogajanja s Tajem. Zanimivo je, da je onih 20.000 kvadratnih milj, ki naj bi jih Indokina v smislu japonskih predlogov odstopila! Taju, izredno rodovitnih. Pokrajina je bogata kavčuka in rud in v njej pridelujejo mnogo sena in drugih kmečkih pridelkov. Izvedelo se je, da je Taj za japonsko posredovanje Japoncem že zagotovil prioriteto v eicsploataciji industrijskih surovin in kmečkih pridelkov na tem področju. Francoski protipredlogi t Tokio, 2. marca (UP) Kolikor je bilo mo^če zvedeti v tukajšnjih francoskih diplomatskih krogih, je vlada v Vichyju sinoči dala francoski delegaciji za pogajanja o miru s Tajem nova navodila, tako da se bodo lahko pogajanja sedaj pospešeno nadaljevala. Navodila iz Vichyja vsebujejo neke protipredloge, o katerih pa ni bilo mogoče dobiti nikakih podrobnejših informacij. Na vsak način naglašajo v japonskih diplomatskih krogih, da bo Japonska vztrajala pri svojih posredovalnih predlogih, ki itak odgovarjajo minimalnim koncesijam, s katerimi bi se mogel Taj sploh še zadovoljiti _ V snegu in mrazu se spomnite ptic ! Govor maršala Petaina delavstvu v St. Etienneu Vichy, 2. marca. p. Maršal Petain se je včeraj mudil v St. Etienneu, kjer ga je sprejela ogromna množica. Po pozdravu pred magistratom je imel maršal z balkona nagovor na množico, v kateri so bili večinoma delavci. Opozoril je na svojo poslanico, ki jo je objavil lani v oktobru in v kateri je razložil, da se lahko škodljiva razredna borba preneha Ie tedaj, kadar se odpravijo tudi njeni vzroki. Pozval je delavstvo In delodajalce, naj sodelujejo z vlado pri delu za socialno obnovo Francije. Obletnica osvoboditve Bolgarije Sofija, 2. marca AA. Ob 63. obletnici osvoboditve Bolgarije je bila v cerkvi siv. Aleksandra Nevskega služba božja, ki so se je ureležili predstavniki kraljevskega doma, vsi min^tri, predsednik narodnega sobranja Logofetov z večino narodnih poslancev, predstavnik' vejske in druge osebnosti. Sofija je vsa v zastavah Spremembe v ruski vojski Moskva, 2. marca. AA. (DNB). Dosedanji vrhovni poveljnik prve armije na Daljnem vzhodu general Popov Je bil imenovan za poveljnika leningrajskega vojnega okrožja, dosedanji poveljnik leningrajskega vojnega okrožja general Kirponos pa za poveljnika kijevskega vojnega okrožja. Za poveljnika prve armije na Daljnem vzhodu je imenovan general Jermenko. Polkovnik Donovan na povratku v Ameriko Lizbona, 2. marca. AA. (Reuter). Posebni odposlanec predsednika Roosevelta polkovnik Donovan je prispel iz Madrida v Lizbono, odkoder bo v torek odpotoval s »Clipperjem« v New York. Pristanek nemškega transportnega letala v Skoplju Beograd, 2. marca. AA. Včeraj ob 13.30 je bilo nemško trimotorno prevozno letalo prisiljeno spustiti se na letališče v Skoplju. Po pripovedovanju pilota je bilo namenjeno v Bolgarijo, pa je izgubilo orientacijo in zašlo nad jugoelovensko ozemlje. Posadka je štela osam mož. Popravek o visoki nagradi. Nedeljski listi so objavili poročila agencije Avale o visoki nagradi za opero ali dramo Iz domače zgodovine, namenjeno za svečanosti ob nastopu NJ. Vel. kralja Petra n. Kakor nas je obvestila agencija Avala, ne znaša nagrada 200.000 din, marveč 20.000 din. sfUTBOc, pomiSe&lai hhjl 8 Ponedeljek, 3. HI. 1941 Krasna pomladna nedelia Na prisojnih krajih se je povzpelo živo srebro na 3o°C — Veliko romanje k prazniku svetovnih rekordov v Planici — Izletniki so se sončili kakor martinčki sredi pomladi — Vedno več znanilcev zgodnje pomladi — Kronika brez posebnih nesreč in kriminalnih dogodkov Ljubljana, 2. marca V skladu s političnimi in vojnimi zmedami so letošnji nepričakovani vremenski preobrati. Se pred tednom je bil močan nalet snega, v teku tedna pa se je vreme zmehčalo in današnja nedelja je bila kar čez noč znanilka sončne pomladi. Že zgodaj zjutraj se je sonce vzpenjalo na sinje nebo in ogrevalo ljubljansko pokrajino, ki tokrat ni bila preprežena z meglo, običajno znanilko lepega vremena. Krasnemu nedeljskemu jutru je sledil sončen, veder predpomladni praznik, kakršnega letos še nismo imeli. Nobenega oblačka na nebu, pokrajina ves dan obsijana od toplega sonca, planine svetle kakor marmor, vsa pri-roda brž pripravljena, da požene novo brst in rast. Seveda je bila Ljubljana že dopoldne močno razgibana in popoldne so bili izletniki kar v zadregi, kam naj ubere jo pot, da bodo tako lepo nedeljo čim bolje izkoristili, se navžili sonca in svežega zraka. Seveda pa se je opažalo, da smo vsi, ki smo ostali v Ljubljani, nekakšni »rezervisti«, kajti glavne množice so zadele temo, ko so se odpravile na veliki smučarski praznik v Planico. Lahko jih res zavidamo. Tem bolj, ko nam prva poročila javljajo, da so bili tisoči izletnikov v Planici deležni ne samo krasnega užitka v planinski prirodi, marveč so tudi bili priče velikih rekordov na planiški skakalnici Naša mamutska skakalnica se je z današnjimi rekordnimi skoki približala svojim dokončnim možnostim — ali to poglavje že zasega v danes tako pestro in zanimivo športno rubriko. V najlepšem skladu z današnjo sončno nedeljo v Ljubljani ie bila dnevna kronika. V postu smo. Naenkrat smo se zavedli, da je treba vesel fačeniu napraviti konec. Veliki politični dogodki zahtevajo zbra nosti. In treba je naglasiti, da najnovejši dogodki niso niti malo omajali hrabrega ravnodušja naših ljudi. Dan je minil brez posebnih dogodkov, izletniki so se zvečer zadovoljni vračali z izleta. okrašeni že s prvimi znanilci pomladi, s telohom in tro-benticami. Policijska kronika ni zabeležila prav nobenih posebnih dogodkov in tudi reševalna postaja je lahko ves dan počivala, v bolnici pa je bilo nekaj običajnih sprejemov. Sokol! so merili svoje moči na drugih meddruštvenih tekmah ljubljanskega okrožja Danes so bile v telovadnici Sokola v Trnovem druge okrožne tekme za članstvo in naraščaj v nižjem in srednjem oddelku. Tekme so temeljna priprava za letošnji 'letni župni nastop. Zato si je meddru-štveni odbor nadel nalogo, da izvede čim več takih tekem, ker se da le s tekmovanjem zbuditi v mladini duha odločnosti in vztrajnosti. Na takih tekmah, kjer nastopajo cele množice telovadcev, je mo goče doseči tudi večji kvalitativni napredek. To velja predvsem za naraščaj, ki se je danes še prav posebno odlikoval in so mladi telovadci dali vse, da bi dosegli čim boljše uspehe. Tekmovanje se je pri-čdlo ob 8. uri in sicer za člane nižjega in srednjega oddelka. Zastopana so bila vsa sokolska društva ljubljanskega okrožja. Vsega je nastopilo nad 200 telovadcev, ki so morali izvajati prvine, ki so osnovna priprava za nadaljnje nastope. Tekmovanje sta vodi'a prednjeka br. Gregorka in Skit s člani prednjačkega zbora. Tekme »o posetili tudi starosta ljubljanske sokol- ske župe br. dr. Viktor Murnik, 1. podsta-resta br. Janko Jazbec in tajnik br. Ahčin. Članske tekme so bille v dobri poldrugi uri zaključene, kar je najboljši dokaz vzorne organizacije in discipline. Tekmovalci SC' SC lahko dosti novega naučili. Žu-pa bo v kratkem izdala spored tekem, ki bodo prišle v poštev na medžupnih tekmah ter bodo tako- naši sokolski borci lahko takoj pričeli z novim delom V srednjem oddelku je tekmovale 5 vrst. Prvo mesto si je priborila vrsta Ljubljanskega Sokola z 205 točkami od 240 dosegljivih, 2 Ljubljana Šiška s 190 točkami, 3. Ljubljana II. Trnovo s 179.T'* točke 4 Ljubljana I. Tabor s 173.25 točke in 5 Ljubljanski Sokol (druga vrsta) s 166 točkami Č'ani so izvajali vaje !lepo uglajeno, taktno. brezhibno, z veliko sigurnostjo. Med poedinci je z dvema točkama razlike zmagam Lado Ja-novsky pred odličnim Zrimškom, ki je dosegel 53.25 točke od 60 dosegljivih. Oba sta od Ljubljanskega Soko'Ia. Mladina svojemu sokolskemu vzorniku Ob dvojnem jubileju br. Toneta Gorjanca je bila včeraj na Taboru lepo uspela mladinska akademija Sokol I na Taboru je priredil včeraj popoldne ob 16. v dvorani Sokolskega doma lepo . crt>elo mladinsko akademijo, ki je bila obenem počastitev dvojnega jubileja vzornega Sokola br. Toneta Gorjanca. Jubilant br. Tone Gorjanc je proslavil 301et-nico, odkar je stopil v Sokola na Taboru in 20 let odkar vodi mo^ko deco, ki ji je pravi oče m vzgojitelj. Ob zvokih koračnice orkestra Sokola I sta prikorakli moška in ženska deca z dečjim praporom na čelu v dvorano, toplo pozdravljeni od številnega občinstva, ki je kljub lepemu vremenu zasedlo obširno dvorano. Vsa deca se je zbrala na odru pod slliko Nj. Vel. kralja Petra II. v kroju rn junaško zapela »l e naprej brez miru ...« Pred mladino je stopil starosta br. inž. Lado Bevc, ki je v svojem govoru poudaril, da ae je zbrala danes sokolska mladina, da počasti s svojo akademijo vzor Sokola br. Toneta Gorjanca, ki praznuje 30- letnico sokolovanja in 201etnico kot vodnik in vzgojitelj moške dece. Brat To-ne Gorjanc je bil vedno Sokol v pravem pomenu besede in je prevzel mesto načellni-ka v društvu v času, ko sk> notranji pre-tresljaji ogražali obstoj društva. Kot odločnemu Sokolu se mu je posrečilo, da je znova strnil vse oddelke na Taboru, tako da je društvo danes spet na tisti višini kot je bilo nekdaj V priznanje mu je društvo poklonilo krasno spominsko plaketo »Majka Slavija zbira Sokoiiče«. Jubilantu je najprej čestital starosta br. inž. Bevc, potem pa člani in Slanice vaditeljskega zbora in vsi mladinski oddelki Lepa bratska svečanost je napravila na vse navzoč-ne globok vtis. Nato so se zvrstile telovadne točke moške in ženske dece. Ženska deca je izvaja-vaje na pesmico »Sončece že vzhaia«. dečki so nato veselo prignali medveda in rajali okrog njega, kar je zbudilo pri ob- Ponedeljska križanka Vodoravno: 1. matematični izraz, 6. slovanski svetnik, 11. veznik v latinščini, 12. ptica, 14. nikalnica s pomožnim glagolom, 15. kratica za. element, 17. starejša oblika veznika, 19. takšen, 20. oblika osebnega zaimka, 21. zemljepisen izraz, 22. znamka ur, 23. ploskovna mera, 25. grška črka, 26. del ženske obleke, 27. oblika osebnega zaimka, 28. vendar, 29. urad, 31. kratica za plemiški naslov, 32. azil, 34. stik, 36. znamka avtomobilov, 38. športno moštvo, 40. dostojanstvenik, 42. osebni zaimek v latinščini, 43. pretiravam, 47. oziralni zaimek, 48. židovsko žensko ime, 49. mesto v Abesiniji, 51. stroji, 52. cerkvena kazen. Navpično: 1. mnogoženstvo, 2. spolnik v francoščini, 3. žensko krstno ime, 4. veznik, 5. vrsta športa, 6. dialektična oblika za neki, 7. spolnik v arabščini, 8. oblika osebnega zaimka, 9. oblika osebnega zaimka, 10. španska pokrajina, 13. prislov kraja, 16. znamka avijonov, 18. drobna žila, 20. nedoločen števnik, 21. nasilna tatvina 24. zareza s plugom, 25. razkošna pojedina, 28. predlog, 30. električna enota, 32 leto v francoščini, 33. vrlina, okras. 35. kratica za akademski naslov v Angliji, 37. dobra karta, 38. osebni zaimek, 39. oblika osebnega zaimka, 41. starejša oblika za če, 43. oblika oziralnega zaimka, 44. vojna v srbohrvaščini, 45. zgodnji, 48. predlog v srbohrvaščini, 50. povratni zaimek. REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE Vodoravno: pasus, sirk, Tamar, aha, komora, lani, tile, mahagoni, jat, ol, Paka, mati, me, Tino, ak, tara, pire, Klis, rele, kava, is, Kina, et, Tedi, Kana, pa, tok, Radomila, rob, Egon, Modena, Lola, rabat, laso, lapor. Navpično: patos, Ahil, sak, ut, soha, ima, rog, krom, al, maj, anam, ritem, kako, anat, manever, Ita Rina, pirat, Irena, tik, ali, kis, ala, meter, Adam, kala, Ca-bar, toga, idol, kino, polo, kob, oda, rop, na, la. TROJE KNJIŽNIH NAGRAD si po naklonjenosti žreba dele Mary Starčeva, Sodražica 65, Franc Vydra, Ljubljana, Tabor 5 ln Vinko Merlak, Ljubljana, žibertova 27 činstvu navdušeno odobravanje Rajanje najmlajših je ugajalo, prav takf> tudi vaje po pesmici »Vesela pomlad«. Odlično se je postavila ženska deca z vajami na gredi, kjer smo videli res lepe sestave kot navadno pri naraščujnicah 'n celo članicah. Skupinske proste vaje moške dece so bile prav dobre, takisto vaje deklic po pesmici »En hribček bom kupil«. Zelo učinkovita je bila sestava šestorice ženske dece z obročem, ki so jih izvedle skoro brezhibno. Preskoki mo^ke dece čez kozo s prožno desko so bili prav dobri, le nekoliko predollgi. Osmorica ženske dece je odlično opravila krasne vaje po valčko-vem taktu, nakar so dečki zaključili uspelo akademijo z vajami z državno trobojni-co. Ob zvokih sokolske koračnice so izvajali redovne vaje. proste vaje in učinkovite skupine, ki so občinstvu izredno ugajale. Med poedinimi točkami so bile časom primerne deklamacije in tudi šaljivi nastopi, med katerimi sta posebno ugajala Jur-ček pojde na Mars in pa Mala kuharica. Občinstvo je priredilo obema topile ova-cije. Orkester poti taktirko br. Verija Svajgarja je izpolnil lop spored 'n 2a zaključil s koračnico. Ban]aluka ob smrti kralja Alfonza XIII. Poslednji španski kralj je leta 1^16. dosegel pomlbstitev 16 na smrt obsojenih Srbov Banja Luka 2. marca Španski kralj Alfonz XIII., ki je kakor vsi drugi smrtniki šel pot minljivosti, je bil nekajkrat v Jugoslaviji ir si je zaslužil prav lep spomin. Tisto leto, ko so vsi svetovni listi poročali o spremembah v španskem režimu ter o smrtni nesreči prestolonaslednika Dona Juana, je bil Alfonz XIII. na potovanju po Evropi. Obiskal je Francijo, dalje časa se je zadržal v Švici, potoval je skozi Nemčijo in prispel na Madžarsko, od koder je potem z avtom nadaljevali pot skozi Zagreb na Jadransko morje. -V Zagrebu se je zadržal v hotelu »Esplanade«, vendar poročila o njegovem prehodu skozi Jugoslavijo takrat ni bilo mogoče objaviti, ker je krailj Alfonz XIII. potoval v strogem ineognitu. Preko Italije se je vrnil v Francijo. # Bosanska Krajina bo ohranila kralja Alfonza XIII. v spominu. Njegova smrt je tod zbudila prav iskreno obžalo-venje med tistimi, ki so bili v veleizdajalskem procesu leta 1916 obsojeni na smrt. To je bila ena izmed velikih žaloiger, ki jih je morala v svetovni vojni preživeti naša ponosna Bosna. Pri veleizdajalskem procesu 1916 v Banja Luki je bilo ne smrt obsojenih 16 Srbov, ki niso zagrešili nič drugega, kakor da so bili zvesti svojemu narodu in veri. Takrat je kraj Alfonz XIII. s svojim velikim vnlivom posredoval pri avstrijski vladi in banjaluški »veleizdajal-ci« so bili pomiloščeni. Kakor rečeno, nekateri izmed njih so še danes živi in se hvaležno spominjajo kralja Alfonza. Takoj po vojni je bila ena izmed najlepših u'1ic Banja Luke imenovana po poslednjem Banja Luko novica o njegovi smrti, so španskem kralju. Ko je zdaj pri