6. številka Miitm iskaja vsak petek b datumom naslednjega dne. — Naročnin« u celo M« K 10"—, m pol leta 15 —, m Setrt leta K 2 50. Fasamezaa številka 20 Tin. Xar«£aina ta Nemčijo za «a)o isto 9 mark, u Amerika 3 dolarja. PaSUjatve na uredništvo iu apravai&tvo IJabljana, Uirska ulica fttcv. 22., L nadstropje. V Ljubljani, dne 8. februarja 1919; VI. leto DELAVEC Bakapfcd m m mU}«. — lasarati t caoetaipaimi pa-IM vrsticami s* aaraiaaa-Taja, ta sicer: pri eskratai objavi pa IS via^ pri trikratni pa 1* ria., pri M-kratai po U vla, pri «a*o-lataib objavah po 12 vta. aa vsakokrat — Za raaao ki sva Hd. stane peti t vrstica 24 vla. — Keklam. so polt-aias prosta. — Nefranldra-aa pisna so bo ■ preje majo. Kako se je gospodarilo v stari Avstriji. Ker se najde Se dosti blaznih ljudi, ki neprestano zmerjajo in jim ni nobena stvar všeč, je umestno, da razkažemo .javno, kako se je gospodarilo v propadli državi in kako se je protežiralo plemiče in druge podobne oderuhe. Znana stvar je, da se je neprestano zviševal davek na žganje, da se je za-moglo bogatim tovarničarjem plačati iz državnih sredstev nagrade. Če se je a. pr. plačalo po davčnem postavku za Bter alkohola 1 K 60 vin., so plačali tovarnarji le 1 K 40 vin. za liter davka, dočim so ga vračunili v prodaji 1 K 60 vin. davka. Tako so imeli poleg drugega dobička še 20 milijonov posebne nagrade. Poleg tega je vlada plačevala za uvoz špirita v inozemstvo po 10 K za hektoliter in končno so lahko bogati žganjarji ostali davek dolžni 6 mesecev brea vsakih obresti. Kdo pa so bili ti bogati žganjarji, katerim je dajala vlada letne nagrade iz denarja davkoplačevalcev 30 milijonov kron? Ti gospodje niso bili ne kmetje, ne mali obrtniki, ampak visoki in plemeniti gospodje, ki so dobili nagrado zato, otreba, da tudi Unija rudarjev izpremenf svoi dosedanji delokrog. Širše načelstvo Unije rudarjev je na svoji sefi, ki se je vršila dne 22. in 23. januarja t. 1., upoštevajoč nove državnopravne oblike, ki so nastale vsled novo otvorivših se držav —• Nemške Avstrije, Cehoslovaške republike, poljske republike in Jugoslavije - -npoštevajoč končno državnopravno ureditev mej in pripadnost prepornih pokrajin, soglasno izjavilo: Ne glede na državnopravno razdružitev priznavamo temeljna načela mednarodne skupnosti za predpogoj vsakega nadaljnjega uspešnega delovanja. Neobhod-no je torej, da tvorijo vsi rudarji sestavni del internacionalne armade organiziranega delavstva. Da se to doseže, je potrebno udejstviti vez, ki bo spajala vse one rudarske organizacije, ki so vsled novib državnopravnih odnošajev nastale. Potrebna je taka vez tudi že zaraditega, da se v socialno političnih zadevah iii zavarovalnih vprašanjih ter večjih mezdnih gibanjih kakor tudi glede zakonodaje v varstvo rudarjev izvede skupno nastopanje. V toni oziru je potrebno smotreno slediti skupnim ciljem. Da se omogoči tako združeno postopanje, je predvsem potrebno, da nove organizacije rudarjev urede približno kolikor mogoče enotne društvene prispevke, pravice in dolžnosti dru-štvenikov kakor tudi vse ostale notranje ureditve. UpoStevajoČ navedena temeljna načela, je širše načelstvo sklenilo: 1. Vse člane podružnic Unije rudarjev avstrijskih trboveljskega okrožja, to so Trbovlje, Zagorje, Hrastnik, Velenje, Leše, Črna, Idrija, Spodnja Idrija, Labinj itd., prevzame nova Unija slovenska rudarjev v Zagorju. Unija slovenskih rudarjev prizna vsem tem članom vse tiste pravice, ki so jih imeli pri Uniji avstrijskih rudarjev. Prestop članov navedenih krajev velja od 1. decembra 1918. 2. Vse člane poljske narodnosti okrožja Moravska Ostrava in vse člane linije avstrijskih rudarjev v Galiciji prevzame s 1. januarjem 1919 zveza poljskih ndarjev v Tešinu. Zveza poljskih rudarjev prevzame te člane z vsemi pri Uniji avstrijskih rudarjev pridobljenimi pravicami. S 1. januarjem 1919 postane poljski strokovni list »Gornik« last nove poljske zveze rudarjev. Istotako prestopijo v službovanje te zveze vsi dosedanji nastavljene! poljske narodnosti in nastavljenci pri strokovnem listu »Gornik«. 3. Vse člane češke narodnosti prevzame na podlagi soglasnega sporazuma teh članov Svaz českoslovanskych hor-niku v Mostecu. Te člane prevzame z vsemi pri Uniji avstrijskih mdarjev pridobljenimi pravicami pod pogojem, da prevzame tudi vse dosedanje nastavljenče in osobje strokovnega lista »Nazdar« v svojo službo. Strokovni list »Nazdar« preide v last Češke zveze. Vse to stopi v veljavo z dnem 1. januarja 1919. Glede piestopa čeških članov ostalih okrožij se ni sklenilo ničesar. Onim, ki bodo hoteli prestopiti, se ne bo delalo nobenih ovir. Glede imetja Unije avstrijskih rudarjev je širša seja načelstva soglasno sklenila, da se ima to imetje sorazmerno razdeliti. Ključ za razdelitev tvori proračun števila članov posameznih narodnosti tekom minulih desetih let. Po Izvršenih tozadevnih formalitetah se posameznim novim organizacijam pripadajoče jim zneske izroči, oziroma nakaže. Z ozirom na ta sklep morajo torej vse podružnice trboveljskega okrožja z Unijo avstrijskih rudarjev v Turnu na Češkem obračunati do 30. novembra 1918. Z dnem 30. novembra 1918 ugašajo vse dolžnosti Unije avstrijskih rudarjev do vseh onih članov, ki jih je s tem dnevom prevzela nova organizacija, Unija slovenskih rudarjev. Članske prispevke vseh članov poljske narodnosti okrožja Moravska Ostrava In vseh članov Galicije se morajo Uniji avstrijskih rudarjev obračunati do 31. decembra 1918. Obveznosti Unije avstrijskih rudarjev napram tem članom prenehajo z dne 31. decembra 1918. Za vse češke člane okrožja Moravska Ostrava velja končni termin za obra-čnnanje prispevkov 31. januar 1919. Obveznosti Unije avstrijskih rudarjev napram tem članom ravnotako s tem dnem prenehajo. Načelstvo Unije avstrijskih rudarjev izreka vsem nastavljencem, funkcionarjem kakor tudi članom, ki prestopajo v cielokrosr rcvih organizacij rudarjev, za njihovo požrtvovalno, vestno in zvesto delo, ki so ga v dobi 15 let obstoja izvrševali, najtoplejšo zahvalo. Njihovo dosedanje vestno delovanje opravičuje nado, da bodo sodrugi kakor doslej tudi v okvirju njihovih novih organizacij i dalje vršili v polni meri svojo dolžnost Meje novih držav ne bodo fn nam ne smejo biti ovira našemu skupnemu delu v bodoče. Naše delo ni lahko In čeprav smo primorani korakati razdvojeno, nam to dejstvo našega dela ne olajša. Pritisk in izkoriščanje po kapitalističnem gospod-stvu je povsod enak. Boj proti temu brez dobre izvedenih strokovnih organizacij je nemopoč. Le potom njih bo tnogoče premagati skupnega nasprotnika. Nove organizacije rudarjev napredujejo, desettlsoče novih članov so pridobile. Naša naloga bo, da nove tovariše izšolamo in da jih kot polnovredne činrtelje uvrstimo v armado organizovanega proletariata. Nadaljnja naša naloga bo, privesti vse one v naš tabor, ki stoje še izven naših organizacij. Na obzorju je velikanska borba med socializmom in kapitalizmom. Spričo tega dejstva ne sme biti delavcev, posebno pa ne rudarjev, ki bi tnalodušno stali ob strani križem rok. Ako bodo vse strokovne organizacije radarjev prešinjene z enim duhom in ako bo slehernega rudarja navdajala ena misel, misel in zaupanje na končno zmago, tedaj jih njihova različna pota ne bodo ovirale skupno udariti in se ramo ob rami složno bojevati za gospoda i ;,ko osamosvojitev proti mednardnemu kapitalizmu. Pravi duh tovarištva in prijateljstva, ki je navdajal iu vodil rudarje vseh okrožij bivše Avstrije in v kojem smislu so reševali svoje odnošaje v svoji prejšnji skupni organizaciji, je obvladoval tudi I sejo celotnega načelstva dne 22. in 23. januarja 1919. Tako je prav hi tako mora ostati! Tihotapstvo. Krogi, ki imajo vpogled v stvari, ki se tičejo zalaganja Slovenije z govejim mesom, menijo, da bo v Sloveniji mesa te vrste v doglednem času primanjkovalo. Kaj je temu vzrok, da nam preti ta nevarnost? Kdor pride po opravkih večkrat na meje proti Avstriji, opaža, da si tamkaj ljudje pripovedujejo o raznih tihotapskih činih in zdi se, da se je po vzoru v Rusiji, kjer obstoji posebna kasta konjskih tatov, utvorila pri nas posebna kasta tihotapcev, ki si je nadela nalogo, kolikor mogoče več goveje živine vtihotapiti preko meja Jugoslavije v Avstrijo. Pa tl tihotapci se ne zadovole s posameznimi glavami, ne, svoj nečeden posel vrše kar na debelo, tako, da gonijo preko mej cele črede. Mi seveda ne stojimo na stališču, da prebivalci sedanje Nemške Avstrije ne smejo jesti mesa, čeprav tudi mesa iz Jugoslavije. Ampak srajca nam je bližja kakor suknjič. Dolžnost merodajnih krogov bi bila skrbeti da bomo najprej imeli sami potrebnega mesa. Ako pa bo prebitek, naj se ga proda kamorkoli, toda poštenim potom. To kar se dogaja sedaj, pa Je golo oderuštvo na Nemcih na eni, na drugi strani pa mora nastati doma glede mesa največja kriza. Preveč ga Itak nimamo. Delavci po naših Industrijskih krajih ga stradajo. Tihotapskim lopovom bi torej bilo nujno potrebno ustaviti umazano obrt. Nič boljše ni v IJubljani. V zadnjem času je prišlo precejšnje število pitanih prašičev iz Hrvaške. Lepega Speha pa v Ljubljani ni dobiti! Kje je In kam izginja ta Špeh? Če imaš kakega prijatelja med ljubljanskimi mesarji, ki ti zaupa, pove sledeče: Med našimi mesarji so se na tihem ustanovile pravcate komanditne družbe po tri, štiri in več udov. Te družbe, seveda vsaka zase, spravijo najboljši in najlepši hrbtni Špeh na zadnjo postajo pred Špiljem na Štajerskem, torej na predzadnjo postajo Jugoslavije za Mariborom. Tamkaj izstopijo, najamejo voznika, plačajo vozniku okroglo 100 kron In se z blagom vred peljejo po ovinkih preko Spilja na prvo avstrijsko postajo. Tam seveda že brez nevarnosti javno peljejo slovenski, ljubljanski mesarji Špeh, ki je bil namenjen njihovim slovenskim rojakom, naravnost na Dunaj, kjer ga po oderuških cenah 70 do 80 kron za kilogram prodajajo. A ne samo špeh, izvažajo se na ta način tudi klobase in goveje meso. Ne pravimo, da so vsi ljubljanski mesarji pri teh »koman-ditnih družbah« udeleženi, ampak nekaj jeh je Neka mesarica v Vodmatu bi prav lahko povedala, kako še delajo take kupčije, ako bi hotela. — OkolSčine kažejo, da se na uvoz iz Hrvaške ne smemo zanašati preveč. Lahko se nam pripeti, da bomo stradali vsled dobičkaželjnosti ljubljanskih mesarjev. Ne samo mi, tudi nekateri drugi listi že namigavajo, da o teh razmerah že čivkajo vrabci po strehah, toda nihče se ne gane. da bi tej lumpariji napravil konec. Da bi prišel kak ljubljanski mesar kdaj na kant, tega menda še ni doživel nihče. Nihče jim tega tudi ne želi. Njihovi brezobrazni grabežljivosti pa je treba postaviti gotove meje. Na eni strani ogoljufajo domače prebivalce za špeh, na drugi strani p_a na nezaslišan način odirajo dunajske prebivalce. To je sramota, ki slovenskemu imenu ne dela nobene časti. Od mestnega magistrata ni pričakovati, da bi gospodom od mesarskega »ceha« stopil na prste. Tam gospoduje liberalna stranka, ljubljanski mesarji pa so volilci te stranke. Ne preostaja druze-ga kakor pritisniti na narodno vlado, katera naj napravi tozadevni red v Ljubljani in na meji. Naloge naših strokovnih organizacij. ii. Delovni čas skuša delodajalec po vseh pravilih kapitalističnega izkoriščanja izrabljati. V tem pogledu je dosegel višek spretnosti, ki je prav podobna neki vrsti umetnosti. Bojuje in prepira se za vsako minuto. Vsaka izrabljena minuta pomeni zanj že znaten dobiček. Marsikateri premalo misleči delavec se morda posmehuje in maje z glavo nad »otroško trmo« delodajalčevo, ko vidi, kako mu gre za vsako minuto, za vsak trcnotek. Ni pa stvar tako enostavna; delodajalec zna računati. Ena minuta pomeni pri 60 produkcijskih strojih eno uro, dve, na videz tako nepomembni minuti, dve uri, osem minut po eno celo osemurno delovno dobo. V premogovniku pomeni ena minuta morda le nekaj udarcev, nekaj lopat premoga v jamski voz, toda nekaj udarcev in nekaj lopat premoga prinese podjetniku že več polnih vozov, ki pomenijo zanj znaten dobiček. In koliko je vreden dandanes posamezni jamski voz premoga? Ako računamo, da stane metrski stot kamnitega premoga več kakor osem kron, tedaj lahko računamo, da stane metrski stot ru-javega premoga približno štiri krone, in če upoštevamo, da gre v posamezni jamski voz sedem do osem metrskih stotov, pridemo do zaključka, da je za podjetnika vsaka pridobljena minuta neprecenljive vrednosti. Glavni dobiček iztisne podjetnik iz delavcev potom plač, ker jim daje le majhen del tega, kar jim pravzaprav gre. Od dejanske vrednosti, ki jo delavec ustvarja s svojim delom, pa si dober delež prilasti podjetnik sam. Plačilno razmerje, sploh sistem, ki je v tem oziru zlasti pri rudništvu udomačen, ni nič drugega kakor zvita goljufija in slepilo, sloneča na vnebovpijočih krivicah. Nepoštenost in zahrbtna prekanjenost plačilnesra sistema v tej panogi Industrije Je tako zamotana, nejasna in prekanjena, da zanjo niti pravega imena ni. V rudništvu udomačena pogojna plača (Geding) je premnogokrat odvisna od dobre volje in razpoloženja onih, ki jo določajo. Mržnja ter zloba in nevoščljivost uveljavlja prepogostokrat svoj vpliv. Rudarju pogojno plačo svojevoljno predpisujejo, vzeti mora, kar mu diktirajo, delati mora na slepo, ne da bi vedel, kaj bo zaslužil in ne da bi vedel, zakaj žrtvuje in riskira svoje zdravje. Oglejmo si nekatere vrste takih pogojnih plač. Tu imamo v prvi vrsti pogojno plačo za delo v odkopih in, na etažah* potem pogojno za Jamski voz, za meter prispevali in sorazmerno največ dobivali, moramo priznati, da so nam celo v zadnjem trenotku ostali nemški in češki sodrugi naklonjeni. Treba pa nam bo nabrati fondov, ki bodo sedali do milijonov, ako Oorno hoteli uspešno paralizirati preveliko izkoriščanje rudarjev od strani rudniškega kapitala. Postaviti moramo proletarski kapital proti kapitalu izkoriščevalcev. Le s pomočjo močnih denarnih sredstev bomo uspešno mogli voditi mezdne in druge boje. Naša organizacija rudarjev zavzema danes prvo mesto na Slovenskem, naj bi tudi njeno stališče bilo najboljše. Glede števila naših društvenikov lahko rečem, da pripada približno 80 odst. vseh v Slo veniji uposlenih rudarjev naši organizaciji. Starega rudarskega kraja Idrijo — danes na našem zborovanju pogrešamo. Udeležbo tamošnjih sodrugov je onemogočila italijanska okupacija. Za trdno pa upam, da bomo na prihodnji skupščini idrijske rudarje v naši sredini zopet pozdravili. Naj bi današnje zborovanje obrodilo mnogo sadu. V tem smislu torej še enkrat pozdravljeni! Sitar prečita po proponentih predlagani dnevni red, ki je: 1. Otvoritev zborovanja po proponentih; 2. Volitev: a) predsedstva, b) komisije za pregledanje mandatov, za predlaganje načelstva in kontrole; 3. Poročilo o situaciji; 4. Čitanje in odobrenje pravil in opravilnika; 5. Organizacija in taktika: 6. Plačilne pogodbe in delavni red ; 7. Rudarsko zavarovanje; 8. Volitev: a) načelstva Unije, b) širšega odbora, c) kontrole;. 9. Slučajnosti. Omenja, da je dnevni red provizoričen in ga je torej lahko mogoče premeniti, ako bi delegati stavili tozadevne predloge. Ker to ni siučaj, predlagani dnevni red obvelja. V predsedstvo predlaga sodruge: Cobala kot predsednika, Malovrha kot namestnika in Klenovška kot zapisnikarja. Predlogu vsi navzoči soglasno pritrde. Čobal prevzame predsedstvo. Komisija za pregledanje mandatov, predlaganje načelstva in kontrole se izvoli. S. Sitar da nekaj pojasnil glede števila društvenikov, opirajoč se pri tem na število vplačanih prispevkov tekom zadnjih treh mesecev. Pristopilo je v tem razdobju 962 novih članov. V Kočevju smo imeli 510, Trbovljah 2335, Hrastniku 633, Zabukovci 462, Velenjem 405, Lešah 66, Črni 151 itd. Pripominjam pa, da je v zad-ijcm času število naših društvenikov po vseh krajih zopet* znatno narastlo. V Trbovljah samih na primer imamo danes nad 3000 društvenikov. S. P e t e j a n: Dovolite, da vas v imenu strokovne komisije in njenega tajništva pozdravim. Rudarji ste bili vedno ponos našega strokovnega pokreta. Želim, naj i,". tudi nadalje tako ostalo. Nastopa novo pot, odkazani boste prihodnjič sami na sebe. Ker pa si ustanavljate nov krov, vam treba posebne previdnosti. Zanašati se ne boste mogli več na one, ki so dosedaj nosili največji del odgovornosti. Odgovornost pa, ki jo prevzemate, je velika. Predvsem vam bo potreba pametnih sklepov, zato naj vaša posvetovanja spremlja globoka preudarjenost. Od vseh strani preže na-sprotnikiTia vas, skušali bodo v prvi vrsti razdreti vašo solidarnost. A ravno solidarnost je prvi predpogoj vsakemu nadaljnjemu uspešnemu delu. Ako bi se jim to posrečilo, potem bi rudarji bili vrženi nazaj, kdo ve za koliko let, in vsako osvobodilno gibanje na dolgo časa ustavljeno, rudarji sami pa bi brez potrebne moči bili izročeni brezkončnemu izkoriščanju, ker bi jim manjkalo pripravnega orožja. Zato Širite list „Delavec“. ponavljam: Pri vsakem pokretu je potrebna solidarnost, a ne le rudarjev samih, ampak vseh delavcev brez razlike. Vodimo razredni boj in skupni cilj nam vsem mora biti osvoboditev razreda delavcev izpod kapitalističnega jarma. Shodi. Štore. Razvoj strokovne organizacije kovinarjev na Slovenskem je privedel tudi naše tovariše v Štorah do tega, da so si ustanovili svojo lastno podružnico Osrednjega društva kovinarjev v Ljubljani. Do sedaj so bili ti delavci včlanjeni pn podružnici v Celju. Toda naraščanje števila članov in pa zaradi lažjega poslovanja je bilo potrebno, da se kovinarji v Štorah postavijo na lastne noge in prevzamejo del onih opravkov, ki so sloneli na ramah celjskih sodrugov. V ta namen so kovinarji v Štorah sklicali ustanovni občni zbor podružnice. Vršil se je v nede-ijo dne 2. februarja 1919. Na zborovanje je prišel sodrug Vale kot načelnik podružnice kovinarjev v Celju, ki je ustanovno zborovanje prav za prav sklical. Sklicatelj je v primernem nagovoru razložil pomen današnjega dneva za tamkajšnje delavstvo. Zlasti je obrazložil naloge ter smotre strokovne organizacije, poudarjajoč razredni boj, ki ga je treba voditi za osvoboditev delavskega razreda za gospodarsko osvoboditev izpod kapitalističnega jarma, za kulturo in socialno povzdigo. Primimo se torej solidarno dela, vodilno geslo nam bodi eden za vse in vsi za enega.. Nato se je vršila volitev odbora. Izvoljeni so bili sodrugi: Žohar Jurij, načelnikom, Miekuž Andrej, namestnikom; Zen Jože, društvenim tajnikom; Pozgajnar Janez, namestnikom; nadaljeFerleš Martin, Sedar Tomaž, Florjančič Jože 1. in Kocjančič Srečko. V nadzorstvo Zore Martin in Ulrili Jože. Knjižnico prevzameta sodruga Graf Viktor in Grajželj Stefan. O pomenu organizacije je govoril sodrug Uranič. M koncu svojega izvajanja je zlasti pozival vse Članstvo, naj vsak po svoji moči novo izvoljeni odbor in zaupnike krepko podpira v njihovem delu. Napačno bi bilo, da bi se člani zanašali edinole na zaupnike in jim prepuščali vse delo, ker bi ti možje pod pezo nalog omahovali. Oglasili so se še sodrugi Mlekuž, Vale in Alur-ko. Vsi so želeli novo ustanovljeni podružnici najboljše uspehe. Zlasti je sodrug Vale poživljal navzoče na vztrajno in neumorno delo za mlado našo strokovno organizacijo. Končal je z besedami: vsi postanimo stanovitni bojevniki za pravično stvar proletarijata. Lepo uspeli shod je načelnik sodrug Žohar zaključil ob 5. uri popoldne. Težke in temne oblake, ki so po dolga leta temnili horicont nad Štorami je blagodejna moč žarkov socializma prodrla. Novo strokovno organizacijo kovinarjev v Štorah kot sobojevnico najiskrene-je pozdravljamo. Črna. V nedeljo dne 16. februarja 1919 se bo vršil ob 10. uri dopoldne v dvorani gostilne gospoda Kruljca javen ljudski shod. Poroča sodrug dr. Korun. Možice. Shod rudarjev, topilniških delavcev in delavk se bo vršil v nedeljo dne 16. februarja 1919 v gostilni gospoda Vivode. Začetek ob 10. dopoidne. Poroča sodrug Tokan. Prevalje. Javen ljudski shod se bo vršil ob pol 5. uri popoldne dne 16. februarja 1919 v prostorih gostilne pri Paru. Delavci v Prevaljah in rudarji iz Leš, udeležite se tega shoda polnoštevilno. Poroča sodrug dr. Korun. Guštanj. Shod kovinarjev se bo vršil v nedeljo dne 16. februarja 1919 ob pol 5. uri popoldne v prostorih gostilne pri »Pošti«. Poroča sodrug Tokan.« Kovinarji in tovarniški delavci, pridite vsi! Dcjmači pregled. V Mariboru so preiivali kri. Ko je bila ameriška komisija, so priredili manoor-ski Nemci demonstracijo, da bi pokazali, ua je Maribor nemško mesto. Dri demonstracijah so vojaki streljali in nekaj pretepali so se. Ubili in ranili so tudi nekaj oseb. Nemška Avstrija je protestirala proti dogodku in pnceie so se demonstracije na ounaju m v Gradcu. Začen so preganjati blovence, zlasti visokosolce, tako ua so postale razmere prav napete. Nemci so konfinirali 9 blovencev, viada v Ljubljani pa je internirala 9 Nemcev. Tako so ustvarili vojno razpoloženje na obeli straneh. Kakor so nesrečne mariborske demonstracije in prelivanje krvi, smo vendar mnenja, ua bi se dalo take dogodke vnaprej preprečiti ob posebni paznosti. Hujskanje so na obeh straneh, oboji pa potrebujemo sporazuma. Zaunji čas bi ze bil, da bi se medsebojni odnošaji uredili, če ne nas bodo res sovražniki obdajali od vseh strani in nas — davili. »Državna posredovalnica za delo« V preteklem tednu (od 27. 1. do 2. 11. 1919) je iskaio delo 177 moških in 77 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 85 moških in 47 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 56. od 1. januarja do 2. februarja 1919 je iskalo deio IjoO delavnih moči, delodajalci so pa iskali 542 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 9b. Deio iščejo pisarniške moči (281), trgovske moči (loi) sluge za trgovine in urade, tov. delavke, služkinje, mizarji, kolarji, kovinarji, zidarji, tesarji, natakarice itd. V deio pa sprejme posredovalnica rudarje (100), izučene poštarje in telegrafiste za Srbijo (50) služkinje, čevljarje, cestne delavce, šivilje in deiavce v tovarne za čevlje. Vojaški nabori. Po poročilih ijublj. dopisnega urada, se je po vojaških naborih rojstnih letnikov 1895 — 1899 priglasilo do 2. februarja več kot desettisoč mladeničev. Pri okrožnem rudarskem uradu v Ljubljani je razpisana služba kancelista v Xi. činovnem razredu oziroma pisarniškega praktikanta. Prošnje je vlagati do 15. februarja 1919 pri rudarskem glavarstvu SHS v Ljubljani. Več pove uradni list št. XL11I. z dne 28. januarja 1919. Zvonarno in strojno tovarno g. Maksa Samasse v Ljubljani je kupila Jadranska banka. Obrat je prevzela banka dne 1. februarja. Penzije vojaških vdov in sirot za december in januar. Na brzojavno vprašanje je naš zastopnik na Dunaju brzojavno odgovoril, da so penzije za vojaške vdove in sirote za meseca december in januar že-izplačane potom poštne hranilnice. — Kdor bi jih še ne bil prejel, jih dobi v najkrajšem času. — To v pojasnilo na mnoge prošnje in pritožbe. Delavska nevednost. Kakor se nam poroča iz Vevč, sta dva delavca, in sicer P. A. in S. T. hotela delati 12 ur na dan in sta hotela napasti delavca M. A., ki ie branil 8 urni delavnik. Ali si morete misliti večjo nevednost? Ne smerno pozabiti, da so bile Vevče glavna klerikalna postojanka na Kranjskem. Žalostno ali resnično! Tobačno delavstvo. Da se razumemo. V nedeljo dne 26. m. m. je bil v Mestnem domu impozanten shod državnih nastav-ljencev. Razpoloženje navzočih, ki so napolnili celo dvorano, je bilo jako dobro. Ustanovila se je osrednja organizacija iz vseh mnogoštevilnih društev državnih na-stavljencev, izvzemši železničarje. Resolucija, ki je bila po burni debati soglasno sprejeta, je obsegala 16 točk, ki nastopa proti vsej mizeriji državnih nastavljencev. Ker so nekatere osebe tudi v tobačni tovarni med delavstvom agitirale za itd. Posebno opeharjen pa.je rudar pri po- | gojnib p Scania ti!molvMnF postranska, , vaiT!Ofeti3a,(i^ia.i«,,cliga .ie,..delavcu,.kolikor. mogoče okrajšati*, opehariti;,ia. zutajeyati*, ..Rwdje.tr nik je/, znanim, spMračnik . vsak®gtt.iPx>-stranskega'dela,.,zaikaj;postraiiska.delajTiu ne,. prinaš.ajajdkfiktBajiojbfiDih .polnih jauir skih.ivozov. Za to. jih^vSmatriLiza, yJo j Rad pa tudi.p.ozab.aviju na.rudnrako^polkijske predpise, ki &a„PD rijegoywn-.nmeiiju1nepo-trebni.in nm jMj&.povzrouajcmnepotrebiie visoke .režijske,stroške... jl Sistem,poRojnib^plač je skrajno premeten, nejasen ;ld zavozljan. Čim bolj premeten, nejasonjn zavozljan je, tem bolje za .podjetnika, tem plodonosneji je zanj. Zasnovan je ta zistem na nezavednosti, brezbrižnosti in malkontentnosti rudarjev, ki jih podjetnik kot neorganizirano in v svojo suženjsko usodo vdano maso skuša po vseh pravilih umetnosti kapitalističnega profitarstva izkoriščati. To nečuveno izkoriščanje od strani podjetnikov pa se bo vršilo toliko časa, dokler delavstvo ne strne svoje moči da pride v okom nevarnemu zlu. Posamezni delavec ne pride v tem obrambnem boju y poštev, posameznik je podoben ničli, ki jo podjetnik iahko izbriše. Zmožni takega obrambnega boja bodo delavci šele takrat, če se prvič v posameznih krajih do zadnjega moža in potem vsi kraji strnejo v enotni strokovni organizaciji in če se te svoje naloge tudi popolnoma zavedajo. In sicer spadajo rudarji v Unijo slovenskih rudarjev, ki je napovedala vsem izkoriščevalcem neizprosen razredni boj. Kako ji bo prevzete naloge mogoče vršiti bomo še pojasnjevali. Asrarraa reforma* v JusosSa^ijji- Kakor je znano, tvori vprašanje pravične razdelitve zemlje enega izmed največjih problemov naše države. V smislu proklamacije regenta Aleksandra je ministrski svet sklenil, naj se takoj začne ^ rešitvijo tega vprašanja. Nujno potrebno je, da se ta problem, vsaj v glavnih točkah, reši še pred pomladansko setvijo. Zaradi tega je ministrski svet že v eni svojih prvih sej imenoval posebno komisijo pod vodstvom ministra za socialno politiko Korača. Ta komisija je že ugotovila glavna načela agrarne reforme in jih predložila ministrskemu svetu, ki jih je odobril. — Reforma obsega štiri panoge našega agrarnega vprašanja: kmetsko' razmerje inkolonat, razdelitev velepose-jj stev, ureditev gozdnega vprašanja in rej vizijo segregacij. Kmetje in koloni (v Dal | maciji in na Goriškem) postanejo‘takoj lastniki zemlje, ne da bi s tem prevzeli kakršnekoli obveznosti napram dosedanjim lastnikom. Te obveznosti bo prevzela država, ki bo dosedanjim lastnikom izplačala ali enkratno odpravnino, ali jim pa nakazala rento; onim pa, ki so pripravljeni, sami obdelavati zemljo, bo vlada dala v zameno kako drugo zemljišče. — Glede veleposestev bo vlada takoj izdala naredbo, ki prepoveduje vsako iz-premembo lastnine. Država bo ta veleposestva razdelila med one, ki si bodo hoteli služiti kruh z obdelovanjem zemlje. Pri tem se bo ozirala posebno na one kmete, ki danes ne morejo živeti od svojega zaslužka, nadalje na invalide, na kmetske delavce in na one, ki imajo vsled vojne veliko škodo. Dosedanjim lastnikom veleposestev bo država odmerila primerno odškodnino, vendar pa bo pri tem nekaj izjem za ona veleposestva, ki bodo razlaščena brez odškodnine. Tako 1. veleposestva članov bivše habsburške vladarske hiše, 2. veleposestva!..dinastij sovražnih držav, 3. veleposestva,-ki so jih lastniki dobili v dar .od .bivše habsburške dinastije, in, 4. veleposestva«, ki so bila pridobljena med .vojno...Posebna komisija bo odločevala, katera veleposestva naj se razdela. Ozirati _se bodo morale predvsem na krajevne razmere. — Veliki gozdni kompleksi bodo prešli v državno last. Kmetje iz okolice bodo imeli pravico paš-nje in drvarenja. — Za izvedbo teh velikopoteznih reform bo osnovan poseben državni urad, kjer bodo zastopniki vseh interesiranih krogov. — Kakor je zvedel Jugoslovanski dopisni urad, se bodo formalna dela za te agrarne reforme začela v slovesni obliki in sicer s posebnim manifestom regenta Aleksandra, ali pa z objavo glavnih načel, ki jih bo določil skupni ministrski svet. < - - — — Zvearfni zbori. V nedeljo, 16. februarja se bo vršil v Ljubljani v restavraciji »Južnega kolodvora« ob 2. uri popoldne. Ustanovni občni zbor zveze kemičnih delavcev na slovenskem ozemlju. Dnevni red: 1. Poročilo proponentov. 2. Citanje in odobrenje pravil zveze in podružnic. 3. Sprejetje opravilnika. 4. Organizacija in taktika. 5. Raznoterosti. Na ustanovni občni zbor imajo pravico vse podružnice zveze kemičnih delavcev. Podružnice imajo poslati za vsakih 50 članov i delegata in za vsakih nadaljnjih 50 članov še po enega. Imena delegatov je takoj naznaniti na sodr. J. Pete-jan, Ljubljana, Frančiškanska ul. 6. Sklicatelj. * V nedeljo 23. februarja se bo vršil v Ljubljani v restavraciji »Južnega kolodvora« ob 2. popoldne Ustanovni zbor zveze usnjarjev in sorodnih strok ca slovenskem ozemlju. Dnevni red: 1. Poročilo proponentov. 2. Čitanje in odobrenje pravil zveze in podružnic. 3. Sprejetje opravilnika. 4. Organizacija i: taktika. 5. Raznoterosti. Na ustanovni zbor imajo pravico poslati vse podružnice za vsakih 50 članov po enega delegata in za vsakih nadaljnjih 50 še po enega. Imena delegatov je takoj sporočiti na s. Josipa' Petejan, Ljubljana, Frančiškanska ul. 6. Sklicatelj. Prva giavna ustanovna skupščina Unij«: slovenskih rutfarjfev. i. Dneva prvega in drugega februarja 1919 sta postala za slovenske rudarje zgodovinskega pomena. Postala sta važna mejnika v proletarskem pokretu onega našega delavstva, katero je v industriji na Slovenskem zastopano najštevilneje. Slovenski rudar je z ustanovitvijo svoje lastne strokovne organizacije vzel bodočo usodo v svoje roke. Postal je sarnostoien člen internacionale, ki bo na razvalinah stare Evrope vstala ojačena, močnejša in številnejša kot kdaj poprej. Toda k stvari. Še pred 9. uro so se v Delavskem domu v Trbovljah zbrali zastopniki rudarjev domalega iz vseh rudarskih krajev na Slovenskem. Ob pol 10. uri otvori kot sklicateli In propom nt zborovanje naš starešina, sodr. Četa*, iz onega Zagorja, kjer se je po zaslugi sti okov rte organizacije naš rudar v ‘ • • ■ • . • 'r . I kulturnem oziru in naobraženosti povspel visoko. Oivoril je zborovanje približno z naslednjim nagovorom: Tovarišil Kot proponent vas najiskre-neje pozdravljam. Nekdaj tako mogočna Avstrija je razpadla, iz nje so nastale nove države, ki bodo o svoji nadaljnji usodi odločevale vsaka zase, samostojno. Razpad stare Avstrije je pa tudi privedel izenačenje v formah naše dosedaj skupne strokovne organizacije. Daši enih nazorov, enega cilja in enih smotrov, si morajo tudi rudarji posameznih novih držav ustvariti svoje lastne strokovne organizacije. Nastopamo torej lastno pot in pričenjamo samostojno življenje. Sodrugi, govorim vam iz petintridesetletne izkušnje, in vam pravim, da bomo morali biti skraj-noprevidni, kajti pot, po kateri nam bo korakati, ni udobna, je težavna in 'truda-polna. Treba bo urediti delovanje naše nove Unije tako, da nam bo v srečo in izogibati se moramo vsemu, kar bi nam utegnilo privesti nesrečo. Imeli srno že prav liicčne organizacije rudarjev, toda manjkalo je zavednosti. In baš to je bil glavni vzrok, da zlasti v prvih početkih gibanja rudarjev niso te organizacije zamogle pridobiti trdnih tal. Naj vam navedem nekaj takih1 primerov. Leta 1891 smo v koflaš-kem okrožju ustanovili prvo organizacijo rudarjev. Imela je lokalen značaj in štela preko 700 društvenikov. Razmere, v katerih smo takrat živeli, so bile skrajno slabe, posledica tega je bila stavka, po končani stavki je ostalo vsega skupaj okrog 10 društvenikov. Pozneje smo ustanovili strokovno društvo rudarjev za tedanje avstrijske planinske dežele, bilo nas je včlanjenih nad 5000 rudarjev, a že po prvih stavkah nas je ostalo komaj še 1600. Končno se je leta 1904 ustanovila Unija avstrijskih rudarjev. Pristopali so v njo rudarji cele Avstrije brez razlike narodnosti. Od početka je imela Unija 33.000 društvenikov, a tudi število društvenikov Unije je po stavkah, ki so bile na Češkem in Slovenskem močno nazadovalo. Ta dejstva zaznamuje zgodovina našega pokreta, treba jih je upoštevati. Iz njih nam je Čr-' pati nauk, da se kakemu morebitnemu polomu, ki bi za slovenske rudarje lahko postal katastrofalen, izognemo. Vedno nam bo presojati, kaj je prav in kaj ni mogoče. Ponavljam, previdnosti in pametne presoje vrega našega dela nam bo treba. Pred vsem pa moramo zanesti v široke kroge naših tovarišev bakljo socialistične prosvete. Vsakemu neljubemu razočaranju se izognemo le tedaj, ako ne bomo gledali le koliko društvenikov imamo na papirju, temveč da jih izšolamo. Treba zasejati v srca naših društvenikov trden neomahljiv značaj. Postati morajo iz prepričanja vojščaki za proletarsko stvar. Le razredno zavedni naobražčni in socialistično prepričani društveniki bodo tvorili trden temelj naše nove Unije slovenskih rudarjev. Le na ta način bo mogla naša organizacija vršiti svoje naloge in svoje poslanstvo Ako izvedemo te predpogoje tedaj bomo lahko s trdno nado zrli v srečnejšo bodočnost. Naša organizacija, ki se ima danes poroditi pa bo iz vseh bodočih viharjev izhajala kot zmagovalka, ojačena in okrepčana, pripravljena na bodoče boje. Ako presojamo stvar iz financijelne strani, tedaj lahko konštatiramo, da mlada naša Unija ne stopa v življenje praznih rok. V Uniji avstrijskih rudarjev smo živeli skupaj kakor bratje. Nikdar nam Slovencem ta skupna organizacija ni bila mačeha. Nasprotno, ob vseh prilikah in potrebah je imela za nas vedno radodarno roko. Kakor rečeno, živeli smo skupaj kakor bratje in sedaj smo se tudi kot bratje razšli, da sl zgradimo vsak svojo lastno streho. Po bratsko je bilo razdeljeno tudi skupno imetje. In ako upoštevamo, da smo ravno mi Slovenci sorazmerno najmanj « tto društvo, češ, društvo bo sprejelo v okrilje vse državne uslužbence, moramo pribiti, da se o delavstvu državni podjetij niti besedice ni izprego-vorilo. Ravno tako je tudi odbor sestavljen iz samih državnih nastavljencev. Sicer želimo njih stremljenju in zahtevam popolen uspeh, ker v organizaciji je moč. Iz tega je razvidno, da tudi za tob. delavstvo ni druge pomoči, kakor da Izpopolni svojo strokovno organizacijo, ker le z močno enotno organizacijo bo doseglo uspehe. Gluha srca. V pondeljek je prejelo tob. delavstvo enkratni nabavni prispevek. Stalno nameščeno moško delavstvo, ki se je v mesecih novembru, decembru in januarju, sicer ne po lastni krivdi šele vrnilo iz vojaške službe na svoje delavne prostore, je po svoji deputaciji posredova- lo pri tovarniškem ravnateljstvu, kakor tudi pri Narodni vladi v poverjeništvu za finance, da bi tudi ti delavci, ne glede na to, kdaj so se vrnili v tovarniško delo, za polne tri mesece prejeli nabavni prispevek. A vse zaman. Gospodje se krij radi sklicujejo, ko je treba delavcu kaj dati, na stare naredbe preminule avstr. tob. režije, ki so bile izdane še takrat, ko na demobilizacijo še nihče niti mislil ni. Kljub temu. da je pri finančnem ravnateljstvu še neka druga tiaredba od meseca novembra 1. 1917, ki jo je izdalo finančno ministrstvo, katera jasno pravi, da morajo biti vsi med vojno nameščeni delavci tri mesece vslužbeni, da imajo pravico do nabavnega zneska, stalno nomeščenih nared-ba tam sploh ne omenja. Kljub temu, da se je od 1. novembra dalje mnogo provizoričnih delavcev odpustilo in bi celokupna vsota nikakor ne presegala one, ki je bila izplačana v začetku novembra. Stara tobačna režija je pred letom dni, take posamezne slučaje za delavca, ako se je pritožil, še ugodno rešila. Torej, rešili smo se stare avstr, birokracije in prišli pod novo, ki je še slabša od prejšnje. Ker je ta nabavni prispevek namenjen za prihodnje tri mesece, bodo ti delavci, ki niso prejeli polnega zneska, ne za pretekle, temveč za prihodnje tri mesece oškodovani. Ako bi imeli gospodje vsaj nekoliko socialnega razumevanja, bi se to pač z lahkoto doseglo, ali žal, tega gospodje nimajo. Iz Javomiške tovarne. Ko so nastali kritični časi, zaradi prehrane, so ustanovili na Dunaju prehranjevalni urad. Naši tovarniški uradniki pa niso bili zadovoljni s tem uradom, ker so se bali, da bodo preveč lačni, in so si sami zase ustanovili urad za prehrano. Za ministra tega urada so si izbrali nekega delavca iz tukajšnje tovarne. Imel je dovoljenje od vojaškega vodje Mtillerja, da je smei nemoteno hoditi okolo po blago. Dajali so mu različno blago, železo, žreblje in podobno, ki ga je nosil po bohinjskih hribih in tako pre-skrbljeval naše uradnike s sirovim maslom, jajci in podobnimi stvarmi. Ko pa je nastal polom bivše Avstro-Ogrske, je pa minister prehrane ostal nekaj časa doma, seveda brez dopusta. Ko je pred nekaj dnevi zopet prišel na delo, mu je rekel Lukman, da nima zanj dela, ker je bre2 njegove vednosti ostal doma. To ima sedaj za zahvalo, ker je skoro dve leti lazil po bohinjskih hribih, da je rešil naše uradnike lakote. — Sedaj so ga vrgli na cesto. Iz Celja. Dosedaj se je dognalo, da je šlo 18 vagonov sladkorja v Trst, ki jih }c prejšnji poslovodja sladkorne zveze v Celju, Wagner, prodal z mastnim dobičkom. — Celjski brivci so sklenili, da bodo imeli od 19. prosinca naprej ob nedeljah brivnice zaprte. Pri komisijah za žigosanje avstro-ogr-sklh bankovcev In pri denarnih zavodih In blagajnah ljubljanskih od dne 13. do 20 januarja in od dne 20. januarja do 2. febru- arja 1919 se je ožigosalo bankovcev v skupni vrednosti v K 98,858.493 in sicer: enokronskih 291.748, dvekronskih 314.625, lOkronskih 248.995, 20kronskih 326.561, 25kronskih 1.191, 50kronskih 116-343, 100 kronskih 239.028, 200kronskih 7.158, 1000 kronskih 57.635 in lO.OOOkronskih 10 kosov. Petindvajset, dvesto in desettisoč kronski bankovci so se žigosali le nekaj časa, ker se jih je med žigosanjem razveljavilo. Žepni koledarji. Sodrug Zupančič nam z ozirom na objavljeno notico, da žepnih koledarjev ni več v zalogi, sporoča, da ima še nekaj koledarjev na razpolago. Kdor torej želi kupiti koledar naj se obrne na nasl., Zupančič Franc, Koroška Bela 103, p. Javornik (Gorenjsko). V Bosni in na Hrvaškem Imajo meščanske stranke jako hude politične boje. V Bosni v primeri še mnogo hujše. Gre pri teh bojih za obliko nove države In pa za prvenstvo pri vladi. Ime Jugoslavije. Belgrajska vlada je odredila, da se sme nova država imenovati le »kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.« Dosedanje pokrajinske narodne vlade pa »deželne vlade«. Dopisi. Trbovlje. Pevski zbor rudarjev je dne 22. m. m. izgubil enega svojih članov. Jožefa Zahrastnika. Neizprosna smrt je nadebudnemu mladeniču prestrigla nit življenja. Njegov pogreb se je vršil dne 24. januarja 1919. Spremljali so ga na zadnji poti številni delavci in delavke, predvsem pa polnoštevilno pevski zbor, ki je svojemu tovarišu pred hišo žalosti in pa ob grobu pel žalostinke, ter rudarska godba. Nagrobni govbr je imel s. Viktor Kokalj. Spavaj mirno vrli tovariši Svetovni pregled. Kdo je kriv vojne? Na mednarodnem soc. kongresu v Bernu je nastopil tudi sodrug dr. Friderik Adler. Lj. k. u. poroča o njegovem govoru z dne 4. t. m. naslednje: Kot zadnji govornik v popoldanski seji je povzel besedo dr. Friderik Adler (Avstrija), ki so ga zborovalci burno pozdravljali. Govornik je obrazložil vprašanje krivde in naglašal, da od vsega početka ni dvomil, da je Avstrija precej zakrivila izbruh vojne. Krivda pa ne zadeva proletariata, marveč edinole vladajoče kroge. Avstrija je vojno pripravljala po načrtu še pred atentatom v Sarajevu. Ravno tako je jasno dejal, je dejal govornik, da si Avstrija brez sporazuma z Nemčijo ne bi upala tega. 5. julij 1914 je bil v resnici odločilen dan. (Medklici.) Dokazano je, da je ta dan prišel v Berlin poseben sel s pismom cesarja Franca Jožefa cesarju Viljemu In da sta 5. julija 1914 cesar Viljem in Bethmann-Hollweg sklenila vojno. (Medklici.) Dne 7. julija 1914 je Avstrija odobrila ta sklep, In izza tega dne je smo-treno delovala na vojno. Avstrijski ultimat Srbiji je bil v sporazumi! z Nemčijo tako sestavljen, da je bil nesprejemljiv, in rok nalašč tako kratek, da je Izključil vsako posredovanje nevtralnih držav. Pozabiti pa ne smemo, je nadaljeval dr. Adler, da vladajoči krogi v drugih državah tudi niso bili nedolžni. Imperialisti v Parizu in Petrogradu so delovali na vojno, toda občutki krivde gredo na rovaš osrednjih 'držav. Res je pa tudi, da je avstrijsko delavstvo vedno smatralo, da počenja carizem nevarnost za demokratični razvoj Evrope in posebno nevarnost za Avstrijo. Govornik je naposled izjavil, da ni boljševlk. da pa nikakor ne gre, da konferenca mednarodnega proletariata izreče kakršnokoli obsodbo o navzočih- Zaradi tega prosi za odklonitev Tirom asove resolucije. Boljše viško gibanje se razširja po vsej Evropi. Povsod imamo danes že precej močne organizacije komunistov, ki pa nikakor niso oni zločinci in roparji, ki jih opisujejo meščanski časopisi. Da so komunisti ljudje, oziroma stranka s trdnimi In prepričevalnimi načeli nam je najboljši dokaz to, da vladajo v Rusiji že eno leto, kljub temu, da so jih meščanski listi obsodili že stokrat na smrt. Vsekakor imajo ti ljudje v Rusiji veliko zaslombo. In čeprav se res kapitalistični svet repenči proti bolj-ševikom v Rusiji, vendar začenja že tudi uvidevati, da bo moral z njim računati. Svoboda narodov, svoboda delavstva prihaja iz vzhoda iu tega prihoda se boje kapitalisti, zato kriče in se hudujejo. In če nismo boljševiki, pa vendar spoštujemo stranko, ki se tako energično bojuje za diktaturo proletariata. Reka in švicarski listi. Z velikim zadovoljstvom konštatuje »Giornale d Ita-lia«, da so švicarski listi, ki so prej toplo zagovarjali aspiracijo Jugoslovanov do Reke, izpremenili svoje mnenje, odkar so njihovi dopisniki obiskali mesto. Zagrebški listi napadajo vsled tega reške narodne kroge, ker niso znali primerno informirati korespondentov, dočim se Italijani poslužujejo vsake prilike, da poudarjajo italijanski značaj mesta. Tako n. pr. so na dan sv. Sebastijana z latinskimi pesmami bile intonirane hrvaške, kot doslej običajno. I-talijani so začeli mrmrati in končno je nastal tak nemir, da je morala odpasti hrvaška propoved. K temu moramo pripomniti, da važnosti propagande tudi pri nas še nismo dovolj razumeli. Vedno in povsod bi morali — in če ponavljamo tisočkrat — poudarjati, da se gre za naše življenjske interese, za čisto slovenske kraje, brez katerih bo naš narod ostal narod beračev, navezan za vedno na tujo milost in dobrohotnost! Nimamo nujnejšega posla sedaj, kot informirati javnost in inozemstvo v tem pogledu! P. P. Mednarodni soc. kongres se vrši te dni v Bernu v Švici. Razpravlja o vseh vprašanjih, o krivdi na vojni, o taktiki socialistov med vojno, o bodoči zvezi narodov, o mednarodnem delavskem varstvu itd. Kongres obeta najlepši uspeh, zakaj sporazum v Internacionali je sedaj prav velikega pomena glede na mirovno konferenco. Če delavstvo ne bo imelo vpliva na mirovno konferenco, bo mir imperialistično kapitalističen kljub vsem lepim Wilso-novim načelom. Kdor sedi pri mizi odločuje, pri mizi pa sede interesenti kapitalistov. Državni uradniki v Gradcu so se priklopili s svojo organizacijo socialni demokraciji. Seznam vojnih ujetnikov v Italiji. Italijanske vojaške oblasti so izdelale obširne seznamke o vojnih ujetnikih. Seznam-ki vsebujejo 18.500 častnikov in več nego 600.000 imen moštvu pripadajočega vojaštva. Imenski seznamki bodo že prihodnje dni izročeni pristojnemu dunajskemu mestu I. oddelka za vojne ujetnike, ki bo nato razglasil, kje in kdaj bo mogoč vpogledi Društveni funkcionarji In člani, pozor! ‘V Da vsa n era zp or a zumlj e n ja odstranimo, sporočamo, da je v soboto 49. tedenski prispevek t. 1. zapadel. Vsi člani, ki imajo prispevek plačan samo do 39 tedna, se opozarjajo, da ta teden zapadli prispevek vplačajo, ker drugače izgube članstvo. Podpora se upravičenim članom le tedaj izplača, če je vsaj 38. prispevek t. 1. že poravnan. Od izplačljive podpore pa se vsi zaostali prispevki odtegnejo. vanje. Kakqr je nadalje izvedel Čehoslo-vaSki tisk. urad, Je Italijanska vlada razdelila vojne ujetnike v narodnostne sku-pine. Pripadnikom čehoslovaškega naroda bo najprej dovoljen povratek v domovino. Bivši cesar Karel se mora izseliti; tak sklep državnega sveta je naznanil državni kancelar dr. Renner Karlu, kakor izve »Pesti Hiriap«. Smrt socialno demokratičnega teoretika. V sredo je umrl v Berlinu v starosti 72. let socialistični učenjak, sodrug Franc M e h r i n g . Mehring je pripadal nemški socialno-demokratični stranki, od one dobe, ko je bil odpravljen zakon proti socialistom. Pozneje je izstopil iz stranke, pisal proti nji, in se zopet vrnil vanjo ter napisal veliko delo o zgodovini socialne demokracije v Nemčiji. To delo je dopolnil s spisi o Marksu, Engelsu, Lassalu in Schweitzerju; njegovo zadnje delo je bila »K. Marxova biographia«, o koji smo poročali v času, ko je izšla. Napisal je tudi spise za mladino, obravnavajoče te može. Mnogo bojevitih člankov je napisal proti liohenzollemcem, priobčeval jih je v 5,Neue Zeit«. On sam Je pa bil urednik glasila »neodvisnih«: Leipziger Volkszei-tung«. Kot nasprotnik revizionizma, je postal eden prvih ustanoviteljev skupine Spartakovcev in pruska vlada ga je —-dasi je bil težko bolan — zaprla. Revolucija ga je osvobodila ječe, a sedaj ga je odvzela smrt prijateljem. V zgodovini nemškega socializma bo zavzemal Mehring vedno častno mesto. Slava njegovemu spominu 1 Število nezaposlenih v Berlina narašča. število nezaposlenih vedno narašča. Sodi se, da je sedaj v Berlinu in predme-stijh približno 230.0001judi brez posla. Ker dobivajo brezposelni na dan sedem do osem mark podpore, sprejemajo le neradi delo, to pa le proti visokim mezdam. Kazen za Viljema in prestolonaslednika. Jugoslovanski dopisni urad poroča: »Newyork Heraldu« javljajo iz Amsterdama, da bo inozemska vlada predlagala, naj bivšega nemškega cesarja do smrti internirajo na enem najmanjših otokov Nove Holandije, kjer naj ostane pod nadzorstvom nizozemskega, angleškega in francoskega brodovja. Ravno tako bi moral biti deportiran do smrti tudi prestolonaslednik, vendar pa bi ga bilo treba spraviti na kak drug otok. Bankovci v Nemčiji. V Nemčiji je v prometu, kakor javljajo časopisi, za 40 mir iijard papirnatega denarja. Za 20 mark v zlatu se plačuje 90 inark v papirju. Sodba pariških listov o potovanju regenta Aleksandra v Pariz. Pariški listi dvomijo, da bo srbski prestolonaslednik za svoja dva glavna cilja v Parizu našel priznanje. Srbija zahteva pripoznanje Velike Srbije z novo zahtevanimi ozemlji in pomorskim pravicami in dogovor z Italijo. Carigrad mednarodno mosto. *Neues Wlener Journal« poroč iz Bukarešte: Ola-^ som poročila iz Carigrada se sultan v kratkem namerava preseliti v Komo. Carigrad bo mednarodno mesto, Ameriško delavstvo diktira osemurni delavnik. Vodstvo tekstilnih delavskih organizacij je svoje člane, ki jih je približno en milijon, pozvalo, da naj v pondeljek brez ozira na ugovor delodajalcev uvedejo osemurni delavnik. LISTNICA UREDNIŠTVA. Store. Sodrug. J. P. Kakor vidiš smo priobčili. Da si nam zdrav! Mirna. Sodrug Muravec Martin ; nam o kakem pismu na Narodno vlado ni ničesar znanega. Dopis, omenjen v 4. številki »Delavca« se ni tikal nobenih vojaških stvari, pač pa si pisal, da še vedno nisi sprejet nazaj v delo in vprašal, kaj ti je storiti. Ker pa to ne spada v delokrog uredništva, zato smo omenili, da smo poslali dopis na linijo slovenskih rudarjev, ki naj morebiti ponovno intervenira pri obratnem yodstvu rudnika. Druzega ne-moremo reči, ker nam, kakor rečeno, ni ničesar drugega znanega. Tudi Tvoj dopis z dne 1. 2. 1919 smo poslali na Unijo z željo, naj bi Unija sklicala v Mimi shod na katerem naj se nesporazum pojasni. Zagorje. Sodrug F. Z. Blazinico in kemično tinto smo naročili, boš torej dobil. Zdravo! Goričane. F. F. Vaš dopis glede shoda smo izročili tajniku strokovne komisije, s. Petejanu. Izdajatelj hi odgovorni urednik Iva« Toka«. Tiska »Učiteljska Tiskarna« v Ljubljani. Naročajte "\T n n n a { f & in širite d p I C J • NISI, podgane* stanlc«, llurkl In v«i mrfas mora poginiti, ako porabljate moja nnjbolja, izkušena in povsod hvaljena sredstva. Za podgane, miši in poljske miši K 5; za Ščurke K 5-—, Osobito j:ka tinktura za stenice K 5; uničevalec moljev K 2; praSek proti mrčesom K 2.— in K 4‘—, tinktura proti ušem pri ljudeh K 3—, mazilo za uši pri živini K 2'- ; prašek za uši v obleki in perila K 2 —; tinktura za bolhe pri vseh K 150; prašek proti pemlm u8etn K 2 — ; tinktura proti mrčesu na sadju In zelenjavi (unlčev. rastlin) K 3. Pošilja po povzetju Zavod za eksport n. JtNKEK, Ztigreh O., Petrinjska ulica St. 3. UL — — —— ~ —~ - UČITELJSKA TISKARN1I ■■■■■(>■•■ ■■■■■• ran ■■■■■■■■■ ■■■ uuu, Umka tika itev. 5. V O rtgiitnrvjBi zadruga i »nejrat nvtn. Tiskovine »a Sole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila • ta shode in veselice. - m, LETNE ZAKLJUČKE Najmodernejše uredba za tiskanje listov, knjig, bro-•\ - šur itd. itd. - v STEREOTIPI.JA LITOGRAFIJA. 3: Odvetnik dr. MILAN KORUN D8 znan ja, da je odprl s 1. februarjem svojo pisarno V Knafljevi ulici Št. 4. pritličje (nasproti Narodne tiskarne). Ivan Jax in sin r I Ljubljana, Dunajska c. 17. m priporoča svojo bogato zalogo 1 iv ♦.i.'i M 1' * • \ \ vmii - iS-V šivalnih strojev in stroje za pletenje (Strittatta) za rodbino in obrt. Pisalni stroji Adler. Vozna kolesa. Ceniki se dobe zastonj in franko. Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani =■----------------------- Ptaarna: Turjaški trg itev., 4, prvo nadstropje Uradne ure »o od 8. zjutraj do 2. popoldne Ob nedeljah in praznikih je blagajna ianrt» Zdravnik blagajne 1 Ordinira Stanovanj* jdopol. popol. Bi. Boisaloa Peter splošno zdravljenje 1 •/»11—*/»« Turjaški trg St 4 v okr bol. biag h. lun Zli« l/sl0—‘/,11 ftfrlkiki H. 4. splošno zdravljenje 2-8 FraaCHkrnski sL Z. Bi. Viktor Bmfrar •/„11- 1/812 HBtfjm tititt splošno zdravljenje I—2 hrjifti trg i Bi. Iloli Riaigto splošno zdravljenje »—3 Poljanska cesta 18. Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se imtrajti zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jiut izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško iglasnieoi; brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih, TroSkov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove drage zdravnike, d.n ru ločijo, ne povrne bol niška blagajna. Od blagajniškega zdravnika bspoi njeni bolniški list se mora takoj oddati v blagaj niški pisarni. Ob nedeljah in prašnikih »e ordimra le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je 'rob* nakaznice. Zdravila se dobe v vseh Ijublj&ft&kib lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto že je ta dan praznik, pa dan prej od 8 /,iutraj de t. popoldne. 8 pritožbami se Je obračati do načelnika okrajn« boinioke bagajue. Načelstvo. ■■■■■■■■■■■■!«■■ Čevlji tovarne — j* Peter Kozina s Ko. » i* najfinejšega Sevro- boks- in 3 iak-usnja z usnjatimi podplati 3 se dobe po dnevnih cenah. | = Trpežni zimski = 5j iz line teletine z gumijastimi $ podplati p«. K 85'— za muike, jjj K 73-— za ieaiske. | V zalogi Ljubljana na Bregu.