LETO XI ŠT. 12 22. DECEMBER 2005 300 SIT Poštnina plačana pri Pošti 3325 Šoštani Knjižnica Velenje Titov trg 05 3320 Velenje L E To j \tcfn.-Kv i r? - / /7 n, LIST OPf Äll 2.1 lOlet b iVtni loò/f I DO IJ. Aftu ftvr [_____AHTAOJ -V f &em ir i/o \%j cewjfuf dpmaht, tamji otfAMi! • ♦*>♦••• • • •« T VELIKA NOČ Q Xian a UlTt-n Jtloi A j*it rosole Tokratna številka se bistveno razlikuje inje posvečena vsem spodaj zapisanim sodelavcem Lista skozi minulo desetletje, vam pa naj obudi spomin na nekatere dogodke, ki niso ušli pozornosti naših sodelavcev. Pomembnih dogodkov je bilo v tem času seveda preveč, da bi omenili vse, zato je izbor na straneh bolj posvečen spominu na deset let izhajanja Lista, kot pa naključnim vsebinam kijih v originalni obliki ponatiskujemo. Na naslovnici pa si lahko ogledate »ročni« načrt prve strani prve številke Lista, ki gaje naš takratni oblikovalec in avtor prvega logotipa Marko Marinšek pripravil za tiskarja. V 10-tih letih smo našteli 414 sodelavcev Lista. Krepko so označeni tisti, ki so svoje prispevke objavili več, kot enkrat, poševno so naši mladi dopisniki in drugi literati. Podčrtali pa smo sodelavce, ki so najbolj aktivni v sedanjem obdobju Lista. rage sodelavke in sodelavci: se najdete? Zen Aj, Darjan Andrejc, Jožica Andrejc, Mojca Andrejc, Simona Andrejc, Irena Anželak, Katja Anželak, Romana Anželak, Stanko Anželak, Peter Apat, Sebastjan Apat, Miran Aplinc, Urška Agline, Davorin Aram, Mojca Ažman, Katarina Atelšek, Metka Atelšek, Rok Atelšek, Janko Babič, Lea Babulč, Josip Bačič Savski, Igor Bahor, Marko Balažič, Sonja Beriša, Romina Bešič, Jolanda Belavič, Polona Belavič, Danijela Brišnik, Anita Brložnik, Rafko Blatnik, Nejc Borovnik, Marjana Boruta, Sonja Bric, Marko Brvar, Vera Cerkovnik Hrga, Maja Čanč, Domen Čas, Ingeborg Čas, Judita Čas Krneža, Danilo Čebul ml„ Marija Čebul, Mojca Čebul, Zvone Čebul, Dragan Čelofiga, Marjana Čelofiga, Sandra Čeru, Darja Čremožnik, Vlasta Črešnik, Aleksandra Cavnik, Edvard Centrih, Bojana Cesar, Matjaž Cesar, Gabro Cverlin, Jaka Delopst, Matjaž Delopst, Simona Delopst, Natalija Dermol Črešnik, Marjan Denša, Lidija Diklič, Cvetka Dražnik Ladinek, Tina Dobelšek, Nataša Dolejši, Barbara Drev, Tamara Es, Špela Fajdiga, Tina Fajdiga, Igor Fenko, Jana Fenko, Jožica Ferenc, Tatjana Florjančič, Vane Gošnik, Albina Grabner, Gašper Grabner, Tomaž Gradišnik, Ljubo Globačnik, B. Goličnik, Maja Goličnik, Stane Gorjup, Teodor Gorogranc, Andreja Gomboc, Boris Gomboc, Tomaž Gradišnik, Jerica Grazer, Kristina Gregorc, Aleksander Grudnik. Zala Gumzej, Brane Guzej, Darinka Flerman, Slavko Hostnik, Ema Hozjan,Borut Hribernik, Alojz Hudarin, Franc Hudomal, Jernej Hudournik, Natalija Hudournik, Petra Hudournik, Nataša Ignatov, Mirko Ilič, Peter Jan, Špela Janežič, David Javornik, Branko Jazbec, David Jazbinšek, Tatjana Jenko. Marko Jeraj, Brina Jerič, Stane Jeršič, Marko Jevšenak, Damjan Jevšnik, Marjan Kac, Dragica Kauvzer, Tajda Kavčič, Ivan Kavnik, Jožef Kavtičnik, Roman Kavšak, Urban Kavšak, Mojca Katic, Franc Klanfar, Luka Klobučar, Zdravko Kočevar, Katja Kočevar, Jure Kodrun, Ludvik Kodrun, Marko Kodrun, Mirjam Kolar, Ivan Kolar, Drago Koren. Jelka Koren. Marija Hrastnik Koren, Milena Koren Božiček, Boris Korun, Borut Korun, Milojka Komprej. Vika Komprej, Vojko Komprej, Tomaž Kompan, Štefka Kompan, Andreja Konovšek, Tjaša Konovšek,R. Končan, Marjan Kolenc, Tanja Kolšek,Bojan Kontič, Manja Kopušar, Milan Kopušar, Tjaša Kopušar, Matej Kortnik, Anica Kos, Drago Kotnik, Janja Kotnik, Marjana Kotnik, Mihaela Kotnik, Pepca Kotnik, Matjaž Kovač, Jana Kovič, Kaja Koželnik, Mojca Krajnc, Slavica Krebs, Andrej Krevzl, Vanja Krete, Jan Krneža, Vojko Krneža, Nuša Kugonič, Robi Kugovnič, Denis Kujovič, Marjan Kukovec, Ivan Kumer, Urška Kurnik, Marko Kuhar, Maks Kvas, Armin Lambizer, Magda Lampret, Marija Lebar, Tone Lebar, Goran Ledninek, Karmen Ledinek, Dušan Leskovar, Marjana Lesnik, Nina Lešnjak, Tatjana Lihtineker, Dolfe Lipnik, Janja Ločan, Nina Ločan, Maks Lomšek, Marjeta Lužnik, Janez Mayer, Peter Marinšek, Marko Marinšek, Katja Mesarič, Danijel Malenšek, Dijana Maksimovič, Jelena Markovič, Barbara Mavsar, Anita Mašek, Franjo Mašek, Barbara Mazej, Jasna Mazej, Jernej Mazej, Stane Mazej, Zdenka Mazej. Ivan Medved, Marko Medved,Mateja Medved, Tanja Mencin, Bogdan Menih, Darko Menih, Majda Menih, Špela Menih, Uršula Menih, Andreja Mevc, Melita Mešl, Ana Meža, Bernarda Meža, Karmen Mikek, Alja Miklavc, Jože Miklavc. Jona Mirnik, Zinka Moškon, Tadeja Mravljak, Azra Mujakovič, Nina Muršič, Ivo Naglič, Jani Napotnik. Janez Napotnik, Polona Napotnik, Matjaž Natek, Matjaž Novak, Sonja Novak, Roman Oblak, Erna Obšteter, Jana Obšteter, Peter Obšteter, Mitja Ocepek, Aleš Očko, Daniela Oiup, Rudi Oiup, Ivan Ojsteršek, Lojze Ojsteršek, Liljana Ograjenšek, Matic Omerza, Oona, Vesna Oprešnik, Rok Ostervuh, Monika Orozel, Martina Pečnik, Simon Pečovnik, Vinko Pejovnik ml„ Taja Pejovnik, Janez Pelko, Morena Pergovnik, Roman Pergovnik, Maja Pergovnik, Tanja Permanšek, Miro Perovec, Željko Perovič, Barbara Petek, Barbara Petek, Marija Petkovnik, Petra Peunik, Zoran Pevec, Saša Piano, Maja Pirnat, Matej Pirtovšek, Valter Pirtovšek, Boris Plamberger, Milojka Plamberger, JernejPlankelj, Lado Planko, Gašper Plaskan, Andreja PlešivčnikMuršec, Helena Plesnik, Alenka Plaznik, Anja Plešnik, Marjan Pocajt, Lojz Podgoršek, Katja Podgoršek, Stanko Podjavoršek, Milan Pogorelčnik, Janez Poles, Rok Poles, Uroš Polovšak, Mateja Potočnik, Mirjam Povh, Ana Požgane, Peter Požgane, Marija Praprotnik, Jože Pribožič, Štefka Prislan, Ajda Prislan, Janez Pušnik, Brigita Putar, Peter Radoja, Petra Radoja, Andrej Rak, Slavko Ramšak, Suzana Ramšak, Jaka Rančak,Stane Bandi, Tone Ravnikar, Ana Ravnjak, Pepca Razbornik, Nina Rehar, Tiaša Rehar. Drago Rezman, Igor Rezman, Katja Rezman, Maja Rezman, Peter Rezman, Nina Rezoničnik, Tadej Rezoničnik, Cvetka Ribarič Lasnik, Sanja Ristič, Katarina Ročnik, Franc Rogeišek, Jožica Rogelšek, Pavla Rogeišek, Urška Roškar, Bojan Rotovnik. Irena Rotovnik Aplinc, Damjan Rožič, Matej Rožič, Gregor Rupnik, Zorica Sekulič, Branko Sevčnikar, Ivan Sevšek, Zvonka Sevšek, Danica Simšič, LudvikSkaza, Anton Skornšek, Anton Skornšek, Franc Skornšek, Irena Skornšek, Timotej Skornšek, Alenka Slatnar, Zdenko Slatnar, Danica Sovič, Špela Sovič, Rafko Sreberniak. Miha Skornšek, Andrej Steničnik, Nataša Stevančevič, Zoran Stojko Krevzel. Melita Stropnik, Ivo Stropnik, Nastja Stropnik Naveršnik, Štefka Strožič, Marjan Stvarnik, Ines Suljič, Duško Supič, Tina Šetina, Iris Škerbot, Vinko Šmajs, Jože Šnajder, Špela, Jana Šramel', Leonida Štancar, Emil Šterbenk, Jasna Šumnik, Katja Švare, Cvetka Tinauer, Gabrijela Tajnik, Jelka Tajnik, Špela Tajnik, Mateja Tajnik, Ana Tamše, Andrej Tamše, Marjan Tamše, Ema Tamše, Tina Tavčar, Marjan Tekauc, Detlef Tičar. Deian Tonkli. Franc Topolšek, Tončka Topolšek, Mateja Trap, Marija Trobina, Matej Turinek, Matic Turinek, Peter Turinek, Vesna Turinek, Janez Urbanc, Gvido Urleb, Tomo Wankmuller, Branko Valič, Nataša Vedernik, Ramiz Velagič, Matjaž Verbič, Tanja Verhovnik, Alenka Venišnik, Viki Vertačnik, Andrei Veternik. Peter Vidmar, Renato Vidrih, Nataša Vodovnik, Andrei Volk, Lidija Volk, Helena Vreča, Marjan Vrtačnik, Tadej Vrtačnik, Tjaša Vrtačnik, Edi Vučina. Darko Vučina, Maša Vučina, Tim Vučina, Boris Vukič, Aleksandra Zajc, Martina Zajelšnik, Rajko Zaleznik, Andreja Žak, Zmagoslav Žibret, Ivan Žnidar, Joco Žnidaršič, Miro Žolnir, Tomaž Žula, Vlasta Žvikart,... Revija za kulturna in druga vprašanja Občine Šoštanj in širše. Izdaja Zavod za Kulturo Šoštanj Trg Svobode 12, 3325 Šoštanj zanj Kajetan Čop, direktor Izdajanje Lista finančno omogoča Občina Šoštanj, zanjo Milan Kopušar, župan. Uredništvo Jožica Andrejc, Milojka Komprej, Tjaša Rehar, Peter Rezman in Rafko Sreber-njak ;/ *Y* » iM M ut! m i« o munti mimi, rititvijt ttn m' j — ' »s. ɧ!Ì|g? Sbatti '—^ V ČUKA NOČ □ Fotografija na naslovnici: Marinšek & Marinšek Odgovorni urednik Peter Rezman Lektoriranje Jožica Andrejc (Za razpise in objave odgovarja naročnik.) Priprava redakcije Milojka Komprej Oblikovanje in prelom Vinko Pejovnik ml. Tisk Grafika Gracer Celje Natiskano 900 izvodov. Vse sodelavce prosimo, da prispevke za LIST št. 1 (januar 2006), pošljejo ali dostavijo najkasneje do 10. januarja 2006. imUV’ 4 6 8 12 14 16 18 21/24 22 26 28 30 31 34 35 36 37 38 39 42 43 VSEBINA Retrospektiva Leto 1 / List številka 1 / stran 1 Retrospektiva Leto 2 / List številka 2 / stran 2 Naša občina Retrospektiva Leto 3 / List številka 8 / stran 5 Retrospektiva Leto 4 / List številka 10 / stran 7 Retrospektiva Leto 5 / List številka 3 / stran 2 Retrospektiva Leto 5 / List številka 8 / stran 1 Sredina Koledar 2006 Retrospektiva Leto 6 / List številka 6 / stran 7 Retrospektiva Leto 7 / List številka 7 / stran 8 Retrospektiva Leto 8 / List številka 1 / stran 1 Retrospektiva Leto 8 / List številka 4 / stran 25 Retrospektiva Leto 9 / List številka 1 / stran 55 Retrospektiva Leto 9 / List številka 4 / stran 34 Retrospektiva Leto 10 / List številka 1 / stran 42 Retrospektiva Leto 10 / List številka 4 / stran 16 Retrospektiva Leto 10 / List številka 6/7 / stran 51 Retrospektiva Leto 10 / List številka 8 / stran 1 Križanka Naša občina Razpisi Foto: Tekauc IST je tukaj. Prva ali bolje “ničta” številka se je rojevala vzporedno z vrsto drugih opravil, ki v tem času potekajo v občini Šoštanj, da bi čimprej dosegli njeno opravilno sposobnost. Zato bo morda za koga v podtonu naše prve številke časopisa še preveč "politike-'. Toda kljub temu, da je LIST v osnovi uradno glasilo občine Šoštanj, ki ga je ustanovila in ga izdaja občina, je LIST tudi javno glasilo, lokalnega pomena in namenjeno predvsem boljši obveščenosti občanov občine Šoštanj o dogodkih v naših krajih in komentarjih k njim. Skupina sodelavcev, ki jo je župan občine Šoštanj imenoval za uredniški odbor LISTA, je kar se da različna, z lrolj ali manj bogatimi izkušnjami pri (»dobnih projektih, nihče pa se še ni ukvarjal z izdajanjem časopisa. To je seveda slabost. Lahko pa je tudi prednost, saj vsi dobro vemo, kaj si s časopisom želimo. Izdajali nameravamo vsebinsko bogat in aktualen mesečnik, ki bo med dragim odgrinjal tudi prezrte, pozabljene in zamolčane dogodke, povezane z našo ožjo okolico. Poročali bomo o pomembnejših dogodkih na vseh področjih našega javnega življenja v občini Šoštanj za pretekli mesec ter vas nenazadnje obveščali z uradnimi obvestili in odločitvami, pomembnimi in nujnimi za normalno delo in življenje občine Šoštanj. Čintboljša informiranost občanov in nadzor javnosti pri vodenju občine sta gotovo pomembnejša dejavnika pri razvoju demokracije v našem okolju. To v preteklosti sicemi bilo v navadi, saj marsikdo ni vedel niti tega, kaj in kako odločajo sveti krajevnih skupnosti o zadevah, ki se neposredno dotikajo slehernega krajana. Prepričani smo, da bo kar precej očitkov in poizkusov diskvalificiranja tega projekta. Poleg tega je treba iskreno povedati, da smo na prvih sejah uredništva člani ugotovili, da imamo skoraj vsi odklonilen odnos do načina obveščanja lokalne javnosti, ki ga vsa ta leta opravlja tednik Naš čas. Nezadovoljstvo nad . velenjskim tednikom pa nikakor ni motiv za izdajanje novega časopisa, še zlasti pà žeiimii z rubriko “Miš čas” v našem LISTO vplivali na način poročanja Našega časa o tedenskih dogodkih v naši občini. Treba je reči, da vrsta dogodkov in napak v tedniku Naš čas pred volitvami in |» njih nikakor ne ponuja objektivne slike tistega, kar se pri nas v resnici dogaja. Menimo, daje prostora za vse dovolj, še posebej, ker LIST v prvi vrsti nima komercialnih namenov, ampak vzpostavlja predvsem možnost korektnejšega obveščanja občanov Šoštanja. Za bralce LIST tudi nikoli ne bo predrag. Povsem možno pa je, da lahko naš časopisni projekt zaradi objektivnih razlogov tudi docela in kaj kmalu propade. To pa je bolj kot od ustvarjalcev časopisa odvisno od vas, bralcev, predvidoma v pretežni meri občanov občine Šoštanj. Zalo naše vabilo za sodelovanje ni zgolj oguljena fraza uredništva, pač pa resen poziv vsem aktivnim društvom, skupinam, organizacijam in posameznikom, ki delujejo v naši občini, da spodbudijo k sodelovanju vse zainteresirane in nam pošljejo v objavo poročila o svojem delovanju, vsebinske predloge itd. Pogosto se namreč niti ne zavedamo, kako bogato življenje pravzaprav živimo in vrsta dogodkov nam uide ravno zato, ker se nam preprosto ne ljubi zapisali stavka ali dveh o tem ali onem. Naš časopis bo le tako postal tudi vaš, torej spontani dialog med nami. Se posebej pa vabimo k sodelovanju novinarske in podobne krožke na obeh osnovnih šolah v Šoštanju, kar bo imelo najmanj dvojno korist. Mladi, nadebudni pisci-dopisniki bodo v LIS TU imeli možnost za svoje uveljavljanje, ostali pa se bomo lahko iz lega tudi kaj naučili ter pobliže spoznavali hotenja naših naslednikov! Ničla številka LISTA je nastala takorekoč udarniško. Ker pa je vsak delavec vreden svojega plačila, bomo LIST odprli tudi za komercialne objave in oglaševanje. kar naj bi bila v l»doče osnova za honoriranje vaših prispevkov. LISI I» tiskan v 3000 izvodih. Poskrbeli pa bomo, da bodo ti izvodi zanesljivo prišli med ljudi, kar ni nepomembno z oglaševalskega vidika. Zalo že sedaj vabimo vse komercialne organizacije, podjetja, trgovine itd., ki se želijo predstavili rednim naročnikom in bralcem ter s tem pomagati življenju našega časopisa, da izkoristijo priložnost, ki jim jo nudijo oglaševanju namenjene strani LISTA. Najbolj I» homo seveda veseli tistih, ki hodo že sedaj - v pričakovanju naslednje, drage številke LISTA - izpolnili in poslali na naš naslov naročilnico, ki jo najdete na zadnji strani časopisa. To bodo najzaneslivejši in trajni viri, ki bodo omogočali redno izhajanje LISTA, uredništvu in sodelavcem pa izkazali vaše zaupanje za življenje matičnega časopisa. Vsake nove pobude bino veseli. Želimo si odkritih in seveda tudi kritičnih besed. Kritičnost je bila zmeraj gibalo napredka. Še posebej pa, ne le kot časopis, ampak tudi kot občina, potrebujemo vašo podporo v trenutnem prehodnem obdobju, ki je skoraj usodno za bodoči razvoj zahodnega dela Šaleške doline. Ce bomo kljub mnogim polenom, ki letijo iz Velenja in tudi iz domačih logov, letošnje leto uspešno spravili pod streho, kakor smo si go s številnimi nalogami začrtali, to pa je v prvi vrsti t.i. opravilna sposobnost občine Šoštanj, si bino olj novem letu imeli k čemu nazdraviti, Od vas, dragi bralci, pričakujemo čimveč predlogov, pobud, informacij in... podpore, kot smo je bili deležni na volitvah. Zavedamo se, daje za zaupanje nujno, da si informacije, vesti, predvsem pa kritične misli izmenjamo. Marsikaj od lega lahko uresničimo v našem LISTU OBČINE ŠOŠTANJ. Vabljeni k sodelovanju! Uredništvo LIST OBČINE ŠOŠTANJ 13. APRIL 1995 Blagoslovljene velikonočne praznike. Uredništvo ivijenjc brez praznikov bi bilo pusto. Nekateri prazniki pa nas še posebej prevzamejo. Velika noč je že takšen praznik. Najprej gre za spomin na dogodek izpred 3200 let, koje svetopisemski oče Mojzes izpeljal Izraelce iz egiptovske sužnosti. To spominjanje je bilo vsebina praznovanja velike noči do Jezusove smrti. Z usmrtitvijo Jezusa na sam predvečer velikonočnega prašnika in doživetjem Jezusovega vstajenja od mrtvili na pn i dan po prazniku je za kristjane velika noč dobila nov pomen. Z Mojzesom je bilo premagano suženjstvo, z Jezusom je bila premagana smrt. Velikonočne pesmi opevajo zmago življenja nad smrtjo. Jezusovo vstajenje od mrtvih navdihuje praznično bogoslužje, ki ga Cerkev obhaja od velikega četrtka do velike nedelje. - Veliki četrtek je ustanovni dan svete maše pri zadnji večerji. Tega dne se kristjani zbiramo v večernih urah po župnijskih cerkvah. - Veliki petek je dan Jezusovega trpljenja, smrti in pokopa. V poznih popoldanskih lirah so v župnijskih cerkvah obredi v čast Jezusovemu trpljenju. - Velika sobota je dan priprave na velikonočno praznovanje: a) skozi ves dan je čaščenje Jezusa v božjem grobu; b) v zgodnjih jutranjih urah je blagoslov ognja, ki ga verniki ponesejo na svoje domove. Ogenj je znmenje minljivosti, je znamenje spremenjcnja in je znamenje razsvetljenja; c) čez dan blagoslavljamo jedila, ki jih bomo zaužili na Veliko noč. Blagoslovljena jedila poživijo praznično vzdušje. Na veliko soboto zvečer se začenja praznovanje velike noči. Večerno bogoslužje v župnijski cerkvi se imenuje “velikonočna vigilija". Po slovensko bi temu rekli “noč bedenja". Trikratni spev “Aleluja” naznanja največji čudež sveta - Jezusovo vstajenje od mrtvih. Večernemu bogoslužju sledi jutranje bogoslužje z vstajenjsko procesijo in slovesno pravniško mašo. Vsem, ki bste brali te vrstice in obhajali veliko noč, želim lepo doživeto praznovanje! Podelimo prazniško veselje z vsemi, ki jih te dni srečujemo! dekan Jok Pribožič Cenjene občanke, cenjeni občani! Po dobrih treh mesecih drugačne organiziranosti lokalne uprave smo dobili svoj lasten časopis. Upam. da l»sle naš novi LIST občine Šoštanj radi vzeli v roke. saj Vam bo nudil odgovore na mnoga vprašanja, ki se (»javljajo v današnjem zapletenem političnem življenju. Obljubil sem pošteno delo in odkril odnos, vendar se pred nas poslavlja problem medsebojne obveščenosti. Dragi o nas že veliko pišejo, a le vesti so (»gosto pristranske, škodoželjne, celo lažnjive. Z objektivnim informiranjem o delu občine Šoštanj se bomo z LISTOM Iwlje (»vezali in lahko res čutili, da smo somišljeniki. ki si pomagajo. Iskreno upam. da bo z Vašim sodelovanjem naše glasilo zaživelo. dr. Bogdan Menih ■C KAJUHOV DOM V ŠOŠTANJU Z- k: Polo: Peter Marinšek petek, nm m IMMI Vztrajni poizkusi, da bi stanje v naši občini postalo čim bolj nestabilno se znova in znova izjalovijo, ljudje pa z vsako izkušnjo postajajo(rao) bogatejši za nova spoznanja, čeprav je tudi res. da so(smo) nekateri skrajno naivni in da se nikoli ne naučijo(mo) dovolj. Pretres, ki ga je v občinskih kuloarjih sprožil domnevni odstop predsednika sveta občine, ki je zase menda prepričan, da z njim občina stoji in pade. je za povprečno izkušene ljudi v politiki vsakdanja stvar. Čeprav so nekateri trdno prepričani, da bo z odstopom predsednika svet prenehal delovati, bodo že naslednji hip pozabili na hudo užaljenega gospoda, ki venomer ponavlja zgodbo o svojem dolgoletnem direktorskem stažu in dobrih delih, ki da jih je pustil za sabo. Na žalost je logika v politiki takšna, da se odstopi enačijo porazu, in če kdo misli v politiki izsiliti potrditev svojih stališč in tez z grožnjami o odstopih in z odstopi samimi, takšen ni zrel za politiko. Najbrž bo kdo ugovarjal, češ da se na občinski ravni ne bi smeli ukvarjati s politiko, ampak z resnim delom: politika da je za v Ljubljano in podobno. Takšno ugovarjanje je zmotno in kdor taji. da politika ni potrebna in da je prej. v onem, komunističnem sistemu ni bilo. si seveda laže. V politiki gre vedno za uveljavljanje interesov določene skupine ljudi, (ki se v demokratičnih družbah združujejo v politične stranke). In doseganje interesov je treba z demokratičnimi načeli uveljavljati tudi na lokalni ravni, kdor ta prašila krši, se mu zgodba slejkoprej zaključi tako. kot se je našemu predsedniku sveta (v odstopu). Ravno on je prvi obrnil hrbet koalicji. ki ga je postavila za predsednika. Z individualno obdelavo članov občinskega sveta, od skrajne levice do pripadnikov trdih "neodvisnih” list. je kanil pridobiti "svojo” večino in sploh ni opazil, da je ta "večina” spretno izkoristila njegovo (pre)veliko željo po odločanju o stvareh, ki predsedniku sveta ne pritičejo! Kršenje sicer res dolgočasnih dokumentov, kot so statut in druga napisana in sprejeta pravila iger, ki si jih pred igro postavimo sami. je potem nujna metoda za sprejemanje v naprej napisanih in pripravljenih sklepov. Demokracija je dolgočasna in zahtevna metoda vladanja, zato vsem. ki so kdajkoli okusili oblast v enopartijskem sitemu samoupravnega socializma. iun.dn.tn «er g**- m utr gre t/ti ron. j ifzuvv somajo uuitaze in nenenno preštevajo ljudi in tudi člane občinskega sveta na tiste, ki se strinjajo in so v redu, in one, ki se ne strinjajo in niso v redu. Takšni ljudje so podvrženi "usklajevanju ’ in “dogovarjanju" v ožjih, neformalnih krogih, brez zapisnikov in brez pravil, kasneje pa se kar tako, počez, na takšne razgovore celo sklicujejo in ti jim pomenijo več kot statut, ki je v veljavi in za vse! Usklajevanje stališč in prevlada večine sta temelj demokracije in če kdo meni, da se lahko občina vodi kar tako, kot se komu zazdi, je to nekaj časa seveda možno. Toda takšnemu načinu vodenja se reče avtokracija ne demokracija in je praviloma poplačano ob volitvah. Nenazadnje imamo lepo izkušnjo z zadnjih volitev župana v Šoštanju, saj je skoraj zanesljivo, da ljudje niso glasovali proti tedanjemu predsedniku krajevne skupnosti, ampak proti sistemu, ki je omogočal predsedniku avtokratičen način vodenja krajevne skupnosti Šoštanj. A očitno ta šola za avtokrate, ki jih je naplavila slovenska pomlad, ni bila dovolj in še kar hazardirajo in mislijo da so ljudje res predvsem neumni. Pa niso. Kot pravijo modri ljudje: E 1 L ( ) ( ) B 1 v/ C I [ N E ZAVOŽENA Kakšna bo usoda polaganja plinovoda v Občim Šoštanj? M oj bivši predsednik bivšega Izvršnega sveta, sedanji mestni župan občine Velenje, redko izgubi kontrolo nad svojimi reakcijami. Nedavno pa. ob moji opazki, da je plinifikacija “zavožena investicija", ni uspel prikriti precejšnjega nezadovoljstva in sledila je ena njegovih redkih nekontroliranih verbalnih reakrij. Takrat nisem imel v mislih finančnega vložka v investicijo, ampak dejstvo, da so plinifikacijo zavozili uradniki prejšnje in sedanje občine Velenje, ki so ob tihi asistenci nekaterih ener-.^ getskih strokovnjakov na komunali časovno zavozili “plini fikacijo" Šaleške doline tako, da danes ne sodi več med ekonomsko zanimive projekte. Nekateri krajani naselij v naši občini pa vseeno pogosto vprašujejo, kakšna bo usoda načrtovane plinifikacije severne veje. l.j. Gaberk. Raven. Lajš. ter južne veje, ki zajema Lokovico ih bi se naj vila naprej proti sosednjm občinam. Na žalost mnogih vpraševaleev ne moremo jasno odgovoriti na vrsto tehtnih vprašanj, ki se običajno skoncentrirajo na: koliko ho potrebno sofinancirati načrtovano plinsko omrežje? Še teže pa je odgovoriti, kolikšna bo cena plina, še posebej v primerjavi s ceno lahkega kurilnega olja. Mnoge -krbi tudi zanesljivost oskrbe s plinom. Za delno informacijo obudimo izvlečke iz poročila, ki je bilo pripravljeno za 2. sejo uprav nega odbora Sklada za okolje, dne 23. 2. 1995. Čeprav je od predstavitve tega dokumenta minilo leto. je po svoje še u dno zelo zgovorno. Poročilo je pripravil oddelek .Javnih gospodarskih dejavnostih Mestne občine Velenje. Poročilo je suhoparno predvidevanje in naštevanje številk, toda očitno je bilo, da tudi pred letom dni projekt še vedno ni bil dorečen, saj so po najmanj triletnem izdatnem proračunski plačevanju projektne dokumentacije, načrtov alci v letu 1995 računan na cca. 28.500.000 SIT sann» za izdelavo papirjev in to 3.öOO.OBiwlT'za projektiranje ulinifikariir kimovrcu-Srnbrira. I jrfldVi;, in Ple-lvca, lO.OOO.OOO SIT za projektiranje plinifikan|NSSPMMB Rav nah in Lomom nad Topolšico ter cca. 15.00w060 SIT za polovico projektne dokumentacije za plinifikacijo Podkraja, Podgorja, Lokovice. Šentilja. Bevc in Vinske Gore. Poročilo kaže, da je bila primarna skrb Mestne občmfe Velenje, kako zagotoviti obljubljeno plinifikacijo Škale-Hrastovec, ki sc vleče že vse od leta 1990. .Ali jasneje; s plinifikacijo so se pet let greli samo projektanti, iz poročila pa niti slučajno ni v ideti, kaj naj bi se v obdobju 1995-1998 zgodilo s plinifikacijo Gaberk in Raven, če v letu 1995 ne bi za projekte zagotoviti 10.000.000 SIT. Medtem pa si je na našem področju vrsta posameznikov brez velikega hrupa in popolnoma v lastni režiji predelala domača kurišča z velenjskega lignita na kurilno olje, kombinirano kurišče (olje-premog, plin-prcmog, premog-elektrika-V N/- V toplotne črpalke). Prvi podatki, ki smo jih pridobili do februarja 19% so sami po sebi dovolj zgovorni in kažejo, da bomo zgodim o plinu v naši občini lahko počasi zaključili. Podatki za naselja Gaberke, Ravne in Lokovica so naslednji. I lil 572 hi. ki so zajete v raziskav» na tem območju, jih je že -kupno 212 predelalo kuriščaiiko. da kurijo ali lahko kunP im olje, plin ali pa imajo kui#če predelano v kombinirano in kurijo pretežno lahko kurilno olje z možnostjo. da lahko kurijo tudi trda kuriva. / ' Ostane torej 360 potencialnih interesentov za napeljavo j? plina, vendar gre v tem razredu za povprečno precej manjše' hiše manj premožnih Fjudr in hiše, ki tehnološko niso primerne za pretežno p|raht*pfina (klasične kmečke kuhinje z zidanimi štedilniki in krušnimi pečmi,...), tako da je ocenjeno. da gre v tem razredu za 360 objektov, v katerih prevladuje nezainteresiranost za spremembo osnovnega kurišča. Ob podatku, da je skoraj ‘10 bdsVolJjp objektov na obravnavanem območju zc spremenilo tehnologijo kurjenja in med drugim samoiniciativno izvedlo "individualno ekološko sanacijo", jc bolj zgovoren podatek, da je zaradi menjave tehnologije v teh objektih, skupna poraba premoga zmanjšana za več kot polovico!! Posamezniki so tako investirali sknpn» preko 700.000 DEM in ob tem investiranem vložku niso bili deležni nikakršne družbene pomoči, kot na primer tisti, ki so «investirali v toplifikacijo in plinifikacijo!! Ta dejstva bomo morali upoštevati, ko se bomo odločali o nadaljnji usodi plinifikacije. Dejstva, podatki in priloženi grafi so dovolj zgovorni! Menim, da izjava o založenosti projekta plinifikacije, kot so sc je lotili v Velenju, ni napačna. Potencialni odjemalci plina so se v minulih štirih letih predvsem zaradi cenovnih razmerij kuriv. Zadreg s premetavanjem premoga in pepelom ter ne nazadnje tudi zaradi ekološke osveščenosti, že odločili. "PlinskdjŽrojektantski lobi je priložnost zamudit, saj ho dane«, oh investiranih 700.000 markah in evidentno pozitivnimi ekološkimi učinki, težko najti ekonomske in ekološke razloge za napeljavo plinovoda ter ponovno siliti ljudi k udarniškem kopanju in zasipavanju jarkov ter soinvestiranju plinovoda ali zato vlagati proračunska sredstva. Treba bo5 poiskati model za "delno povračilo' stroškov" tem. ki so v minulem obdobju šli brez družbene pomoči v ekološko sanacijo in sistemsko vzpodbujati proces, ki so ga ljudje sami od sebe sprožili. Po toplifikaciji Topolšice, kjer se je prvič uveljavila nova tehnologija razpcljave "viškov" energije iz TES, pa bi veljalo resno presoditi možnosti širitve toplovodnega omrežja, ki je bilo ob prejšnji tehnologiji po takratnih ocenah limitirano s toplifikacijo Topolšice, sedaj pa so nekateri prepričani, da je možno ponovno odpreti vprašanje toplifikacije Lokovice, Ravn. Lajš.... Peter Rezman Gaberke pimi 1.20%) «TU8.43V' . . v* Lokovica plin (O.S3%) kom(14.81%) >• Ravne plin (0.46%) kom (23.50%) Poraba kuriva Gaberke, Ravne, Lokovica » premog (49.62%) OBČINA. S OS TANJ. O B C INA. S O STANJ enega lahko celo življenje vodiš za nos, vseh se pa ne da. In volitve so eden od stebrov demokracije ravno zaradi tega. Takoimenovano volilno telo pa je silno nepredvidljivo; tako na državni ravni, kot denimo v Prostovoljnem gasilskem društvu Gaberke, kjer je članstvo (baje) po pomoti izvolilo "napačnega predsednika in spravilo v žalost sive eminence krajevnega zakulisja, ki iz mraka uravnavajo utrip v vasi. Pa pravijo, da na vasi ni politike! Politika je in bo povsod, na vseh ravneh in nasprotja med vplivnimi posamezniki so bila tudi v enopartijskem režimu, le da so takrat prepire in borbe za položaje skrbno'prikrivali in urejali z dekreti izza zapahnjenih vrat partijskih komitejev! Užaljenost, kot poza za odstop, resnim politikom ne pritiče in gre prej za otročje poteze zafrustriranih posameznikov, kot pa za modro politično odločitev, še posebej če analiziramo “odstop“ našega predsednika sveta (v odstopu), saj je očitno, da se je s svojim odstopom bolj ali manj uspešno pošalil in je njegov trden namen “biti zraven’’. To zgodbo poznamo še iz Velenja: na to struno sta zaigrala prvi in drugi predsednik Izvršnega sveta v zadnjem mandatu skupščine bivše občine Velenje. Toda obema se je sfižilo. ljudje niso nasedli, saj je večini ljudi jasno, da brez tistega, ki ga ni. stvari ne obstanejo. Toda če je bil namen domnevnih spletk destabilizacija komaj na noge postavljene občine, je prevladujoče spoznanje, da so se razmere v Občini Šoštanj dokončno normalizirale. Med in smetano smo polizali, ideabstična ljubezen med strankami slovenske pomladi je potekla, toda na nesrečo scenaristov iz ozadja, koaleija le-teh ni razpadla! Pred nami je še triletno resno delo in argumentirana pogajanja za uveljavljanje predvolinih programov, v katerih smo vsi obljubili nove temelje in novo dušo Občini Šoštanj. Peter Rezman Svet Občine Šoštanj E vet je 6. februarja opravil 12. redno sejo in na njej sprejel Odlok o upravnih taksah Občine Šoštanj in Odlok o Listu Občine Šoštanj. Svet je za leto 1996 povečal vrednost točke za nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč za 36,73 %, kar bi naj občinski proračun obogatilo za približno 10.000.000 SIT. Na podlagi zakonskih možnosti je sprejel tudi sklep o zmanjšanju amortizacije za področje družbenih dejavnosti, kar na žalost pomeni nadaljnje stagniranje na področju obnove objektov za področje družbenih dejavnosti v naši občini. Na konru seje je prišlo do zapletov, saj se je mimo dnevnega reda ponovno sprožila razprava o umaknjenih točkah pri sprejemanju dnevnega reda 12. seje. Za epilog vsega je g. Frane Pečovnik ustno podal nepreklicni odstop z mesta predsednika in člana sveta ter vseh delovnih teles sveta Občine Šoštanj. *** Zaradi zapletov na koncu 12. redne seje sveta je pet članov sveta iz vrst LDS. DeSUS, ZL in Neodvisne liste za razvoj mesta in vasi vložilo zahtevo za sklic seje, na kateri bi obravnavali umaknjene točke dnevnega reda. Ni sicer jasno, kdaj so to zahtevo navedeni člani sveta vložili, jasno pa je. da je 19. 2. 1996 predsednik sveta na lastno pobudo sklical 1. izredno sejo sveta Občine Šoštanj, ki bi se naj zgodila že čez štiri dni, to je 23. 2. 1996 in kot razlog za izredno sejo navedel šolske počitnice. Seje ni bilo, ker se je na sklic seje odzvalo samo osem članov sveta. Tajnik občine je isti dan predsedniku predal novo pisno zahtevo za sklic redne seje, ki so jo podpisali člani sveta iz vrst strank slovenske pomladi. Navedli so, da ni razlogov za izredno sejo. ampak da je treba zadeve normalizirati in nadaljevati do sedaj dobro delo sveta Občine Šoštanj. Do priprave tega časopisa predsednik seje še ni sklieal. Po poslovniku pa lahko sejo skliče župan, v kolikor deset dni od prejema zahteve tega predsednik ne izvede. Ge torej predsednik ne bo sklieal seje do ponedeljka, 4. 3. 1996. lahko 13. redno sejo sveta občine skliče župan občine. *** Za naslednjo redno sejo sveta Občine Šoštanj je med drugimi zadevami pripravljen za razpravo tudi Odlok o taksi za varstvo okolja Občine Šoštanj. To bo poleg proračuna za leto 1996. katerega osnutek je v zaključni fazi. eden pomembnejših dokumentov, ki jih ho letos obravnaval in sprejemal svet Občine Šoštanj. Župan in občinska uprava Poleg priprave dokumentov za obravnavo in sprejemanje na svetu Občine Šoštanj je bilo veliko časa in energije porabljeno za analizo površno pripravljenih gradiv za 12. sejo sveta, ki so bila domnevno nezakonita in so bila zaradi tega umaknjena z dnevnega reda seje. *** Za obravnavo je pripravljen osnutek proračuna Občine Šoštanj. Razprava bo gotovo trda, saj je že sedaj jasno, da za zadovoljevanje minimalnih potreb vseh porabnikov proračuna Občine Šoštanj primanjkuje približno 60 do 70 milijonov tolarjev. Glav ni razlog je v tem, da država ne zagotav lja zadosti sredstev za naloge, ki jih občini predpisuje. *»« Po pogajanjih, ki so neorganizirano trajala skoraj eno leto, smo dosegli, da so župani občin Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje uskladili besedilo sporazuma, na podlagi katerega ho občinska uprava Občine Šoštanj še pred delitveno bilanco prejšnje Občine Velenje lahko pričela z urejanjem razmer na stanovanjskem področju. Caka nas težko in zahtevno delo, saj je stanovanjski fond, ki ga prejemamo v upravljanje, v razsulu, prostih stanovanj skoraj ni, na občini pa si dnevno podajajo kljuko občani, ki bi radi rešili svoje stanovanjske težave. Krajevne službe Občine Šoštanj Na razočaranje nekaterih prerokov se ni zgodil napovedovani kolaps nekdanjih krajevnih skupnosti v Občini Šoštanj. Zaradi nekaterih objektivnih težav (sprememba zakona o lokalnih volitvah; spor ki ga je na Ustavnem sodišču RS zaradi statuta sprožila KS Šoštanj, je občina v polovici že dobila) pa je svet s sklepom pred konoem leta 1995 pooblastil župana, da z odredbami podaljša mandat bivšim svetom KS. Razmere so sedaj tudi pravno-formalno urejene za naselja Bele Vode, Lokovica, Skorno, Florjan, Topolšica, Ravne, Zavodnje in Šentvid. Formalna razlika do konstituiranja krajevnih skupnosti po statutu občine je le v tem. da bodo do volitev v organe krajevnih skupnosti delovale t.i. krajevne službe, ki Uredniško redigiran zapisnik 22. redne seje Sveta Občine Šoštanj, ki je bila v ponedeljek, 28.11.2005. Na seji je bilo prisotnih 17 svetnikov. Drugi prisotni: direktorica občinske uprave Mirjam Povh, višja svetovalka za GOP Sonja Novak, višji referent za finance Irena Skornšek, Tjaša Rehar, višja svetovalka za odnose z javnostmi ter Alenka Verbič, višja svetovalka za družbene dejavnosti. Sejo je vodil župan Milan Kopušar, zapisnik je pisala Suzana Koželjnik. Predlog Vrtačnika ni bil sprejet Seja se je pričela polemično zaradi predloga Marjana Vrtačnika, da bi Svet občine Šoštanj podprl Zakon o renti zaradi posledic rudarjenja Premogovnika Velenje in obratovanja Termoelektrarne Šoštanj. Župan je predlog skladno s poslovniškimi določili predlagal na dnevni red seje, večina svetnikov pa je temu nasprotovala. Drago Koren (NSi) je predlagal, da bi se sklep preložili za krajše obdobje. Pravi, da se v TEŠ pripravlja novi investicijski program. Sam je poslušal program, ki je bil podrobneje predstavljen ter podprt z manjšimi pomisleki. Zal bi mu bilo, če bi bil Zakon o renti vzrok, da se ta investicijski program ne bi izvedel, saj je za občino velikega pomena. Sam apelira, da s tem zakonom počakajo vsaj še kakšno leto. Eden od svetnikov, zaposlen v Premogovniku Velenje pa je dejal, da je treba predlagano točko umakniti iz dnevnega reda umakniti, saj bi si z zakonom o renti v tem trenutku sami sebi kopali jamo. Marjan Vrtačnik (SNS) kot predlagatelj zakona o renti je povedal, dave, da je sedaj velika investicijav TEŠ in dagre za dobro cele doline, ampak sedaj ne sprejemajo zakona, ampak ga samo pripravljajo, da ga tu na svetu pregledajo in potrdijo, ali je sprejemljiv za nadaljnjo obravnavo v Državnem zboru. Dejstvo je, da so ljudje v Šoštanju oškodovani zaradi posledic delovanja Premogovnika Velenje in TEŠ. V bistvu predlagajo tričlansko komisijo, ki bi ugotovila škodo, sprožila postopek, kdo bo plačal analize za zdravo okolje občine Šoštanj. Analizam domačih strokovnjakov ne verjame in zato je ta zakon predlagan ter se mu zdi nesmiselno, da ga danes ne obravnavajo in tega sklepa ne sprejmejo. Še enkrat poudari, da sklep govori o imenovanju tričlanske komisije, ki bi se pogajala glede odškodnine zaradi posledic delovanja obeh energetskih gigantov. Drago Koren (NSi) še enkrat pove, da predlogu načeloma ne nasprotuje, saj je bila naša dolina vsa leta dosti prizadeta in oškodovana, vendar ta trenutek ni najbolj primeren za sprejetje zakona o renti. Za investicije v energetiko so sedaj zelo veliki apetiti in bi takšen predlog v DZ povzročil, da se vlada ne bi odločila za te investicije. Počakajmo tako dolgo, da se ta investicija za TEŠ odobri in nato sprožijo postopek zakona o renti. V medijih je zaslediti, da se ustanavlja drugi steber LSG, kjer bo elektrarna v Krškem posebej. Porodila se mu je ideja, ki bi jo lahko v tem trenutku izkoristili. Želi dobiti sedež Holdin- ga Slovenskih Elektrarn v Velenju. Sedež takšnega podjetja, ki prodaja in ustvarja dobiček, je lahko za dolino zelo pomemben. Predlaga, da predstavniki TEŠ-a predstavijo investicijski program vsem svetnikom na naslednji seji občinskega Sveta. Ivan Urbanc (LDS) pove, da je ideja zakona dobra, vendar bi bilo potrebno vsebino zakona dodelati oziroma popraviti in ga nato kasneje ponovno obravnavati. Ivan Drev (SDS) se strinja z predhodniki, da si vsak želi rente, vendar pa je potrebno doseči visok politični konsenz. To je enotnost, ki mora priti iz te dvorane v DZ. Ne smemo pozabiti velike naložbe oziroma investicije TEŠ do leta 2017, ki znaša 530 milijonov evrov. To je veliko denarja in če gremo v takšno tvegane zadeve takoj, lahko ta sredstva padejo ven in se namenijo drugim. Nam potem ostale le termoelektrarna in premogovnik do zapiranja, mi pa obubožani. Predlaga, da idejo vzamejo kot osnutek in ga nadgradijo, kajti vsi v sejni dvorani želijo najboljše za Občino Šoštanj. Marjan Vrtačnik (SNS) poda repliko Ivanu Urbancu, ki je povedal, da je potrebno popraviti in dopolniti zakon in ga zanima, kaj bi bilo potrebno dopolniti in popraviti v zakonu. Pove tudi svetniku Ivanu Drevu, da ta zakon nikoli ne bo sprejet, dokler sami v Šoštanju ne bodo predani kraju. Leta 1998 je bil zakon v DZ vložen s strani SDS in SLS. Vložila sta ga predlagatelja Mirko Zamernik in Vladimir Korun, ki nista imela zadostne podpore. Sedaj, ko se je oblast zamenjala, bi bil pravi čas za ponovno obravnavo zakona v DZ, vendar sedaj predstavniki teh strank zatrjujejo, da je to protizakonito. Ustava RS v 72. členu jasno govori, da ima vsakdo v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja. Država skrbi za zdravo življenjsko okolje. V ta namen zakon določa pogoje in način za opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti. Zakon določa, ob katerih pogojih in v kakšnem obsegu je povzročitelj škode v življenjskem okolju dolžan poravnati škodo. Ko pa govorimo o investicijah in delovnih mestih, v 66. členu Ustave RS piše, da država ustvarja možnosti zaposlovanja. Že 50 let nismo složni, da bi nam povrnili škodo, ki je nastala. Zaradi rudarskega zakona ljudje niso smeli graditi in obnavljati svojih hiš. Roman Kavšak (NSi) je dobil občutek, dasedi v Državnem zboru in ne na seji Sveta Občine Šoštanj. Pravi, da se tukaj pogovarjajo kot občinski svetniki. Zagovarja gospoda Korena in ostale predhodnike, ki so govorili, da je potrebno s tem zakonom še malo počakati in ne mešati DZ s Svetom Občine Šoštanj. Ivan Urbanc (LDS) pove, da je za ohranjanje naravnega okolja občine Šoštanj bolje, če se poderejo stari dimniki v TEŠ-u in se zgradi nova sodobna elektrarna z bolj sodobno tehnologijo, kot pa renta s par milijoni tolarjev odškodnine in bi se še naprej kurilo v teh starih odsluženih blokih. Marjan Vrtačnik (SNS) poda repliko Ivanu Urbancu, ker ne govorijo o parih tolarjih, ampak o 1,2 milijardi tolarjih letno. Kot zdravnik bi se moral zavedati stvari, ki so se dogajale na račun tega v zdravstvu. Po tem je župan zaključil razpravo, večina pa je sklenila, da tokrat predloga Marjana Vrtačnika ne bo obravnavala. Po tem je svet potrdil zapisnik prejšnje seje brez pripomb ter prešel na obravnavo osnutka odloka o proračunu Občine Šoštanj za leto 2006. Prva obravnava proračuna za leto 2006 Uvodno pojasnilo k dokumentu je podala Irena Skornšek. Ker Ministrstvo za finance občini še ni posredovalo podatke za izračun finančne izravnave, so prihodki za primerno porabo le ocena in se bodo delno spremenili, ko bodo prejeli izračun in oceno ministrstva. Pri odhodkih omeni podatek, ki se navezuje na postavko »Izgradnja šole«, ker še ni končne situacije Vegrada o plačilu, izvršenega v letu 2006. Zato je del sredstev, ki so jih ocenili za plačilo v letu 2006 v višini 137.650.000 SIT, prenesen iz leta 2005 in je tako ocena realizacije za leto 2005 v tej postavki manjša od sprejetega zadnjega rebalansa za prej omenjeni znesek. Enako je pri postavki 16.05.1., kjer gre za znesek 5.000.000 SIT za ureditev toplotne postaje na področju TUŠ. Svetnike je tudi seznanila, da je Ministrstvo za finance sredi letošnjega leta za občine določilo novo programsko klasifikacijo, s čimer želijo doseči, da bi vse občine imele proračun narejen po enotnem sistemu. Novo programsko klasifikacijo mora občina začeti uporabljati leta 2006, kar pomeni, da mora biti proračun za prihodnje leto narejen po novih predpisanih merilih. To za občino pomeni zelo zahtevno delo, zato je osnutek proračuna za leto 2006 pripravljen še po dosedanjem sistemu. Do priprave predloga proračuna pa načrtujejo, da bodo pripravili vse potrebne programske spremem- be in bodo že lahko tako današnji osnutek kot tudi predlog proračuna pripravili tako, kot zahteva nova klasifikacija. Nova klasifikacija bo proračun predstavila nekoliko drugače, kot so ga navajeni sedaj. Nekatere proračunske postavke bodo ostale enako klasificirane, nekatere postavke bodo po novem združene, nekatere pa tudi razdeljene glede na predpisane podprograme. Na spremenjeni izgled proračuna jih opozori že sedaj, da bodo ob prejemu predloga proračuna vedeli, zakaj je drugače. Viktor Drev (neodvisni) postavi vprašanje glede vzdrževanja prometne signalizacije na lokalnih cestah. Kot predsednik komisije za promet pove, da so potrebe po prometni signalizaciji velike in apelira, da se vsaj nekaj sredstev nameni tudi tej problematiki. Sprašuje tudi glede plač uprave občine, kjer v kadrovskem načrtu piše, da je predvidenih 15 zaposlenih in so se s tem povečala sredstva za 15 MIO SIT. Roman Kavšak (NSi) sprašuje o Mladinskem centru in ga zanima, kje imajo svoje prostore in kam so dosedanja sredstva vložili, ki jih ni bilo malo. Ivan Drev (SDS) se ustavi pri proračunski postavki »Pomoč družini na domu-izvajanje pomoči«, ki jo je treba ohranjati in ne zmanjševati; proračunska postavka »Humanitarna društva in organizacije«, kjer predlaga, da ostanejo pri enakih sredstvih, kot v lanskem letu. Kot že tretji razpravljalec se je ustavil tudi pri proračunski postavki »Mladinski center«, za kar je namenjenih 4 MIO SIT in ga zanima, kaj je s tem centrom. Sodi, daje premalo sredstev na postavki »Šport invalidov«. Pri proračunski postavki »Vzdrževanje gozdnih cest« omeni, da imajo preko 40 km gozdnih cest, ki jih je potrebno vzdrževati, pa tudi veliko kmetov je odvisnih od teh cest in apelira, da to postavko zvišajo in ji namenijo več sredstev. Postavka »Kmetijstvo«, kjer je bilo v dveh letih vzetih 4 milijone. Takrat je bila obrazložitev, da je največja investicija izgradnja nove šole in telovadnice. Ta investicija gre h koncu in je prav, da s sredstvi pridejo na stari nivo. Mirjam Povh, Irena Skornšek ter župan so nekaj pripomb pojasnili, razpravo pa je Branko Valič (SD) in predlagal, da proračunsko postavko »Kakovostni šport« zvišajo, saj je v letošnjem letu prišlo do izpada sponzorskih sredstev v višini 50%. Drago Koren (NSi) ima pripombo na 8. člen odloka glede odpisa dolga dolžniku. Smatra, da ni prav, da so to napisali v sam odlok in predlaga da se doda, da ob vsakem odpisu dolga Župan obvesti na prvi naslednji seji občinski svet. Vesel je, da je postavka sanacija zdravstvene postaje Šoštanj tako visoka in da bo ta sanacija izvedena. Kar se tiče gradnje osnovne šole, se mu zdi čudno, da je v tem proračunu še vedno namenjenih nekaj sredstev, saj je bila sama gradnja že poleti končana. Pripombe ima tudi na investicije v KS. Potrebno bi bilo na ravni občine v sodelovanju z vsemi KS izdelati program investicij in bi bili tako vsi obveščeni kakšne večje investicije se bodo delale. Opazil je tudi, da se velika sredstva vlagajo v KS Gaberke, od koder je župan tudi doma. Marjan Vrtačnik (SNS) se strinja z Brankom Valičem, da je premalo sredstev v športu in omeni, da je pri nogometu veliko otrok, ki niso profesionalci. Pripombo ima na proračunsko postavko »Vigant pred šolo (sanacija plazu)«, kjer je namenjenih 8 milijonov tolarjev. Peter Radoja (SDS) je v razpravi z zanimanjem poslušal o delovanju Mladinskega centra in o INFO točki, ki naj bi spadala k Mladinskemu centru in se temu mnenju delno pridružuje, vendar ga moti to, kako da ravno takšna točka sodi v Mladinski center ki do sedaj ni zadosti kvalitetno delala, da bi lahko iz vrst turizma izhajala pobuda za ustanovitev takšne pisarne oziroma te INFO točke. Zaradi tega so se tudi na področju turizma v Šoštanju pričele dogajati spremembe. Verjetno se bo spremenilo oziroma zamenjalo vodstvo Thristične zveze Šoštanj. Na TZŠ se pogovarjajo o soustanovitvi tega delovnega mesta, ki naj bi opravljal vsa dela na področju turizma in na ostalih področjih glede zasledovanja razpisov strukturnih skladov, ki so sedaj šli mimo njih. Osebno je zelo veliko kontaktiral s podobnimi društvi in zvezami. Navede občino Mozirje, ki so uspeli priti do tega delovnega mesta in do INFO točke, ki je na sami občini. Pridobili so ogromna sredstva iz strukturnih skladov ravno za področje različnih oblik turizma. Sam misli, da bi bilo vse potrebno obdržati v okviru turizma ločeno od delovanja Mladinskega centra. Sama lokacija INFO točke bi bila bolj primerna v središču mesta in tako še bolj dostopna za iskalca takšnih informacij. Že leta sprašujejo predstavnika Mladinskega centra, kako delujejo in kam vlagajo sredstva, ki jih dobijo. Ni zasledil niti programa za delo z mladimi. So pa tudi druga društva, kjer je vključenih veliko ljudi, ki s polno paro delajo in so aktivni. Problem so sredstva, ki jih vsako leto zmanjšujejo. Omeni pustni karneval v Šoštanju, ki je 11.11.2005 stopil v združenje Evropskih karnevalskih mest, kar se mu zdi za Občino Šoštanj in občane velika čast. Upa, da ga bo župan sprejel in v proračunu predvidel sredstva, ki se potrebujejo za tak velik projekt. Karnevalsko gibanje se je v Šoštanju razvilo do te mere, da so pristopili tudi vrtec in starši s svojimi otroki in tako je nastal otroški karneval, ki postaja vedno močnejši in verjetno eden od najmočnejših karnevalov v Sloveniji. Th se bodo potrebovala določena sredstva za nadaljnje delovanje, za predstavitev karnevala po celi Sloveniji in izven meja - po Evropi, ki bodo zahtevala določena sredstva in apelira, da se v proračunu zagotovijo še dodatna sredstva za karneval. Davorin Tonkli (SMS) na kratko odgovori glede Mladinskega centra, ki bo v roku 14 dneh pridobil gradbeno dovoljenje. Da tako dolgo ni bilo gradbenega dovoljenja, ve najbolje Peter Radoja, zaradi katerega je zamudil projekt skoraj za celo leto. Župan še odgovori Dragu Korenu glede 8. člena odloka, glede odpisa dolga. Veliko so se pogovarjali, za kakšen znesek odpisa naj bi šlo, vendar če so zneski dolga majhni in če gre postopek v tožbo, stroški narastejo, preden pride do odpisa. Sam nima nič proti, če so z odpisi seznanjeni tudi svetniki v Svetu. Kar se tiče investicij v KS Gaberke, se plinovod vleče že štiri ali pet let. Tik pred izdajo gradbenega dovoljenja pa imajo problem s pridobitvijo služnostne pogodbe in morajo zaradi teh problemov spreminjati traso plinovoda, kar podaljšuje celotni projekt. Ko se je delal vodovod v Velunjo, je bilo v enem delu predvideno v sklopu z polaganjem vodovoda tudi sanacija dela ceste. Ko so pričeli s polaganjem, se je cestišče začelo krušiti in so morali cesto pred zimo v grobem urediti. V naslednjem letu pa je potrebno cestišče dokončno sanirati, da ne pride še do večje škode. Mirjam Povh pove, da INFO točka ni mišljena tako, da bi bil Mladinski center ustanovitelj, ampak da tam, kjer se bo delal center - pod bazenom, so nasproti majhni prostori, ki bodo namenjeni za INFO točko in se bi delala v sklopu gradnje Mladinskega centra. Lokacija se je zdela smiselna, ampak če vedo za boljšo, jih prosi, da to povedo. Da turizem teče, se trudijo na upravi občine in se resnično rabi človek, ki bo te stvari peljal, oprema in znanje. Zaradi tega je v kadrovskem načrtu ta potreba zapisana in je predvideno izobraževanje ter delo na tem področju. Nato so razpravo zaključili, svetniki pa so osnutek proračuna soglasno potrdili. Varovanje prostora V nadaljevanju je svet brez bistvenih pripomb soglasno sprejel Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja S4/32, Pohrastnik pri Šoštanju in Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planske celote 02. Osnutek Odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov v Občini Šoštanj pa so svetniki spremljali z večjim zanimanjem. Pristojna Alenka Verbič je pojasnila, da je zahteva po odloku zapisana v Zakona o varstvu kulturne dediščine. Kulturna dediščina neke občine oziroma njen žlahtnejši del, kulturni spomeniki so namreč njeni pričevalci zgodovine preteklega obdobja s področja Arheologije in umetnostne zgodovine. Omenjeni zakon lokalnim skupnostim tudi nalaga, da zagotovijo trajno ohranitev in posebno družbeno varstvo. Pove še, da so osnutek odloka obravnavali tudi na komisiji za negospodarske javne službe in da so imeli javno predstavitev strokovnih podlag za lastnike kulturnih spomenikov. Nato je preda besedo predstavnici Zavoda za varstvo kulturne dediščine _ Slovenije, Območna enota Celje, Alenki Kolšek. Ta je povedala, da se vsaka kulturna država zaveda svoje zgodovine, materialnih dokazov in načina življenja v preteklosti. To so tudi objekti na območju s posebno umetniško in kulturno zgodovinsko vrednostjo ter dosežki v določenem zgodovinskemu obdobju. Če je neki del dediščine posebnega pomena za ožje ali širše lokalno območje, kar ugotavljajo s strokovnimi merili, lahko dobi status spomenika lokalnega pomena. Razglasitveni akt je dokument, ki ga opredeljujejo v zakonu o varstvu kulturne dediščine. Je zakonska oziroma pravna podlaga, s katero dobi spomenik svoj pravni status. To je osnova zavarovanja in trajanja spomenika. Na pobudo občine so ponovno pregledali stanje na terenu in predlagali nekaj objektov na tem območju, ki imajo vrednost kulturnih spomenikov. Omeni tudi poseb- nost: arhitekturni spomenik »dva vrta«, ki se nahajata ob Vili Široko in ob dvorcu Gutenbuchel. V razpravi je Roman Kavšak (NSi) vprašal, zakaj ni zraven omenjenih več kapelic. Zanima ga, ali so te kapelice bile zgrajene po invidualnem sistemu ali nimajo vrednostne zgodovine. Omenjena ni Lokovica, kjer nimajo cerkve in bi mogoče vključili kakšno kapelico. Peter Radoja (SDS) pove, da je zelo vesel, da so danes prišli do tega trenutka, ko razglašajo naravne kulturne vrednote Občine, za katere se je že pred leti sam osebno zelo zavzemal. Tako bodo te vrednote ostale za nadaljnje rodove in raziskave. Pravi, da smo lahko ponosni in lahko bolje varujemo našo kulturno dediščino. Ko bo razglašena, se bo lahko izkoristila še v druge namene - za turizem, promocijo in osveščanje naših otrok in ostalih občanov, da bomo vedeli, od kod smo, kaj imamo in iz česa izhajamo. Marjana Vrtačnika (SNS) zanima zakaj kip Marije na Trgu bratov Mravljakov ni omenjena zraven. Nataša Podkrižnik poda pojasnilo glede kapel. Izhajali so iz prvotne razglasitve uvrščenih kapel v občini Velenje, kjer je bilo obravnavanih nekaj kapel. Zaradi časovne stiske so teren grobo pregledali in dodali kapelo Sv. Florjana, klopno znamenje v Belih Vodah, Znamenje pri hiši v Belih Vodah 6l in Kotnikovo kapelico v Topolšici. Zavedajo se, da je verjetno kaj ostalo neobravnavano, vendar glavni strokovni kriterij je kvaliteta kapel in čas izgradnje. Dobrodošli bi bili izpisi, za katere kapele gre, ki bi jih ponovno ovrednotili in dodali zraven. Sodelovali so tudi z Gospodom Pribožičem, ki jim je dal namig, kaj se še splača in iz tega so izhajali. Glede znamenja Marije na Trgu bratov Mravljakov pove, da nikoli ni bila posebej obravnavana. Lahko se pogleda v zgodovino in se jo potem tudi vključi. Danijela Brišnik je glede Falkovega kloštra povedala, da je to večje periodno arheološko najdišče na območju občine Šoštanj. Prvi podatki, da se tam nekaj dogaja, so prišli s strani gospoda Apata, ki jih je opozoril, da se pri obdelavi njiv najde razno keramiko, zidovje in kamenje. Od leta 1997 so hranili ves takšen material z njiv in stopili v kontakt s Premogovnikom Velenje in jih opozorili, na arheološko vrednost tega prostora. Leta 2001 so uspeli od države prejeti spomeniško varstveni akt in pridobiti nekaj sredstev. Na mestu, kjer so pričakovali največje arheološke rezultate, so naredili preiskave, ki so potrdile obstoj arheološke vrednosti. Gre za rimskodobne, zgodnjesrednjeveške in srednjeveške poselitve. Od države so dobili zagotovilo, da bodo z raziskavami lahko nadaljevali v naslednjem letu, vendar edini pogoj je bil sprejetje Odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov, ki se pač takrat ni zgodil. S tem so izgubili tudi možnost koriščenja državnih sredstev in stvar od takrat stoji. Na predstavitvi lastnikom zemljišč je bila tudi predstavnica Premogovnika, s katero sta se dogovorili, da jim ponovno pošljejo poročilo o teh raziskavah v vednost in bo to osnova za nadaljnji pogovor. Kar se tiče financiranja, je po zakonu o varstvu kulturne dediščine dolžan arheološke raziskave kriti tisti, ki je lastnik oziroma je povzročitelj škode. Peter Turinek (SLS) sprašuje glede dela odloka, kjer piše, da je lastnik dolžan vzdrževati objekte na svoje stroške in ga zanima kaj se zgodi, če pride do trajne poškodbe objekta; npr. požara in kako ga je lastnik dolžan protipožarno zavarovati. Tanja Hohnec pove, da je lastnik dolžan objekt zavarovati. V primeru nesreče je možno na osnovi neke dokumentacije vsaj delno izvesti rekonstrukcijo objekta, če pa objekt izgori v celoti, pa le na osnovi fotodokumentacije in arhivskega varstva izdelave posnetka arhitekturnega stanja objekta. Po tem so svetniki sprejeli osnutek odloka, za njim pa so brez večjih pripomb soglasno sprejeli še sklep o potrditvi programa izvajanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Šoštanj za leto 2006 in sklepa o določitvi cene izvajanja gospodarske javne službe zbiranja in odvoz komunalnih odpadkov. Enako so določili tudi sklepa o potrditvi programa izvajanja gospodarske javne službe odlaganja odpadkov za leto 2006. Vrtec Šoštanj Svetniki so nato obravnavali predloga Sklepa o določitvi cene programov v Vrtcu Šoštanj, za kar Alenka Verbič pove, da gre v bistvu za 10% povečanje cen vrtca na račun povečanja plač. Spomnila je, da je vsako povečanje ekonomske cene v vrtcu največji udarec za občino. Cena se ni povečala dve leti, ker so leta 2004 ceno vrtca povečali za 27%, vendar so obremenili starše samo za 10%. Največ staršev imajo v plačilnem razredu 3, kar je 16% staršev, ki plačajo v povprečju 21.225 SIT, delež občine pa je 54.000 SIT. Ravnateljica vrtca Šoštanj ga. Vesna Žerjav pove, da prosijo za povišanje cene za 10%. Bila je domena, da bi nekako vsako leto dvigovali cene, vendar se je cena staršev usklajevala do sedaj, tako da je izračun prinesel to novo ceno. Cena, ki je bila sprejeta s 1.1. 2004, je bila izračunana na 18 oddelkov zaradi uvedbe devetletke. S 1.9- 2004 pa so zopet imeli večji vpis, tako da so odprli zopet en oddelek in se tako pozna pri plačah, ker sta v tem oddelku zaposleni dve delavki. V tem času sta tudi dve delavki diplomirali in si pridobili izobrazbo VII. stopnje, ena je napredovala v naziv mentor in nekaj delavk v višje razrede. Razlika med cenami v vrtcih po Sloveniji je predvsem v strukturi izobrazbe kadra in starosti kadra. Drago Koren (NSi) sprašuje, ali so oddelki optimalno zasedeni in če je še kakšna rezerva glede oddelkov in zaposlenih. Zanima ga tudi napredovanje v nazive in napredovanja v prihodnje, ki bi lahko povzročala nenehne podražitve. Pove še, da bo morala občina v bodoče urediti racionalizacijo na tem področju v smeri združitve zavodov - od vodenja, tehničnega osebja do računovodstva. Marjan Vrtačnik (SNS) je mnenja, da nimajo pravega vpogleda. Sploh ne vedo, kakšen je pravilnik in kako se ravnati po pravilniku. Cela država in vlada se obnaša tako, da se stroški znižujejo na vseh področjih, oni jih pa kar dvigujejo. Občina bo morala postaviti večji nadzor nad porabljenimi sredstvi vrtca. Roman Kavšak (NSi) pove, da se na tem področju dogajajo velike krivice in ni zakonskih podlag, da bi se preverjalo premoženjsko stanje iz-venzakonskih parov oziroma samohranilk. Ne ve, kakšne pristojnosti ima občina na tem področju, vsekakor pa je potrebno pohvaliti občino, koliko sredstev plačuje za vrtec. Starši tega niti ne vedo in bi bilo prav, da jim to s strani vrtca nekako prikažejo v obliki brošure, da bi bili seznanjeni. Pozna veliko družin, ki se jim splača otroke voziti v vrtce, žena oziroma mati, ker nista poročena, pa je dopoldne lepo doma. Ivan Urbanc (LDS) je gledal, da je Šoštanjski vrtec imel 10% podzasedenosti. Verjetno je tukaj tistih 10%, zaradi katerih je vrtec imel primanjkljaj in je verjetno to tudi krivo za povišanje cen. Če bo 10% več otrok vpisanih, bo ta izguba verjetno pokrita. Davorin Tonkli (SMS) je mnenja da je srž problema v vrtcih vsepovsod enak. Glavni problem je ta, da se pogajata država in zaposleni iz vrtca, plačuje pa tretji. Ihkaj ne bodo prišli nikoli na zeleno vejo, ker bo občina plačevala, pogajala pa se bosta država in sindikat zaposlenih. Na državnem nivoju bi morali to rešiti. Sprejeti so bili pravilniki, da so starši morali dati premoženjsko stanje. V tabeli ni videti velikega odstopanja med plačilnimi razredi, ve pa se kakšno je dejansko stanje. Ob tem se sprašuje, ali je premajhen nadzor in kdo ima inštrument, da lahko tak nadzor tudi opravi. Viktor Drev se vrne nazaj v osnutek proračuna in sprašuje, če je v proračunu že predvidena podražitev vrtca za 10% in se mu vseeno zdi, da je to preveč. Ravnateljica vrtca Šoštanj ga. Vesna Žerjav odgovarja na vprašanja svetnikom. Ugotavljanje premoženjskega stanja staršev je pereči problem cele Slovenije. Enostarševske družine se uveljavljajo, čeprav vedo da živijo v skupnem gospodinjstvu. Vrtec nima glede tega nobene pravice, da bi se vmešavali v to. Minister Zver je na posvetu v Portorožu, ki so ga imeli vrtci, odgovoril na to vprašanje, da se bodo tudi tu začele stvari reševati. Glede predložitve premoženjskega stanja je obrazec ki ga morajo starši izpolniti, določila država in marsikdo napiše napačne podatke. Uidi tu ni dolžnost vrtca, da bi preverjal resničnost podatkov. Kar se tiče oddelkov, je povedala, da še niso polno zasedeni in sicer v oddelkih 1-2 let vsako leto pustijo nekaj prostih mest, ker je od januarja naprej veliko povpraševanje in bosta s 1.1. 2006 oba oddelka polna. Polnega oddelka nimajo v Gaberkah, kjer se izvaja poldnevni program od 7. do 13. ure. in je samo 13 otrok, kar zadostuje za nizki normativ. V nekaterih skupinah je manj otrok, ker je starostna struktura otrok drugačna. So določeni normativi glede števila otok v posameznih oddelkih in teh ne smejo prekoračiti. Najnižji normativ v skupini 1-2 let je 12 otrok, najvišji normativ pa lahko s sklepom občina potrdi, da lahko v skupino dodajo še dva otroka. Glede napredovanja je na seji v preteklosti že povedala, da ima vsaka delavka pravico napredovanja v naziv oz. razred. Predlog imenovanja posredujejo ministrstvu, kjer odobrijo naziv. Vlogo za napredovanje lahko vloži tudi delavka sama. Ravno tako je pri plačilnih razredih, kjer ima delavec vsaka tri leta pravico napredovati vse do petega razreda. Z novim plačilnim zakonom bo drugače, vendar v tem koledarskem letu pa lahko delavke še napredujejo v višji razred. Tildi s prehrano so uredili tako, da gredo preko javnega naročila. Glede kuhinje že tečejo dogovori in sledijo navodilom in skušajo najti skupno primerno pot, da bi vrtec kolikor toliko rentabilno delal. Z denarjem ravnajo preudarno in niso dolžniki. Kar se pa tiče pravilnika metodologije, pa prosi računovodkinjo Ivico Cavnik, da pojasni cene dela po metodologiji. Ivica Cavnik, računovodkinja Vrtca Šoštanj, pojasni 10% dvig cene vrtca. Izračun cene je bil narejen na podlagi dejanskega stanja. Največ gre za plače, vendar ne v tem smislu, da se bodo plače dvignile, ampak zaradi spreminjanja strukture kadra, ki se iz leta v leto spreminja. Povprečna starost kadra je 15 let, kar je razmeroma mlad kader in delavke bodo še napredovale. Uskladitev plač pričakujejo s 1.7.2006, kar je v gradivu zavedeno. Župan pred zaključkom razprave doda, da je v proračunu namenjenih 204 milijonov, ki so namenjeni za vrtec. Je daleč največja postavka. Dejstvo pa je, da se tudi otroci staršev, ki so doma, čimprej vključujejo v vrtec. V letošnjem letu ga je presenetilo, ko je sam podpisoval odločbe o vrtcih in je videl, kateri ljudje dajejo vloge oziroma da je vsak drug otrok prijavljen na drugačnem naslovu. To je bilo že danes izpostavljeno in ko se bodo te stvari uredile, je prepričan, da se bo delež občine zmanjšal. Glede na to, da je občina glavni vir financiranja vrtca, bodo morali glede tega narediti določene ukrepe, da bodo začeli starše rangirati v tiste razrede, v katere dejansko spadajo in predlaga, da danes ta sklep o podražitvi sprejmejo in preidejo na glasovanje. Svetniki so nato z dvema glasovom proti in sedmimi za podražitev, to tudi potrdili. Pobude in vprašanja svetnikov. Marjan Vrtačnik (SNS) spomni svetnike, da so pred dvema letoma sprejemali sklep o kurjenju kostne moke. Na seji je bil prisoten g. Tavzas iz Republike, ki je takrat županu obljubil, da bo saniran plaz Starič v Topolšici in sprašuje, če že tečejo pogovori o sanaciji omenjenega plazu. Matjaž Cesar, (LDS) predstavnik v Svetu zavoda ZD Velenje, je pred dvema letoma podal pobudo, da je voznik vozila, ki gre na nujno vožnjo v Topolšico, dolžan obvestiti železniško postajo v Velenju. Direktorja sta dosegla dogovor in po tem so še tri vozila obstala pred zaprtimi zapornicami. Verjetno je voznik rešilnega vozila pozabil poklicati železniško postajo v Velenju, da je na nujni vožnji. Ivan Drev (SDS) poda pobudo glede starih oglasnih panojev na obcestnih svetilkah, da se odstranijo in uredijo. Nato je župan ob 14 uri in 40 minut zaključi 22. redno sejo Sveta Občine Šoštanj. fleksibilna dinamična odprta strokovna Želimo Vam vesel božič in srečno novo leto X Raiffeisen KREKOVA BANKA Raiffeisen Krekova banka d.d. Ulica Lole Ribarja 2, Šoštanj Tel.: 03 898 68 87 Delovni čas: od ponedeljka do petka 08.00- 18.00. URADNE URE Vsak ponedeljek In sredo od 10-11 in 17-18ure na sedežu stranke Trg bratov Mravljakov 5, CIGLER ŠOŠTANJ Predsednik OO SNS Marjan Vrtačnik V kolikor imate ideje ali pripombe nas obiščite na sedežu stranke ali pokličite na GSM 031-502-701 Marjan.Vrtacnik@siol.net http://www.SNS- Cigler, com Ravne 103c, 3325 Šoštanj TELEFON: 03/ 898 48 40 TELEFAX: 03/ 898 48 54 http://www.cigrad.com VESEL BOŽIC IIM SREČNO TER USPEŠNO LETO 2006! 9 m I TOREK. IH. SEPTEMBER 1197 m m KULTURA Mladi kiparji že 24. v Zavodnjah Medobčinska zveza mladine organizira 19. in 20. septembra v Zavodnjah že 24. malo Napotnikovo kiparsko kolonijo. Uradni začetek kolonije bo v petek ob pol devetih, ko bodo osnovnošolci - mladi kiparji pričeli z delom. Svoje ustvarjanje bodo zaključili v soboto ob 14. uri. ko bodo svoje skulpture in reliefne plastike postavili na ogled. Veseli bodo, če jih boste obiskali tudi vi in si ogledali njihove umetnine. Veselje ob Toplici 97 Prikaz obrtniških kmečkih opravil del adnjo nedeljo v avgustu je Turistično društvo Topolšica, tokrat v sodelovanju s vžgalo, so morali pridno zalivati. Ob potoku Toplica so prale perice, ki so včasih od daleč nosile prat k izviru tople vode. Ob nagajanju mladega vaščana tudi tu ni manjkalo smeha. Na odru, kjer so mlatiči s cepci Mlatenje žita Prostovoljnim gasilskim društvom in Termami, že devetič pripravilo narodopisno prireditev Veselje ob Toplici. Najprej <^so kosci urezali red. p* “■"j''-'’ p« ov đia ii ji im pup aunt:, v prijazni senei zdraviliškega parka so domačini prikazovali kovanje, žganjekuho, predenje na kolovrat, izdelovanje čudovitih papirnatih rož, žaganje rušta ter pokrivanje strehe s slamo in šikli. Med prizorišči je obiskovalce vodila gospa Majda Menih, ki je z običaji iz preteklosti opisovala že skoraj pozabljene dejavnosti. Zelo zanimiva je bila obdelava lesa za rušt. Za žaganje sta morala biti dva, žagalo pa se je od zgoraj navzdol. Ker pa “cuk žaga’’ ni rada tekla oziroma, da se ne bi mlatili žito, je bila tudi kmečka malica, domač kruh, piotar za jabolki in seveda domač jabolčnik. Ta oder se je kasneje spremenil v plesišče. Na .-’ii/ji1«* «*i tn uiiuauranem pomp jale slastne dobrote, za katere so poskrbele pridne topniške gospodi nje. Tudi spominek z naslovom prireditve si je lahko vsakdo izbral Ta dan pa je bil tudi priložnost za ogled spominske sobe, kjer so 9. maja 1945 nemške sile podpisale kapitulacijo. Sončno vreme in prijazni Topolščani so pričarali prijetno nedeljo, ki bo še dolgo ostala v spominu. M. L 0 TREH NETOPIRJIH Drobci zgodovine cerkva v Šaleški dolini v slikanici £ ok Poles, absolvent arhitekture, je že v gimnaziji raziskoval sakralne objekte Šaleške doline. Takrat je zbral obsežno gradivo o naši cerkvah in bogato dokumentiral tako njihovo zgodovino kot tudi njihovo sedanje (ne vedno zavidljivo) stanje. V knjigi O treh netopirjih, ki je v zbirki Slovenska dediščina izšla pri Založništvu Pozoj, pa je drobce zgodovine naših cerkva predstavil v obliki slikanice. Tople, živobarvne in ploskovite podobe študentke likovne pedagogike Urške Stropnik mlademu bralcu najprej približajo tako zelo resno temo, potem pa se s tremi netopirji odpravi na polete od svetnika do svetnika, kjer ga zvesto spremljajo očarljive in hudomušne ilustracije. Zaradi same oblike knjiga sicer najprej pritegne otroke, a z zanimanjem jo bodo v roke vzeli tudi odrasli, saj na prijeten način predstavlja in obenem tudi ohranja našo bogato dediščino. Odrasb pa se morajo, seveda še bolj kot otroci, zavedati, kako pomembne so za naš (narodni) obstoj naše korenine. Brez zadržkov je to knjiga, ki sodi vsaj v izbor knjig za bralno značko, če že ne med obvezno branje mladeži Šaleške dobne. Z zagotm ostjo lahko trdimo tudi, da mlada avtorja ne bosta ostala pri prvencu in jima tudi v prihodnje želimo, vsakemu na svojem področju, veliko uspehov. U. M. Končal se je ESOTECH-ov tabor modernih informacijskih tehnologi]........ Za tem učenim naslovom pa si* skriva še marsikaj zanimivega Tabor v Belih Vodah, kjer so izbrani izmed najboljših osmošolcev doživeli preobrazbo od navadnih smrtnikov do računalniških gurujev, se je zgodil v tednu med IB. in 23. avgustom leta Gospodovega 97. Začetek je bil prav porazen. Od tega. da je lilo kot iz škafa, do izpada električne energije in še ostalih neprijetnosti, ki so se zgodile tistega usodnega ponedeljka. Vse je kazalo, da nas bo narava odvrnila od naših načrtov. Ampak mi se nismo dali - skupaj z otroki smo prebrodili prvo tremo in ...začelo se je. Kljub temu, da je bil naš cilj v podajanju znanja o najnovejših informacijskih tehnologijah, smo pričeli graditi na osnovah. Najprej smo odprli to čudežno škatlo, imenovano računalnik, in pokazali, da se v njej ne skriva nič strašnega. Nadaljevali smo s spoznavanjem Windows 95 in okolja. Sele po ponovitvi in poglabljanju znanj o MSOffice Word in MSOffice Excel! smo pričeli deskati po Internetu. S tem pa naše poslanstvo ni bilo končano. Na koncu je bilo potrebno pokazati, katera znanja smo pridobili. Zato je vsaka skupina izdelala svojo projektno nalogo - Homepage, ki je temeljila na naravni in kulturni dediščini Belih Vod. Tako so rezultati dela, ki ga so sposobni narediti naši nadebudneži, na vpogled celotnemu svetovnemu spletu na straneh Interneta, odkrijete pa jih pod naslovom www.bele.vode. http. Seveda pa se nismo prepuščali samo računalniškemu sevanju. Poskrbeli smo zato, da nam ni bilo dolgčas; pa čeprav včasih na precej nenavaden način. Od tega, da smo doživeli pravo pustolovsko vožnjo s Taxi-traktor-jem, do nočnega pohoda z baklami k Svetemu križu, kjer smo ob kresu plesali in peli, od zanimivega predavanja o Južni Ameriki pa do večerov, ki smo jih prebili ob kitari in kolu... Vsega se tako ah tako ne da opisati. Na koncu lahko rečemo, da je bilo noro in nepozabno, poučno in včasih tudi naporno. Pa vendar, vsi smo preživeli... Ekipa Esotecha se zahvaljuje vsem, ki ste bili, da ne bomo dolgovezili. SVETOVNI!!! Vsem tistim pa, ki se tabora niste udeležili zaradi takšnih in drugačnih razlogov, dajemo na znanje: konec septembra boste imeli ponovno priložnost, da se nam pridružite; sicer v skrajšani obliki, o podrobnostih pa boste obveščeni naknadno... M. H. Dobri računalniki, odprle plave in timsko delo - popoji s« uspeh Pisan mozaik življenja življenju sem bit enkrat lačen, enkrat sit, pravi gospod Matko Jonko. Bil je posestnik, mlekar, član Sokolov, radiotelegrafist, izseljenec, član ilcgabie protifašistične organizacije TIGR, partizan,... A to je le nekaj utrinkov bogatega življenja. Ob Jaši devetdesetletnici sem na obisku v lepem domu v Lokovici, kjer živite s sinom in njegovo družino, spoznala, da Vas obkrožajo številne knjige, lastnoročno poslikane podobe, zapisi in fotografije, kar kaže na življenje z bogato duhovno vsebino. Toda mnogo teh spominov so zgodovinska pričevanja in bi bila zanimiva za širši krog ljudi. Bo Vaše spomine za vami še kdo ohranil? Mislim, da bi bilo kar zanimivo branje, kako sem doživljal in preživel sedem kraljev, cesarjev in diktatorjev. Skušal bom napisati memoare, četudi le za družinsko kroniko, če mi bo seveda zdravje dopustilo, ker mi vid peša. Kateri so najpomembnejši mejniki v vašem življenju? Tu moram poseči v rodbinsko kroniko, začenši s tem, da se je očetov stric preselil iz Črnomlja v Bovec in tam kot orožniški stražmojster v pokoju odprl trgovinico, bolj kramarijo. Ker sta bila z ženo brez otrok, je s posredovanjem dekana posvojil najbolj pridnega učenca v šoli. Ta pa je bil moj oče. ki je od pastirčka postal eden najbogatejših na Goriškem. Z marljivim delom je postal veletrgovec-posestnik in hotelir ter avtobusni prevoznik. Avtobusno podjetje sta ustanovila skupaj z znancem Devetakom. Firma Devetak-Jonko je opravljala prevoze na liniji Bovec-Sv. Lucija, danes Most na Soči. Mejnik je tudi okupacija leta 1918. Ko so Italijani okupirali Primorsko, so razdelili Slovence na avtohtone in priseljence. Na podlagi cenitev so avtohtonim takoj izplačali vojno škodo, priseljencem pa ne. Zadnjim pa so dali možnost, da zaprosijo za italijansko državljanstvo. Ko so maloštevilnim ugodno rešili prošnjo, so ti postali italijanski državljani potom opcije optanti i cittadini italiani per l’opzione”. Slovenski optanti smo imeli vse dolžnosti, pravic pa nobenih. Morali smo služiti v italijanski vojski, glede vojne škode pa so rekli: per ora no, hkrati pa obljubljali tozadeven zakon, ki bo to uredil. No, in ta zakon čakamo Slovenci že preko 70 let. Naša Slovenija pa laškim optantom lahkotno ponuja denar. Zakaj ne uveljavljamo recipročnosti med Slovenijo in Italijo? Zame je mejnik tudi obdobje, ko sem služil italijansko vojsko, postal odličen radiotelegrafist in bil na poti v Afriko, da se tam uveljavim. Bolezen na očeh mi je te načrte prekrižala, znašel sem se v največji vojni bolnici z več kot 2000 posteljami te;r tam ostal popolnoma slep na zdravljenju tri mesece in par tednov. S pomočjo svaka, višjega častnika, in sestre sem se zdravil v Susi, ozdravil pa na čistem bovškem zraku. Pravzaprav moja ozdravitev ni bila popolna, saj na levo oko še danes ne vidim in vsled te hibe sem bil kasneje odposlan tudi iz partizanske vojske na bolniški dopust, nekoliko pa tudi za to. da sem organiziral NAPROZO (nabavno prodajna zadruga). Foto: L .M. Pred koliko leti ste prišli v Šoštanj in kakšen je Šoštanj tedaj bil? V Šoštanj sem prišel iz Slavonije v letih 1936-37. ker so tu iskah sirarja. Šoštanj je bil takrat gosjMMlarsko in kulturno središče Šaleške doline. Velenje le obrobim trg ali vas. V Šoštanj sem se pripeljal z vlakom: na levi Szabova hiša. hotel Jugoslavija (Kajuhova rojstna hiša), brv čez Pako. mlin in žaga. kostanjev drevored, kjer sem posedel in spraševal mimoidoče, kje je Mlekarna. S|>ominjam se še hotela Union, zadaj hiške od cerkovnika. Mravljakove hiše. gostilne Haukove sestre ter kegljišča. Vse je bilo zaplankano tja do hiše trgovca Senice. Ko si prečkal železniški tir, je stala pod Sodnijo Legatova hiška, nad njo pa sokolski dom ter na drugi strani osnovna šola, trgovina Kosi. Na spodnji cesti proti Družmirju je stala Langusova hiša. nasproti trgovina, tovarniški hiši ter Korunova vila. Na stezi proti Družmirju je stala še Kopitarjeva hiša in kapelica, ki še sedaj stoji ob jezeru. Letos je minilo 22 let odkar so v Družmirju podrli cerkev Sv. Mihaela. To je bil konec vasi, is katere ste se morali izseliti tudi Vi. Lahko tako žalosten dogodek nekdo, ki je to doživljal, kdaj pozabi? Bil sem prisoten, ko so cerkev minirali. Knapi so res mojstri, stolp je padel točno tja, kamor so boleh. Šoštanj je bil zadnja desetletja izkoriščan in zapostavljen, brez možnosti razvoja, predvsem zaradi izkopavanja premoga za pridobivanje električne energije. Ali menite, da si p novi državi zasluži posebno pozornost? Kakšen Šoštanj si želite Ti? Šoštanj naj bi ponovno postal kulturno središče vseh treh občin. Imeli smo in še imamo: dr. Josipa Vošnjaka. Karla Destovnika, Ivana Napotnika in druge. Velenje ima Gorenje, Premogovnik, je torej središče industrije, Šmartno ob Paki pa je stičišče Spodnje in Gornje Savinjske doline ter Šaleške doline, zato bi lahko postalo nosilec turizma. Sprašujem pa se, kako naj bo Šoštanj središče kulture, če nimamo knjigarne, če je treba po knjigo iti drugam. Zupan bo vedno imel mojo imdporo. če bo uresničeval načrte, ki oživljajo kulturo. Svetoval bi tudi. da okrog jezera naredijo ograjo, ker je to nevarna točka, ribiška koča. ki tam stoji, pa tudi nima pravega pomena. Pa kravje dirke mi niso nič všeč, naj pustijo živino v njej primernem okolju. Gospod Jonko, hvala za Vašo pripoved. Na koncu lam še enkrat želim, da uživate sleherni dan s tistimi, ki jih imate radi MaM n lil H OCENJEVANJE UREJENOSTI KMETIJ 20 LET KAKOVOSTI adar govorimo o kmetiji, navadno mislimo na sorazmerno majhno prostorsko enoto, ki skupaj s človeškim vplivom in drugimi naravnimi dejavniki soustvarja kulturno krajino. Vse skupaj ima odločilno vlogo pri oblikovanju krajinske podobe slovenske dežele, Podoba kmetije pa se neprestano spreminja. Socialne in ekonomske spremembe življenja na deželi se zrcalijo tudi v spremembi kmečke hiše, gospodarskih in pomožnih objektih. Prihodnost in razvoj prinašata s seboj dobre in slabe strani, prednosti in pomanjkljivosti. Ustreznost ureditve kmetij ni odvisna le od socialnih in ekonomskih sprememb, ampak tudi od sprememb v našem mišljenju. Ovire niso le v (nezmožnostih, temveč v načinu razmišljanja in vrednostnih predstavah. Zato je pomembno, da prepoznamo vrednote življenjskega prostora in se naučimo ceniti vrednosti in prednosti, ki jih prinaša življenje na vasi. Zato je pomembno, da spodbujamo urejanje kmetije ter lastnike za njihovo delo. trud in smisel za ohranjanje tipičnih vrednot podeželja tudi postavljamo za vzor in jih nagrajujemo. Kmetijska svetovalna služba na področju celjske in koroške regije že od leta 93 sistematično izvaja ocenjevanje urejenosti kmetij. Spomladi smo skupaj s turističnimi društvi v lokalnih medijih objavili razpis za vzorno urejeno kmetijo Šaleške in Savinjske doline. Komisija si je v sestavi svetovalk za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti ter predstavnika področne turi-stične zveze odedala skupno '25 kmetij na območju 'uitffic za AmctijsAu »trtuiaiijr zaicr in c,noff* za kmetijsko svetovanje Velenje. Nismo ocenjevali le urejenosti hiše in dvorišča, ker celostne podobe kmetije ne oblikuje le lepo cvetje ali Ir lepo urejena hiša. Oblikuje jo izgled celotnega dvorišča, hiše. hleva in drugih gospodarskih poslopij, urejenost, vzdrževanost le-teh in nenazadnje tudi red in smisel za ohranjanje tradicionalnih elementov kmečkega dvorišča. In bili smo nemalokrat presenečeni in navdušeni. Se posebno so nas navdušile kmetije Drofelnik iz Paške vasi. Menih (po domače Kotnik) iz Topolšice, Rovan iz Brodov, Ramšak z Dobrovelj, Uršič iz Dolenje vasi in Sporn iz Pariželj. Komisija se je po težkem in tehtnem premisleku odločila in te kmetije uvrstila med najlepše. Pri tem pa v isti sapi poudarjamo, da tudi ostale kmetije glede urejenosti ne zaostajajo. So le malo drugačne: pač splet različnih objektivnih okoliščin. Nekatere so v fazi gradnje. širitve proizvodnje, morda zamenjave generacij. spet druge so tesno obrobljene s sosednjimi hišami, ali potisnjene v izrazito razgibano hribovito področje. Kot že vsa leta do sedaj, smo ostale ocenjene kmetije glede urejenosti razvrstili v skupini Akcijo smo zaključili konec septembra s strokovno ekskurzijo v Zgornjo Savinjsko dolino, kjer smo se v Florjanu pri Gornjem Gradu ustavili na kmetiji Drofelnik (p.d. Lipičnik) in kmetiji Ugovšek (p.d. Ramšak), v Lučah pa še na kmetiji Kumer (p.d. Spodnji Jerovčnik). Za konec smo si ogledali še nekaj diapozitivov in ob njih prisluhnili zanimivemu in poučnemu predavanju o urejanju kmetij, ki ga je pripravila ga. Jožica Krašovec, svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti iz Enote za kmetijsko svetovanje Laško, ter sodelujočim podelili priznanja. Vsem najlepša hvala za sodelovanje, za trud in skrb pri urejanju in ohranjanju podeželja. Naj bodo te kmetije vzgled in v vzpodbudo tudi ostalim. Enota za kmetijsko svetovanje Velenje Enota za kmetijsko svetovanje Žalec vzorno urejene in lepo urejene kmetije. Te pa so: Miklavžina iz Skal. Jevšnik iz Laz. Goličnik iz Belih Vod. Anželak iz Zavodenj, Trogar iz Gomilskega. Rojnik iz Podvrha, Cevzar iz Andraža. Ocepek iz Silove. Spital iz Topolšice. Bačovnik iz Podvrha, Glušič iz Silove, Apat iz Gaberk. Povše s Podloga. Drev s Slatin, ivugonir iz Krenker iz Plešivca, Zagožen iz Matk. Aubreht iz Cirkovc in Zdešar iz Jeronima. Uspesilo družinsko podjetje Rednak 20 let nekega podjetja sicer ni tako redek primer, a vendarle predstavlja polovico človekove delov ne dobe. Spoštovanje do tega okroglega jubileja družinskega podjetju Rednak iz Florjana so pokazali številni domači, prijatelji in poslovni partnerji na svečanem praznovanju. Nekatera poglavja v zgodov ini tega podjetja je v nagovoru orisal starejši sin Damjan, tudi tehnični direktor podjetja. Prvi november 1978 je dan. ko so se odprla vrata podjetja. Mulila so v kletni prostor male hiše. kjer je stal stroj na nožni jwgon in je prvi proizvodni program, to so zaščitne rokavice, izdelovala mama Mira. Po treh letih se je pridružil oče Miran, zaposlili so prve delavce. Program so razširili na usnjeno galanterijo in konfekcijo. Iz leta v leto so s skupni močmi dograjevali |»odjetje. ki sta se mu pridružila oba sinova. Prilagajali so se razmeram na tržišču, skupaj doživljali nekaj težkih, a na srečo veliko več prijetnih in vzpodbudnih trenutkov. Po letu 1995 so se začeli aktivno ukvarjati tudi z veleprodajo ostale delovne zaščite. Da hi izdelke približali kupcem, so odprli svojo trgovino v Velenju. V letu 98 zajmslujejo dvajset ljudi in letna bruto realizacija znaša 3 milijone DEM. Pričeli so se pripravljati na certifikat ISO 9001 in upajo, da ga lmdo prihod- nje leto tudi pridobili, ff-■■•jp:raervaiy.. «?„ ‘jplayj pritegnile najbolj znane slovenske manekenke, ki so na priložnostni modni reviji predstavile izdelke podjetja Rednak. in vesele viže Ptujskih pet. Družini Rednak želimo, da bi bila njihov a |Misiovna |m>1 še naprej uspešna in da bi tradicijo preteklih dvajsetih let Itogatili z ustvarjalnostjo in novimi idejami. MaM Zakaj smo ustanovili Gibanje 23. december? o vstopu v Drnovškovo vlado je bilo kmalu jasno, da bo SLS s tem dejanjem prekinila s podobo stranke, ki ji gre za varovanje slovenskih nacionalnih interesov. Pokazalo se je, da bodo poslanci SLS brez pomislekov glasovali za pridružitveni sporazum z Evropsko zvezo, čeprav ta vsebuje tudi razvpito prilogo XIII, ki jo poznamo pod vzdevkom “španski kompromis”. Ta določa, da lahko v Sloveniji kupujejo nepremičnine in zemljišča vsi tisti državljani držav EZ, ki so na ozemlju današnje Republike Slovenije živeli vsaj tri leta. Povsem jasno je. da so “španski kompromis” sestavili Italijani, saj je napisan na kožo vsem tisti Italijanom, ki so zapustili Primorsko in Istro leta 1954 in pa tistim, ki jih je na Primorsko naselila fašistična oblast med obema svetovnima vojnama. To je bil cilj italijanske diplomatske ofenzive, ki se je potem lahko pohvalila, da je s “španskim kompromisom dobila več, kot je pričakovala. In medtem, ko nam je naša oblast desetletja molčala o boju Primorcev zoper fašistično Italijo, o boju organizacije TIGR, je sedaj storila nekaj, česar ne bi bila smela za nobeno ceno - dopustila je, da bodo Italijani v miru dosegli to, česar jim ni uspelo niti s terorjem nad Primorci niti z bojem proti TIGR-u ali z bojem proti partizanom. Pokazalo se je, da drži trditev, da imamo v Sloveniji samo dve politični strani, klerikalno in antiklerikalno, da pa ne obstoja nobena povsem slovenska usmeritev. Ta je zamrla z zadnjimi borci TIGR-a in z zadnjimi borci za severno mejo. Obe strani sta pokazali, da pripadata predvsem različnima ideološkima in svetovnonazorskima usmeritvama, to je (post)koinunistični in antiko-munistični. Slovenski narod in njegova usoda pa sta samo bojno polje za njune spopade. Proti koncu letošnjega leta ali pa v začetku naslednjega, ko bodo vse države, članice EZ podpisale “španski kompromis”, lahko pričakujemo začetek organiziranega kupovanja slovenske zemlje in slovenskih zapuščenih hiš na Krasu in drugod na Primorskem ter v Istri. Gibanje 23. december je poskušalo na vsak način preprečiti sprejetje pridružitvenega sporazuma. Odločili smo se, da bomo vložili pobudo za razpis referenduma. V najslabšem primeru bi do konca zbiranja (40 000) podpisov preprečili, da bi državni zbor sprejel pridružitveni sporazum. V najboljšem primeru - če bi zbrali zahtevano število podpisov - bi ljudje sami odločali o tako pomembnem političnem koraku, kot je vstopanje v EZ, zaradi katerega moramo iti na razprodajo. Za vložitev pobude je treba zbrati 200 podpisov državljanov Slovenije, treba je predlagati referendumsko vprašanje in ga razložiti. To smo (prvič) storili 7. maja 1997, ko smo predsedniku državnega sveta gospodu Janezu Podobniku poslali pismo, ki se je začelo takole: Spoštovani gospod predsednik! V skladu z 9., 12. , in 14. členom Zakona o referendumu in ljudski iniciativi Vas obveščamo, da je Gibanje 23. december volileem predložilo pobudo za vložitev zahteve za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma. Pobudo je podpisalo predpisano število volilcev na posebnih oštevilčenih seznamih, z jasno opredeljeno zahtevo v skladu s 14. členom ZRLI. Referendumsko vprašanje se glasi: Ali nasprotujete temu, da državni zbor sprejme zakon o ratifikaciji pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo in s tem omogoči razprodajo slovenske zemlje tujcem? Obrazložitev:........ Vse se je zdelo enostavno, prepričani smo bili, da bomo lahko kmalu začeli zbirati podpise. Vendar je gospod Podobnik mislil drugače. Njegovi strokovni sodelavci so po težkih urah tuhtanja našli dlako v jajcu: po njihovem naša pobuda ni bila vložena v skladu z natančnim besedilom osemnajstega člena zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Ta člen je namreč napisan tako, da ljudstvu čim bolj oteži izražati svoje iniciative. Mi. ki smo imeli pred seboj naš svetli cilj - ohranitev slovenske domovine, smo mogoče res prezrli kakšno pravniško dlakocepstvo z jezikovnimi finesami. Navsezadnje je šlo za bistvo in to bistvo je naše predlagano vprašanje natančno izražalo. Napisali smo novo vprašanje, (ki je predolgo, da bi z njim mučil bralce), in ga z vljudnim dopisom 12. 5. 1997 poslali gospodu Janezu Podobniku. Pri sestavljanju vprašanja nam je pomagal nekdanji profesor ustavnega prava na ljubljanski pravni fakulteti. Toda Podobnikovim ljudem njegovo znanje očitno ni zadoščalo. Vprašanje naj bi še vedno ne bilo v skladu z zakonom, po drugi strani pa so “ugotovili”, da podpisi, ki smo jih dodali prvič, ne veljajo, saj naj bi šlo sedaj za drugačno vprašanje. Seveda je šlo le za nekoliko drugače oblikovano, a v bistvu za isto vprašanje. In jasno je tudi, da bi vsak človek, ki je podpisal prvo referendumsko vprašanje, podpisal tudi drugega. Vendar slovenski zakoni očitno niso zapisani za ljudstvo, ampak za Podobnikove sekretarje. In Ivan Cankar se je zmotil. Slovensko ljudstvo si poleti lanskega leta ni pisalo sodbo samo, napisali so mu jo gospod Janez Podobnik in njegove strokovne službe. Mi pa smo še enkrat ubogljivo zbrali dvesto podpisov in za vsak slučaj še nekoliko spremenili referendumsko vprašanje. Zdelo se je, da nam tokrat ne bodo mogli preprečit naših namer. Toda da bi Italijanom čim prej omogočil uresničiti njihove strateške cilje, za katere se tako trudijo, so gospod Podobnik in tisti, ki so mu pomagali, “ugotovili . da cela vrsta podpisov ni veljavnih, oziroma, da ljudi s takimi imeni ni v seznamu državljanov. Mi si podpisov seveda nismo izmišljevali. Tega nam ni bilo treba, saj so ljudje razumeli naša prizadevanja in so radi podpisovali naše pobude. Podpisov smo imeli vedno za “dobro vago”, torej več, kot je bilo potrebno. Toda kmalu smo ugotovili, kje tiči zajec. Če seje nek državljan, imenujmo ga Potočnik Anton, podpisal Potočnik Tone, za Janeza Podobnika, ni obstajal. Terezija se ni smela podpisati kot Rezka, Alojzija ne kot Lojzka in tako naprej. Na tak način so birokrati v službi predsednika državnega zbora lahko oporekali zahtevanemu številu podpisov. O B C SVET OBČINE ZASEDAL Jakob in Kopušar podžupana sredo, 3. marca, je bilo v prostorih sejne sobe Občine Šoštanj več kot razgibano. Natrpan dnevni red z aktualno vsebino je buril glave svetnikov in jih vzpodbujal k pripombam, replikam in še k čemu. Zataknilo se je že pri številčenju seje, ali je to 2. ah 3., pri tem, ali bi nadaljevali z dnevnim redom prejšnje seje... To je že napovedovalo maratonsko sejo in prvo uro je kazalo, da se stvari ne bodo premaknile z mrtve točke. Po potrditvi dnevnega reda, ki je zajemal petnajst točk inje M končno sprejet v paketu, pa so zadeve le stekle. Dnevni red je marsikoga dvignil iz klopi. Rezman (Zeleni) je predlagal, da se najprej nadaljuje z edino točko dnevnega reda prekinjene seje, predlagal je tudi umik obravnave in spremembo nekaterih točk. Skomšek (SKD) je opozoril na točki o zaprisegi svetnikov in imenovanju podžupanov, točka o imenovanju statutarne komisije se naj črta. Rezman se ni strinjal z dejstvom, da seja ni bila sklicana prej zaradi ustavnega spora, ki so ga sprožili (in izgubili) Zeleni. Vrtačnik (lista za razvoj mesta in vasi) je vztrajal, da je to zanj še vedno 3. seja. Po glasovanju pa so svetniki z 11 glasovi za, 5 proti in 3 vzdržanimi potrdili, da gre za 2. redno sejo. Zadeve pa še niso stekle. Zupan je znova prebral predlagani dnevni red in ga dal na glasovanje. Ponovno se je energično oglasil Skomšek (SKD), ki je zahteval, da se glasuje za vsako točko posebej. Rezman se še vedno ni strinjal z dnevnim redom, Rogelšek je imel repliko na Skomška, Turnerjeva je menila, da bi bilo smiselno nadaljevati z začetim dnevnim redom 1. seje. Po pripombah so svetniki z 11 glasovi sprejeli dnevni red v paketu, torej v predlagam obliki. Zaenkrat dva podžupana Pri 2. točki so svetniki zaprisegi, da bodo delali odgovorno in v dobrobit občanov občine Šoštanj. Resnost zaprisege se je odražala tudi na obrazili. A zato je bilo imenovanje podžupanov toliko bolj razgibano. Zupan je predlagal tri kandidate za podžupanska mesta. To so bili Jakob Maijan (SLS), Kopušar Milan (LDS) in Rogelšek Franc (SDS). V razpravi je Rezman izpostavil, da prej ni bilo nobenega podžupana, zdaj pa kar trije, Natek je smatral, da je en podžupan dovolj, Skomšek pa ni za podžupana iz vrst SDS Rogelška iz osebnih razlogov. Koren (SDS) je dejal, da 1k> podprl vse tri podžupane, Tmauerjevi se je zdelo prav, da si je župan izbral pomočnike iz takih strank ter s tem dal možnost tudi svetnikom za dobro delo. Vrtačnik, ki nasprotuje trem podžupanom, še posebej Kopušarju, je zahteval tajno glasovanje in to za vsakega kandidata posebej. Svetniki so to idejo J,/Xix&lujtui jC r, A/gJun/t J\' uLllli' l¥uj^ui)ui t Milui iti - J ' glasov Rogelšek Franc. Rogelšek tako ni dobil potrebne večine, kar je v vrste koalicijskih strank prineslo nezaupanje. Nadaljevanje seje je teklo po točkah dnevnega reda. Formirala se je šestčlanska Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v sestavi Boris Gomboe (SLS) - predsednik, Viktor Potočnik (DeSUS), Anton Koren (SDS), Štefan Szabo (LDS), David Ravnjak (SDS) ter Maijan Vrtačnik (Lista za razvoj mesta in vasi). Pred imenovanjem Statutarne komisije je KMWI sestavila predlog kandidatov in spet je sledilo tajno glasovanje, saj se svetniki niso mogli uskladili glede števila kandidatov. Za pet članov Statutarne komisije so potrdili iz vrst SDS Antona Korena, SLS Maksa Jelenka, neodvisnega kandidata Vladimilja Videmska, iz LDS Milana Kopušaija ter predstavnico Neodvisne liste za obnovo in razvoj občine Šoštanj Cvetko Tmauer. Še o novi (devetletni) šoli Seja je nato v javnem tekla z usklajevanjem in potrebno večino pri Vasovanju. Rezman je imel ob vsaki točki pripravljene pripombe, ki so dajale predlagateljem še dodatno delo. Z majhnimi popravki so se sprejeli Predlog sklepa o začasnem financiranju javne porabe občine Šoštanj, Osnutek odloka o občinskih cestah, ki ga je predstavila Magda Cilenšek, dva Pretiloga sklepov o ukinitvi statusa javnega dobra v k. o. Lokovica, Predlog sklepa o povprečni ceni stanovanjske površine ter Osnutek odloka o nadomestilu stavbnega zemljišča. Po poročilu o poteku aktivnosti za izgradnjo nove šole (za to je dal zeleno luč prejšnji svet), ki ga je podala Marjana Celofiga, je razpravljalo kar nekaj svetnikov, ld se ne strinjajo samo z eno šolo. Med njimi tudi Tmauerjeva, ki je svetnike seznanila s stališčem sveta staršev, kjer ostro nasprotujejo izgradnji samo ene šole. Predlog pravilnika za sofinanciranje športnih dejavnosti v občini je bil potrjen s popravki, potrjen pa je bil tudi statut KS Šoštanj, s pripombo, da se bo moral uskladiti z občinskim, ko bo ta usklajen z Zakonom o lokalni samoupravi. Pobude in vprašanja Pri petnajsti točki dnevnega reda so bili svetniki spet dejavni. Kar nekaj pobud se je nabralo in dvignilo svetnike iz klopi. Rezman je podal kar deset pobud, med njimi zahteva odgovore na vrsto vprašanj, kot so: kdaj se bo pričela nakazovati mesečna dotacija političnim strankam, koliko sredstev je proračun v obdobju januar - marec 99 nakazal za izhajanje Lista občine. Skomšek je pozval svetnike naj podajo predloge za imenovanje komisij v svetu. Vprašanje gozda Grajska planina je zanimalo Valiča. Po informaciji župana o stanju v TUS je bila seja končana. Nato se je začelo še nadaljevanje 17. februarja prekinjene seje in obravnava mnenja Direkcije za rudna bogastva. Začel je Rezman, ki je svoje izv ajanje podkrepil s ponovitvijo pobud s prejšnje seje. Mnenja, predloge in izhodišča pa so prispevali župan Bogdan Menih, Tmauerjeva, Rogelšek in še kdo iz klopi. Predlog Tmauijeve je bil, da naj Občina Šoštanj, kot večinski lastnik TEŠ-a in Premogovnika, od vlade zahteva, da v nadzornem svetu sedijo tudi predstavniki lokalne skupnosti. Osemnajsta ura zvečer je po skoraj osmih urah zaključila maratonsko sejo šoš-tanjskega občinskega sveta. Kar je ostalo neizrečenega v prostorih sejne sobe. se L 'ovo še slišalo. L/iAo E L 0 0 li ( I N E podpisom koalicijske pogodbe so 21. februarja prvaki strank zaključili predhodne pogovore in usklajevanja. Katere stranke bodo v svetu občine Šoštanj našle skupni jezik, je bilo vprašanje, ki je že nekaj časa terjalo odgovor. Sestav koalicije je zdaj znan. SDS. stranka s štirimi poslanskimi mesti v svetu občine Šoštanj, je pobudnik koalicije. Za skupno delovanje in izvajanje programa v dobrobit občine in občanov občine Šoštanj so se v imenu strank izrekli: za SDS g. Cveriin, za LDS g. Kopušar, za SLS g. Gomboe, za DESUS g. Potočnik, g. Vidernšek kot nestrankarski kandidat ter župan. Kaj pomeni podpis pogodite o sodelovanju in kaj prinaša. Vsebina pogodbe veže podpisnice k podrejanju lastnega programa, skupnemu programu v dobro občanov občine Šoštanj, v njej pa so dogovorjene in usklajene tudi jMtsamezne funkcije, saj bolo podpisnice enakopravno zasedle vodilna mesta v delovnih telesih sveta občine Šoštanj, Kljub temu vidijo prvaki strank s podpisom o sodelovanju tudi večjo možnost uresničevanja lastnih programov in izjmlnitev obljub volivcem. Uradni del so zaključili s sproščenim klepetom in v prijetnem vzdušju, kjer smo izvedeli tudi za želje in pričakovanja v tem sodelovanju. / Cabro Cveriin, SDS: Dosežek preveva optimizem, pričakujemo, da bomo s to koalicijo dosegli svoj cilj. Cilj ni samo politično delovanje, trudili se bomo, da bomo v okviru finančnih možnosti realizirali pretežni del programov vseh koalicijskih partnerja. Delovati želimo ustvarjalno, pričakujemo, da bodo po izteku mandata zadovoljni tudi naši volivci. Boris Gomboe. SLS: Občutki so dobri, čas pa bo pokazal svoje. Milan Kopušar, LDS: Glede na volilni rezultat, ki ga je dosegla LDS, se čutimo dolžni, da izpolnimo obljube, ki smo jih dah volivcem. Prav zaradi tega smo se odločili za vstop v kadicijo. Upam, da bomo dobro sodelovali in dobro delali, da bodo rezultati vidni. Vladimir Videnšek, nestrankarski kandidat: Dogovor o sodelovanju sem podpisal, ker sum ne bi mogel speljati programa. Veliko več us/teha bom imel, če bom delal s strankami, ki predstavljajo v svetu večino. Jože Delopst, DeSUS: Upam, da se bodo stvari v občini umirile in da bomo tako plodim sodelovali v dobrobit občine. Viktor Potočnik, svetnik DeSUSa: Že štiri leta plodno sodelujem z županom, zato smo lahko v kraju Ravne dobro delali, zato želim to še vnaprej. Dr. Bogdan Menih, župan: Vesel sem, da sino se dogovorili za koalicijo. Mislim, da bo delala v dobro nadaljnjega razvoja občine, ker je potrebno, da pri projektih, ki jih imamo v načrtu sodelujemo s skupnimi močmi, le tako bomo uresničili mòie načrte, ki jih imamo za dvig boljšega počutja in zadovoljstva naših občanov. Deta in načrtov je veliko, pri koaliciji pa so se zbrali ljudje, ki so delati vajeni, imajo izkušnje, zato v uspeh ne dvomim. MiKo V Šoštanju so si razdelili področja è # SMRTI V času od 16. 2. do 15. 3.1999 so umrli Jožef« TAJNIK. Ravne 109 Marija TAJNIK, Ravne 179 Marijana EREMITA, Kajuhova 11, Šoštanj Ciril LEDINEK, Ravne 104 a Kaurina VRČKOVNIK, Topolliea 55 b Franc ČAS, Gaberke 58 Karolina TEPEŽ, Florjan 3 desina galerija Šoštanj. Trg bratov Mravljak 7; Oskar Rotovnik - OKI. slikarska razstava Galerija ZOOM. Tekavčeva I. Šoštanj: Razstava likovnih packarij slikarke Mire \keije Planinskega društva Šoštanj: 20. marec oh 18, uri - občni zbor PD - gasilski tlom Šoštanj 18. april - izlet po Zasavski pati - vodja: Evgen Drvarič 17 rajevna skupnost Šoštanj je 4. januarja sprejela svoj statuL kateremu je bilo 3. U marca dauo potrebno soglasje tudi na s strani sveta občine Šoštanjj. Statut je bil I\ potrjen v predlagam obliki s pripombo, da ga bo potrebno uskladiti z Statutom Glicine Šoštanj, ko ho ta usklajen z Zakonom o lokalni samoupravi. Za nemoteno delo- Rudi Kompan in Maks Medved kot člana, VLOGE ZA OTROŠKI DODATEK Otroški dodatek je oblika pomoči družinam s slabšim materialnim stanjem in je odvisna od dohodka na člana družine. Za letošnje leto se upoštevajo dohodki po dohodninski odločbi za leto 1998. Starši, ki bi želeli zaprositi za otroški dodatek, lahko Vlogo za uveljavitev otroških dodatkov (obrazec 8,41), ki se dobi v papirnicah, oddajo na Centru za socialno delo Velenje, 2. nadstropje zdravstvenega doma, od ponedeljka do četrtka od 8. do 15. ure in v petek od 8. do 13. ure. Zbiranje vlog ho trajalo od 15. marca do 30. junija 1999. Za psamezna področja svet KS ni ohliìftìval delovnih teles oziroma komisij, temveč so si (Hub-očja dela razdelili med seboj člani sveta. Tako področje gospodarstva pokrivala Cvetka Tmauer, infrastrukturo Marjan Vrtačnik, okolje in prostor Edvard Vučina, kulturo Peter Rezman, promet Matjaž Cesar, sprt in rekreacijo Janko Zacirkovnik ter delovanje društev Dando Čebul. MiKo mil* «riiTMir 6. marca je bila v prostorih doma krajanov TopoLšica volilna skupščina KO ZB NOB TopoLšica. ki je praviloma vsaka štiri leta. Na njej so izmed 32 članov potrdili staro vodstvo, v katerem so: predsednik Jazbinšek David, sekretar Friškovec Frane, ki je tudi poverjenik za Lajše, blagajnik Zager Zdravko ter poverjenke Hodnik Fanika. Drev Julka, Mazej Ivica, Leskovec Julka in Britovšek Matilda. Predsednik KS Topolšica Viki Drev jih je seznanil z deh, ki potekajo v KS, sami pa so si v okviru svoje organizacije zadah številne naloge. Med njimi je prav gotovo oživljanje tradicije NOR, sodelovanje pri izvedbi krajevnega praznika, udeležitev proslave ob 27. aprilu, priprava komemoracije ter obiskovanje bolnih in ostarelih. Če nam bo še zdravje služilo, bomo še vnaprej opravljali zadane naloge, je povedal gospod Jazbinšek David. MiKo Praznovanje «b dnevu žena II Skornem na kmečkem turizmu Pirečnik je bilo minulo soboto zelo prijetno in V živahno. Petindvajset otrok iz KS Skorno-Florjan je s pomočjo »mentoric« • Martine, Aere in Marjane pripravilo pester enourni program za vse žene, mamice in babiee. Organizator prireditve TD Skorno je nastopajoče otroke in mentorice razveselil z darili, predsednik Franei Skomšek pa se je v imenu vseh moških in najmlajših zahvalil ženam in materam za njihovo skrb in trud za boljši jutri. Za dobro razpoloženje do zgodnjih jutranjih ur so poskrbeli mladi člani ansambla Vandrovčki. Marjana kronika Vlom v Era skladišče Dne 15. 3.99 smo prejeli obvestilo, da je bilo preko vikenda vlomljeno v skladišče ERA v Šoštanju. Pri ogledu je hilo ugotovljeno, da je neznani storilec iz notranjosti skladišča vzel več ramo obvestila. Požar na gospodarskem poslopju v Skornem Dne 14.3.99 ob 01.00 uri smo na policijski postaji prejeli telefonski klic o požaru na gospodarskem poslopju v Skornem, last F. G. Pri ogledu kraja požara gospodarskega poslopja, ki je zgorel v celoti, smo skupaj z delavci UKS Celje ugotovili, da je bil ogenj podtaknjen. Zoper neznanega storilca poBristi še zbirajo obvestila. NASVET: Pozor, radar! Naj vas ponovno opozorimo na meritev hitrosti (radar) na območju celotne Policijske postaje Velenje, saj je zopet v uporabi laserski merilnik hitrosti. Tako bo kontrola hitrosti potekala 24 ur dnevno. rjn<- V sredo, 18. avgusta 1909, je v Topolšici umrl Bogdan Menih, dr. med., župan občine Šoštanj. Žalna seja sveta občine Šoštanj bo danes, 19. avgusta, ob 18. uri v sejni dvorani Občine Šoštanj; tu je od danes zjutraj odprta žalna knjiga. Slovo od pokojnega župana dr. Bogdana Meniha bo v soboto, 21. avgusta 1999. Od doma v Topolšici ga bomo ob 15.30 pospremili v farno cerkev v Skornem, kjer bo ob 16.00 žalna maša . Poslednje slovo pa bo v Podkraju ob 17.00. Na željo domačih darujte namesto za cvetje v dobrodelni namen - Bolnišnica Topolšica, ZR : 52800 - 03- 39 - 063. Hvala! im fEM 100 SIT f00(10 lutk na Drnžinirsfeein jezeru spomin na potopljeno vas Družmirje bo šoštanjsko turistično olepševalno društvo v soboto. 28. avgusta, zopet organiziralo prireditev PRAZNIK LUCI. Vse skupaj se bo pričelo ob 19. uri. ko se bodo podelila priznanja Šoštanjčanom, ki so svoje balkone okrasili z najlepšimi cvetlicami. Ocenjevanje je potekalo skozi vse leto in to v kategorijah stanovanjskih zgradb in lokalov. S tem se je društvo pridružilo akciji Turistične zveze Slovenije Dobrodošli doma in akciji krajevne skupnosti pod nazivom Šoštanj mesto svetlobe. Ob mraku pa bo na jezeru zagorelo 10 000 lučk iz jajčnih lupinic. V našo dolino bo na splavu priplul Tresimir. po katerem se je poimenovala vas Družmirje. Velel bo prižgati vse kresove in luči. da se bo videlo, do kod sega najlepša dolina, kar jih je videlo oko. Jajčne lupinice so se resnično zbirale v celi dolini, največ pa jih je bilo zbranih v velenjskih vrtcih, za kar gre zasluga podpredsedniku turistično olepševalnega društva Valentinu Heindlu. NAPRAVE V POLNEM TEKE Kaj si obetamo v Šoštanju in v okolici od razžveplalne naprave bloka 5 TES. Veliko. Po zagotovilih bodo z njenim obratovanjem odstranili 97 % okolju škodljivih snovi s pomočjo apnenca in jih pretvorili v sadro, ki bo poleg tega, da je neškodljiva, tudi uporabna. Vsekakor ho to dogodek vreden ogleda. Sploh, če nam spomin sega v čas, ko smo še hodili v Družmirje na veselice... Pomor je včasih že samo prijaznost K ■ stran 4 Mladi glasbeniki tudi po domače Frajtonerica in domača glasba ne gresta v pozabo ||m| Čas odbojke traja vse leto Sevčnikar šesti na državnem prvenstvu na mivki PeRa Kolesje mlinov se bo spet vrtelo oštanj in Crno na Koroškem na slovenski strani ter Železno Kaplo na avstrijski strani utegne kmalu povezati mlinska cesta. Idejo o tem so že podprli župani Bogdan Menih, Frane Stakne in dr. Peter Haderlapp. ki se strinjajo, da bo za izpeljavo projekta potrebno veliko vztrajnosti in složnosti. Na območju občine Črna na Koroškem je bilo nekdaj 68 mlinov. Prve, ki jih je moč najti po vseh zaselkih v občini, so začeli graditi že pred 250 leti. Večina je bila lesenih, nekateri so bili zidani. Vsi mlini so dobili ime po kmetijah, na katerih sojih gradili (na primer Jeklnov, Končnikov, Kumrov in Burjakov mlin). Po besedah črnjanskega župana Franca Stakneta so uporabni samo še trije mlini, deset pa je takšnih, da bi se jih dalo obnoviti z manjšimi stroški. Povsod tam. kjer mlinov ni več, bi postavili table z imenom in kratkim opisom mlina. Namen mlinske ceste pa ni le ohraniti kulturno dediščino po grapah tostran in onstran meje, ampak opozoriti tudi na druge naravne in kulturne znamenitosti ob njej. Župan Železne Kaple dr. Peter Haderlapp je povedal, da imajo na avstrijski strani manj mlinov. Kljub temu se jim zdi ideja imenitna in jo želijo navezati na projekt, ki ga že uresničujejo. Gre za program poti, ki vodijo od kmetije do kmetije, mimo kapelic, križev in kašč. Župan Železne Kaple je še dejal, da je škoda, da je meja na Lužah odprta samo od aprila do oktobra in še to le za tiste, ki se tod podajo peš ali s kolesom. »Pogoj je cesta, po kateri se lahko pelješ z osebnim avtomobilom,« je rekel dr. Peter Haderlapp. Bogdan Menih pa je ob tem opozoril na težave, do katerih bo prihajalo v zvezi z lastništvom. Ne le pri mlinih, pač pa tudi pri cestah. Mateja Hudolist Delo, 12. avgust 1999 N a gradbišču potekajo dela kljub vročini, poletju in dopustom nemoteno. Začetna dela so opravili Vegradovi delavci, skupaj z izkopom (izvršeno je bilo 31.000 m1 izkopa) in betoniranjem talne plošče. Nosilee poslov zdajšnjih del in dobavitelj opreme pa je konzorcij Rudis/Baboock s podizvaljalei Esotech Velenje, Hidromontaža Maribor ter Mascom iz Lenarta. Trenutno je največji poudarek na montaži opreme in naprav, ki so tehnološko povezane z napravami bloka 5. na katerem letos opravljajo obsežna remontna dela. Cas remonta tako vključuje tudi dela na postavitvi novega elektrofiltra, v katerega ho vgrajeno približno 2000 ton jeklenih konstrukcij. Vseh jeklenih konstrukcij je bilo do sedaj zmontiranih 3550 ton. Kakšna masa je to, si je težko predstavljati. Kako pa se dvigujejo bremena, ki so težka tudi do 50 ton pa smo videli na lastne oči. Za dvigovanje težkih delov jeklene konstrukcije je namreč na gradbišče iz Nizozemske prispelo mobilno dvigalo (goseničar). Montažna dela na tem remontu opravljajo delavci Hidromontaže Maribor, pri montaži pa si poleg omenjenega pomagajo z avtodvigali in stolpnimi žerjavi. Vzporedno z montažo jeklenega dela poteka montaža dimnih kanalov do novih ventilatorjev vleka in dimnih kanalov od ventilatorjev vleka do vstopa v dimnik bloka 5. Na montaži opreme v zgradbi glavne tehnološke opreme se vrši montaža pralnika, montaža jeklene konstrukcije stavbe glavne tehnološke opreme in montaža dimnih kanalov ter nosilne jeklene predkonstukcije za dimne kanale. \odja gradbišča ODP 5 Marko Kompan nam je natresel veliko zanimivosti. Takšnih tehničnih, ki so težje doumljive, kot tudi takšnih, ki si jih malo laže predstavljamo. Kot človek, ki bedi nad vsem, nam je med drugim povedal, da je bilo do sedaj vgrajeno 29.000 m' nasipnega materiala. 600 ton betonskega železa in 3.000 m3 betona. V pripravi so tudi gradbena dela na raešalnici stabilizata, odvozu le-tega ter vmes- nem skladiščenju. Za takšne nevedneže kot sem bila jaz. naj pojasnim, da je stabi- lizat mešanica 35 % vode in trdih delcev karbonata s primesjo pepela in se uporablja za gradnjo jezerskih brežin. Poleg vseh teh del se pripravlja tudi zunanja ureditev okrog novih objektov razžveplalne naprave. Na gradbišču je vsak dan živahno. Okrog 150 do 200 delavcev opravlja potrebna dela in se spopada z nepredvidenimi zapleti. Vendar dela potekajo tekoče, in po zagotovilih nosilca poslov in dobavitelja opreme Rudis/Babeock bodo končana do predvidenega roka. Le-ta pa je začetek leta 2001 in takrat torej lahko pričakujemo začetek poskusnega obratova-nja razžveplalne naprave ODP5 TE Šoštanj. MiKo Sredina / Januar 2006 D kabelsko razdelilni sistem Šoštanj '.info KDAJ KAJ KJE VABI VAS 1. teden torek, 3.1. ob 17:00 delavnica Torkova peta: ustvarjalna delavnica za otroke in starše Kulturni dom Šoštanj Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje četrtek, 5.1. ob 17:00 pravljice Pravljična ura Mestna knjižnica Šoštanj Mestna knjižnica Šoštanj petek, 6.1. ob 18:00 degustacija Degustacija čajev in presenečenje (poteka tudi v soboto, 7.1. od 18:00 dalje) Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanj Kolektiv Kavarne in slaščičarne Štorman Šoštanj sobota, 7.1. planinstvo Udeležba na pohodu Rogla - Osankarica Zreško Pohorje Planinsko društvo Šoštanj 2, teden sreda, 11.1. ob 18:00 koncert Koncert kitare Lucije Laubič Mestna galerija Šoštanj Zavod za kulturo Šoštanj četrtek, 12.1. ob 17:00 pravljice Pravljična ura Mestna knjižnica Šoštanj Mestna knjižnica Šoštanj sobota, 14.1. ob 17:00 in ob 20:00 koncert Tradicionalni novoletni koncert MePZ Svoboda, MePZ Mavrica in KO Vrhnika Kulturni dom Šoštanj Mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj sobota, 14.1. ob 18:00 party Sladkanje s palačinkami (poteka tudi v nedeljo, 15.1. od 18:00 dalje) Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanj Kolektiv Kavarne in slaščičarne Štorman Šoštanj 3, teden četrtek, 19.1. ob 17:00 pravljice Pravljična ura Mestna knjižnica Šoštanj Mestna knjižnica Šoštanj četrtek, 19.1. ob 18:00 bridge Bridge: razmigajmo možgane Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanj Šaleški bridge klub Velenje četrtek, 19.1. ob 19:00 razstava Odprtje razstave Dubrovke Baumgartner Mestna galerija Šoštanj Zavod za kulturo Šoštanj 2005 December Ust Q 21 ; I JANUAR 1 N Novo leto 2 P Makarij 3 T Genovefa 4 S Angela 5 Č Simeon 6 P Gašper D 7 S Zdravko 8 N Severin 9 P Julijan 10 T Gregor 11 S Pavlin 12 Č Tatjana 13 P Veronika 14 S Srečko O 15 N Pavel 16 P Marcel 17 T Anton 18 S Marjetka 19 Č Marij 20 P Boštjan 21 S Neža 22 N Cene G 23 P Rajko 24 T Felicijan 25 S Darko 26 Č Pavla 27 P Janez 28 S Peter 29 N Franc • 30 P Martina 31 T Janez FEBRUAR 1 S Ignac 2 Č Marija 3 P Blaž 4 S Andrej 5 N Agata D 6 P Dora 7 T Egidij 8 S Prešernov d. 9 Č Polona 10 P Viljem 11 S Marija 12 N Damijan 13 P Katarina O 14 T Valentin 15 S Jurka 16 Č Julijana 17 P Silvin 18 S Simeon 19 N Julijan 20 P Leon 21 T Irena G 22 S Marjeta 23 Č Marta 24 P Matija 25 S Sergij 26 N Andrej 27 P Gabrijel 28 T Roman • MAREC APRIL MAJ JUNIJ 1 S Albin 2 Č Janja 3 P Marin 4 S Kazimir 5 N Janez 6 P Nika D 7 T Tomaž 8 S Janez 9 Č Frančiška 10 P 40 mučen. 11 S Krištof 12 N Gregor 13 P Kristina 14 T Matilda 15 S Klemen O 16 Č Hilarij 17 P Jerica 18 S Edvard 19 N Jožef 20 P Srečko 21 T Benedikt 22 S Vasilij G 23 Č Jože 24 P Gabrijel 25 S Minka 26 N Maksima 27 P Rupert 28 T Janez 29 S Ciril • 30 Č Bogo 31 P Benjamin O 1 S Hugo 2 N Franc 3 P Ljuba 4 T Izidor 5 S Vinko 6 Č Viljem 7 P Darko 8 S Albert 9 N Tomaž 10 P Mehtilda 11 T Leon 12 S Lazar 13 Č Ida 14 P Valerij 15 S Helena 16 N Velika noč 17 P Velik, poned. 18 T Konrad 19 S Leon 20 Č Neža 21 P Simeon 22 S Leonida 23 N Vojko 24 P Jurij 25 T Marko 26 S Marcelin 27 Č Dan upora 28 P Pavel 29 S Robert 30 N Katarina D P Praznik dela T Boris S Aleksander Č Cveto P Angel S Janez N Stanko P Viktor T Gregor S Izidor Č Žiga P Pankracij O 13 S Servacij 14 N Bonifacij 15 P Zofka 16 T Janez 17 S Jošt 18 Č Erik 19 P Ivo 20 S Bernard G 21 N Feliks 22 P Milan 23 T Željko 24 S Suzana '25 Č Gregor 26 P Zdenko 27 S Janez • 28 N Avguštin 2^ P Magdalena 30 T Ivana 1 S Angela 1 Č Fortunat 2 P Erazem 3 S Pavla 4 N Franc 5 P Valerija 6 T Norbert 7 S Robert 8 Č Medard 9 P Primož 10 S Marjeta 11 N Srečko 12 P Janez 13 T Anton 14 S Vasilij 15 Č Vid 16 P Beno 17 S Dolfe 18 N Marko 19 P Julijana Silverij O 20 T 21 S Alojz 22 Č Ahac 23 P Kresnica 24 S Janez 25 N Dan držav. • 26 P Stojan 27 T Ema 28 S Hotimir 29 Č Peter, Pavel 30 P Emilija , * Ujk .- * ■ 'SÈ&.aKÉ. . . * m - n n- I kabelsko razdelilni sistem Šoštanj Šoštanr.info http://S02t4nj.inf01P JULIJ AVGUST O 1 S Bogoslav 2 N Marija 3 P Irenej D 4 T Urh 5 S Anton 6 Č Bogomila 7 P Ciril, Metod 8 S Špela 9 N Veronika 10 P Ljubica 11 T Olga 12 S Mohor 13 Č Evgen 14 P Franc 15 S Vladimir 16 N Marija 17 P Aleš 18 T Miroslav 19 S Vincenc 20 Č Marjeta 21 P Danilo 22 S Majda 23 N Branislav 24 P Kristina 25 T Jakob 26 S Ana 27 Č Sergij 28 P Zmago 29 S Marta 30 N Julita 31 P Ignac D G O 1 T Peter 2 S Alfonz 3 Č Lidija 4 P Dominik 5 S Marija 6 N Ljubo 7 P Kajetan 8 T Miran 9 S Janez 10 Č Lovrenc 11 P Suzana 12 S Klara 13 N Lilijana 14 P Demetrij 15 T Marijino vneb. 16 S Rok 17 Č Pavel 18 P Helena 19 S Ljudevit 20 N Bernard 21 P Ivana 22 T Timotej 23 S Filip ( 24 Č Jernej 25 P Ludvik 26 S Viktor 27 N Jože 28 P Avguštin 29 T Janez 30 S Roza 1 Č Rajko G [ SEPTEMBER ] 1 P Tilen D 2 S Štefan 3 N Dora 4 P Zalka 5 T Lovrenc 6 S Zaharija 7 Č Marko ° 8 P Marija 9 S Peter 10 N Nikolaj 11 P Milan 12 T Gvido 13 S Filip 14 Č Rasto G 15 P Nikodem 16 S Ljudmila 17 N Frančiška 18 P Irena 19 T Suzana 20 S Svetlana 21 Č Matej 22 P Mavricij • 23 S Slavojko 24 N Nada 25 P Gojmir 26 T Justina 27 S Kozma, Damjan 28 Č Venčeslav 29 P Mihael 30 S Sonja D OKTOBER ] 1 N Julija 2 P Bogumil 3 T Terezija 4 S Franc 5 Č Marcel 6 P Vera 7 S Marko ° 8 N Brigita 9 P Abraham 10 T Danijel 11 S Milan 12 Č Maks 13 P Edvard 14 S Veselko G 15 N Terezija 16 P Jadviga 17 T Marjeta 18 S Luka 19 Č Etbin 20 P Irena 21 S Urška 22 N Vendelin • 23 P Severin 24 T Rafael 25 S Darija 26 Č Lucijan 27 P Sabina 28 S Simon 29 N Ida D 30 P Marcel 31 T Dan reformacije NOVEMBER 1 S Dan mrtvih 2 Č Dušanka 3 P Silva 4 S Drago 5 N Zahar O 6 P Lenart 7 T Engelbert 8 S Bogomir 9 Č Teodor 10 P Andrej 11 S Martin 12 N Emil G 13 P Stanislav 14 T Nikolaj 15 S Polde 16 Č Jerica 17 P Gregor 18 S Roman 19 N Elizabeta 20 P Srečko • 21 T Marija 22 S Cilka 23 Č Klemen 24 P Janez 25 S Katarina 26 N Konrad 27 P Vigil 28 T Jakob D 29 S Radivoj 30 Č Andrej P DECEMBER ] 1 P Marijan 2 S Blanka 3 N Franc 4 P Barbara 5 T Savo ° 6 S Miklavž 7 Č Ambrož 8 P Marija 9 S Valerija 10 N Smiljan 11 P Danijel 12 T Aljoša G 13 S Lucija 14 Č Dušan 15 P Kristina 16 S Albina 17 N Lazar 18 P Teo 19 T Urban 20 Š Julij • 21 Č Tomaž 22 P Mitja 23 S Viktorija 24 N Eva 25 P Božič 26 T Dan samost. 27 S Janez D 28 Č Živko 29 P David 30 S Evgen I 31 N Silvester Sredina / Januar 2006 petek, ZO.l. ob 18:00 n»rty Mariini »»for (poteka tudi v soboto, 21.1. od 18:00 dalje) Kavarna ii i slaščičarna Štorman Šoštanj Kolektiv Kavarne in slaščičarne Štorman Šoštanj sobota, 21.1. planinstvo Udeležba na pohodu na Goro Oljko 733m pohod Zdravju naproti Gora Oljka Planinsko društvo Šoštanj sobota, 21.1. ob 19:00 gledališče Gledališka igra Rasenta Kulturni dom Šoštanj Zavod za kulturo Šoštanj sobota, 21.1. ob 17:00 odbojka Šoštanj Topolšica : Mladost Zagreb (mednarodna tekma Interlige) Športna dvorana Šoštanj Odbojkarski klub Šoštanj Topolšica sobota, 21.1. ob 20:00 košarka Elektra Esotech : Krka Novo mesto (1. A slovenska košarkarska liga) Športna dvorana Šoštanj Košarkarski klub Elektra 3. teden četrtek, 26.1. ob 17:00 pravljice Pravljična ura Mestna knjižnica Šoštanj Mestna knjižnica Šoštanj petek, 27.1. ob 18:00 party Desperados party (poteka tudi v soboto, 28.1. od 18:00 dalje) Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanj Kolektiv Kavarne in slaščičarne Štorman Šoštanj sobota, 28.1. ob 16:30 kegljanje Šoštanj : Miklavž (2. slovenska liga vzhod - moški) Športni center TEŠ Kegljaški klub Šoštanj Napovednik prireditev pripravljajo in objavljajo: mesečnik LIST, Kabelska televizija Šoštanja (kanal 22) in spletni Portal Šoštanj.info (http://www.sostanj.info) KATEGORIJE PRIREDITEV: HB šport 1^1 kultura MM šolstvo ÉM gospodarstvo splošno KAVMNA- SLASCIQAftNA ŠTORMAN ŠOŠTANJ Trg bratov Mravljakov 3, Tel.: 03/8911 544 Del. čas: vsak dan 7. - 23. ure, v pet. in sob. do 24. in ned. do 22. Velika izbira različnih vrst kave ter pravih čajev, sladice iz slaščičarne Štorman ter torte po naročilu, vrhunska izbira cocktai-lov, majhni prigrizki... www.gostilne-hotel-storman.com BDV storitve in trgovina d.o.o. Levstikova 15,3325 Šoštanj, fax:+386 3/5-865-967 e-mail: bdv.pisarnaOemail.si Trgovina Elektro ČAS Akerčeva 5/d, 3325 Šoštanj, tel&fax: +386 3/5-881-333 e-mail: elektro.casßemail.si Srečno 2006 KOLEKTIV ELEKTRO ČAS |£M(ŠMAŠ PEKARNA MOZIRJE-UPRAVA TEL.: 03 839 47 44, FAK: 03 839 47 45 SLAŠČIČARNA »TATJANA« MOZIRJE. TEL: 03 839 52 46 SLAŠČIČARNA ŠOŠTANJ. TEL.: 03 588 II 43 TRGOVINA »PRI JANEZU« 08 BOLNIŠNICI CELJE Srečen božič in uspešno novo leto! IRMAN Čevljarstvo trgovina Irman s.p., Šoštanj vam želi miren Božič ter srečno in uspešno Novo leto 2006! Obiščite spletni portai $oštanj.info www.sostanj.info SREČNO 2006 24 Q Ust December 2005 Zaželimo si svetle skupne prihodnosti v letu 2006, da bi skupaj ustvarjali boljši svet - za vse nas. ESOTECH Jr usTvarjamo boljši sveT Nosilno podjetje Slovenskega l||y^ ekološkega grozda www.esotech.si . ■* * *■ * * 4*- V * • : •• .••••■: À * * * * » ■» A **• _ vaj : . • • giz^ojeg Gospodarsko interesno združenje Ekološki grozd www.giz-eg.si 1 » w Naj bodo mir, upanje in ljubezen z vami danes, jutri in vedno. Srečne praznike in vse dobro v letu 2006! Vsem strankam in poslovnim partnerjem želimo vesele praznike ter veliko osebne sreče in uspeha v prihajajočem letu. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana SREČNE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE VSEM UPORABNIKOM KOMUNALNIH STORITEV ŽELI KOMUNALNO PODJETJE VELENJE PETEK. 23. JUNIJ 2000 ŠOŠTANJČANA V KANADO ošnjih mednarodnih športnih iger šolarjev, ki se bodo odvijale v Hamiltonu v Kanadi od 1. do1. julija, se bosta udeležila tudi dva Šoštanjčana. Dunja Tinauer in Matjaž Verbič bosta tja potovala s Šaleškim teniškim klubom in se pridružila drugim dvanajstim mladim športnikom, ki jih na srečanje pošilja Mestna občina Velenje. Poleg tenisačev potujejo tudi plavalci in atleti. Dunja in Matjaž sta si pot v Kanado prislužila z odličnimi rezultati v klubu, zato je že sama udeležba na igrah vebk uspeh in nagrada. Ob vrnitvi pa bosta svoje vtise prav gotovo rada delila z nami. Srečno pot! M. K. ODLME UVRSTITVE MLAJŠIH 1 STAREJŠIH Namizno teniški klub Spin 10. junija je bilo v Reki na Hrvaškem mednarodno prvenstvo za mlajše pionirke in pionirje v namiznem tenisu. Iz našega kluba so tja odpotovale tri članice in sicer Ivana Zera, Polona Belavič in Nataša Todorovič. Ivana Zera je dosegla prvo mesto v skupini in tudi kasnejše prvo v finalnem dvoboju. Polona in Nataša sta bili v svoji skupini drugi in se nista uvrstili v finalni del turnirja. Tudi nekaj starejših pionirjev se je drugo mesto v skupini in se s tem niso uvrstili v nadaljnje tekmova- nje. Ob tem moramo povedati, da je bil sistem, da se najprej uvrsti le prvi zaradi velikega števila tekmovalcev. Tekmovalci pri starejših pionirjih pa so bili Oliver Zera, Janez Murn, Danijel Milin, Marjan Murn, Jusuf Salkič Manja Fajdiga. in Starejši člani so se udeležili turnirja ob prazniku občine Trbovlje, kjer sta v dvojicah nad 90 let Ivan Zera in Tone Leber osvojila 3. mesto, v konkurenci dvojic pod 90 let pa Franc Hribernik in Jolanda Belavič odlično 2. mesto. Tone Leber predsednik Spina SE EN MLADI IIP V SMUČARSKIH VRSTAH Nastija Lesnik K do še v tej vročini sploh mish na sneg! No, nekateri prav gotovo. Med njimi tudi Nastija Lesnik iz Skornega, kateri je letošnja smučarska sezona prinesla lepe rezultate. Prvo mesto na državnem prvenstvu Ski open v kategoriji cicibanov (za prvo mesto so šteb rezultati šestih tekem) je zavidanja vreden uspeh, ki je krona ostalih rezultatov. Zmagala je namreč tudi v tekmi za pokal Hervis v Krajnski gori in spada po mnenju trenerjev Jerneje Kemperle, Borisa Rozine in Saše Silovšek med najperspektivnejše dekhce v državi. Nosilka prehodnega pokala Ski open, ki ga je prejela 27. maja na razglasitvi v Strunjanu, je torej upravičeno vesela. Nastija Lesnik je stara devet let in trenira pri Smučarskem klubu v Velenju štiri leta. Hodi v drugi razred osnovne šole in je tudi pridna učenka. Smučanje jo izredno navdušuje, saj ji noben trening ni odveč. Treningov pa je precej. Pozimi skoraj vsak popoldan, tako da brez pomoči staršev ne bi šlo. Ze lansko leto je kazala dobre rezultate, letošnjo sezono pa se je res izkazala. Vse čestitke Nastiji in da bi še naprej dobro premagovala vse strmine. MiKo GREMO SKUPAJ VARNO V GORE & liža se čas počitnic. Končno! Za večino ljudi edini čas sprostitve, življenja na svobodi in zabave. Prenekateri se boste odpravib tudi na kakšno planinsko turo v naše hribe. Poleti so hribi vsekakor dostopnejši kakor pozimi. Vseeno pa hribov nikoh ne smemo podcenjevati! Tudi poleti lahko pride do podhladitve, atmosfera je v splošnem dosti manj stabilna kakor pozimi, zato lahko pride do hitrih vremenskih sprememb. Se vedno veljajo klasična pravila zgodnjega odhoda iz doline; izbrani cilj naj ustreza psihofizični pripravljenosti posameznika ter njegovi opremi in znanju. Velika pomanjkljivost poletnih pohodnikov je prav pomanjkanje ustreznega znanja in izkušenj, česar naravna posledica je precenjevanje, ki se pogosto v hribih tragično konča. Klavrn/ nat atu icga jc i laimisna titta aiuvtmjt, ìaiivaa ainitiu uumanviauj, s katerim daje svojim članom možnost pridobitve znanja in vednosti nenapisanih pravil, ki veljajo v gorskem svetu. Pomemben del tega so programi, ki se odvijajo na lokalnem nivoju. Takšni so Planinska šola, ki se izvaja na poletnih planinskih taborih, akcija Ciciban- planinec, akcije v okviru planinskega krožka ab izleti planinskega društva. V tem vidimo tudi smisel našega dela. Pridružite se nam! V tem času vas vabimo na: - tabor mladih planincev v Završnico, 16. - 23. jubj (Matej Kortnik, 041/ 391- 369) - dijaški tabor v Završnici, 13. - 20. avgust (Matej Kortnik, 041/ 391-369) - študentski tabor v Podljubelju, 25. - 29. jubj (Barbara Mavsar, 041/ 934488) lui itaut uaeiv caovga aiuaira. Martina Pečnik Zdravstvena postaja Šoštanj Pa gremo lepo po vrsti. V mesecu aprilu 1999 san na seji sveta Občine Šoštanj ptodal pobudo o celoviti obravnavi problematike zdravstva v občini Šoštanj. V tem gradhvu, M edicina, beseda katero izgovarjamo le ob posebnih priložnostih. V nas vzbuja občutek nečesa veličastnega, tujega, včasih strah vzbujajočega. Mislimo si, ko je le ne bi potrebovali, v smislu svojeg zdravljenja, če pa že, da le ne bi bilo prehudo. Živimo v zelo ekološko obremenjenein okolju v vseh pogledih, ki jih ta beseda pomeni. Govori se, da jena področju občine Šoštanj mnogo več obolenj na pljučih, več naj bi bilo splavov, okvar pri novorojenčkih itd. Lahko rečemo, da je medicina v smislu obveščanja na našem področju prvič padla na izpitu, saj do sedaj še nismo videli javne študije, ki bi to ovrgla ah potrdila ter nas vsaj opozarjala, da živimo na področju, ki je morda za zdravje nevarnejše od ostalih v Sloveniji. Zaradi prizadevanj vodilnih ljudi v TES in s spremembo zakonodaje v smislu manjšega ekološkega onesnaževanja se tudi naše okolje počasi, vendar zagotovo, postavlja na noge. Sprašujem se, ab ljudje iz občine Šoštanj morda nismo enakovredni ostalim prebivalcem Slovenije. Nekoč smo že živeh v samostojni občini. Pred letom 1995 smo, ne po svoji krivdi, kot davkoplačevalci živeti v veliki občini Velenje. Sedaj zopet kot davkoplačevalci živimo v svoji samostojni obani Šoštanj. Že pred mnogimi leti je bil tudi naš denar uporabljen za gradnjo nove zdravstvene ustanove v Velenju. Vse poznejše širitve, adaptacije in obnove so požirale tudi naš denar. Ta je sedaj dobj lepa zunaj in tudi znotraj ter nudi človeku občutek urejenosti. Ko sta se občini razdražili so nam rekli, da bo tako kot veleva zakon, vse skupno imetje pravično razdeljeno. In tako nam je ostala med drugim tudi tako imenovana Zdravstvom postaja Šoštanj, ki pa si tega imena niti ne zasluži več. To je namreč objekt, ki že na zunaj nudi drdraj čuden vid» zanemarjenosti. Ko vstopiš vanj, pa te kar malce strese. Zdi se ti, da si vstopil v leto okoli 1980. Pred 23. leti je lai ta objekt, tudi z njihovim denarjem, zgrajen in predan v uporabo. Od takrat je ostal v skoraj enaki podobi. Le da je takrat bil čistejši, svetlejši in z novo opremo, le-ta pa je sedaj v letu 2000 še zmeraj ista, vendar na žalost dotrajana. Kako je to mogoče, se boste vprašali? Kje so amortizacijska sredstva? No, tukaj je medicina drag» padla na izpitu. Čudi me le to, da zakonodaja na področju zdravstva tako močno zaostaja, da ne zmore predpisati osnovnih standardov minimalne pravice do dobre zdravstvene storitve v urejenih ustanovah in s tem vodilne prisiliti k resnično racionalni uporabi denarja davkoplačevalcev. Zdravniki v zdravstveni postaji Šoštanj si, glede na izjave njih samih, žele delati v lepšem in bolj urejenem okolju. Zdravstvena postaja Šoštanj organizacijsko v pravnem smislu spada v javni zavod Zdravstveni dom Velenje. Sedež zavoda je v Velenju na Vodnikovi cesti L Javni zavod vodi direktor. Najvišji organ javnega zavoda je Svet javnega zavoda. Občina Šoštanj do sedaj v Svetu javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje sploh ni imela svojega predstavnika. Pa smo le preti do odgovora, kdo je tukaj krivec za stanje, v kakršnem se nahaja naša zdravstvena postaja. Ja, prav imate, mi sami. Če še sami ne znamo skrbeti zase, res ne vem, zakaj bi drugi. Bivšemu županu je kljub nekaterim poizkusom na žalost zmanjkalo časa za ureditev tega stanja, lahko pa upamo, da bo to uspelo sedanjemu županu. »••••••••••• ki so ga v roke dobiti tudi vsi obansld (svetniki, san najprej orisal slabo stanje, v kakršnem se je tisti trenutek nahajala zdravstvena postaja v Šoštanju, tako prostorsko kot organizacijsko. Postavil sem tudi ntekaj konkretnih vprašanj in pobud. V mesecu marcu 2000je prišel na Občino Šoštanj o«dgo-vor na vprašanja, ki sem jih zastavil 11 mesecev prej. Iz odgovorov se da razbrati, da je denarja premalo in da so ga po njihovih navedbah uporabljali racionalno, vendar naj bi bila v Irtu 1999 izguba vseeno cca. 15 milijonov SIT. Hitrost odgovora me ni presenetila, saj v tej zadevi čas ni na naši strani in stanje ustreza tistemu, kije zdravstveno postajo v takšno stanje (samo, da ni potrebno vlagati še v Šoštanju) tudi pripeljal. In kakšno dejansko je to stanje? Dne 16. februarja 2000 smo si komisijsko ogledati stanje v zdravstveni postaji Šoštanj. Nanizal bom le nekaj dejstev: - po oceni strokovnjaka stavi» statično ni nevarna, je pa močno dotrajana in potrebna obnove, sicer bo obnova z leti še dražja, če se je ne lotimo dovolj hitro - streha kljub nekajkratnim dragim popravilom zopet pušča (vprašanje je, ali je konstrukcijsko sploh še zadovoljiva in bi ne Itilo pametno razmišljati o drugačni izvedbi) - pohodna plošča v čakalnici laboratorija in na hodniku proti otroškemu dispanzerju je počena in posedena -kar nekaj je večjih ra^xtic na stenah v mnogih prostorih in ponekod se vidijo odtočne cevi iz zgornjega nadstropja - generalno pobeljena je Itila stavba v 23. letih le enkrat in močno dvomljivo je, da bi sedaj prestala sanitarni pregled - v kletnih prostorih se kopiči rabljena zastarela oprema, ki v naši postaji ni nikoli služila svojemu namenu, ampak je Itila pripeljana od drugod - kletni prostori po zadnji poplavi še niso biti očiščeni, tako da je na tleh še mulj - pohištvena oprema v čakalnicah in ambulantah je dotrajana -oprema v sanitarijah je dotrajana do te mere, da ni več možno dobro regulirati pretoka vode m ta odteka nekontrolirano (računi za to vedno bolj pomembno dobrino prav gotovo niso mati) - električne vtičnice so izdrte iz zidov in tako smrtno nevarne za male otroke, prav tako pa tudi tiste, ki so še v zidovih, ne zadoščajo več varnostnim predpisom. Po poizvedovanjih pri občanih san dobil naslednje odgovore: - večina jih ima težave, ko želijo vzpostaviti telefonsko zvezo z zdravstveno postajo, saj se mnogokrat nihče ne oglasi (sam sem bil priča, da je bila telefonska slušalka v eni od ambulant namerno odložena d) telefonu - zakaj, ne vem?) - v dneh, ko lečeči zdravnik ne dela, pošilja zdravstveno osebje paciente v dežurno ambulanto v Velenje (tudi v dopoldanskem času), od tam pa jih pošljejo nazaj, češ, kaj vam pa je, saj imate svoje zdravnike na razpolago - v zadnjem času pa pacienti zaradi pomanjkanja zdravniškega kadra čakajo, da pridejo do svojega izbranega zdravnika tudi do tri dni (le kaj je narobe s kadrovsko politiko, ko pa vemo, da kar nekaj domačih ljudi, Iti so se došolati za zdravnike, hodi na delo drugam). Če sedaj ni sredstev za štipendije, je vodstvo javnega zavoda dolžno opozarjati, da bodo v bodočnosti nastale težave zaradi pomanjkanja kadra in jih tudi defini- rati. Vemo tudi, da je v naši občini dovolj pacientov za še najmanj enega zdravnika, ne pa, da morajo mnogi hoditi v Velenje ati Šmartno ob Paki. Da stanje res ni dobro in da nisem govoril kar tja v en dan, je bilo dokončno potrjeno, ko je pred nas svetnike Občine Šoštanj 30. maja 2000 na 13. redni seji prišlo gradivo o spremembah in dopolnitvah statuta javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje. Torej so se tudi v javnem zavodu pričeti zavedati svoje odgovornosti. Ker se je zavedamo tudi mi in ker nam dani trenutek to dovoljuje, vam zagotavljam, da si bom prizadeval za postavitev dovolj močnih in argumentiranih zahtev za spremembe statuta javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje, s katerimi bomo poskušali zaščititi vaše in svoje pravice. Kljub temu, da obstaja rek: Do tri gre rado. upam, da si medicina le ne bo privoščila še tretjega padca na izpitu in bodo stvari le stekle v naše dobro in v zadovoljstvo stroke. Svetnik Občine Šoštanj in član Krajevne skupnosti Šoštanj Matjaž Cesar 28 Q List December 2005 Retrospektiva I Retrospektiva 2005 December List U 29 8. STRM ostan AVGUST 2001 Predstava v domu kulture NASTOPAJO: TEMA, BESEDE, PODOBE, ZVOKI, GLASOVI, GIBI, SVETLOBA ZAVEDANJE Človek, ki živi v spominih, je obremenjen in ne najde prave notranje življenjske sile, da bi deloval v sedanjosti. Zato odvrže okove, ki ga vežejo na preteklost in prihodnost, ter doživi ponovno rojstvo. Postane nedolžen otrok, zavedajoč se sedanjosti ter biva osvobojen, popolnoma svež. Nov. PRAZNOVANJE Življenje je trenutek za praznovanje, ki ni nikoli odvisno od zunanjih okoliščin. Ni nam treba čakati na poseben praznik ali formalen dogodek, niti na sončen ali brezoblačen dan. Pravo praznovanje zraste iz radosti, ki jo naprej doživimo globoko v sebi in se nato prelije v prekipevajočo pesem in ples. OKLEPANJE PRETEKLOSTI V mislih lahko človek potuje v preteklost, ki je minila, ali prihodnost, ki nikoli ne pride. Lahko si zamišlja nastanek vesolja ali naš planet čez 1000 let. Oboje so sanje,- časovna iluzija. Vsi dogodki ostajajo samo v naših mislih. Novorojenec se ne obremenjuje z mislimi, kajti živi s srcem praznično v sedanjosti. PREBOJ Novi človek ne slavi nikogar. Ne postavlja spomenikov, kajti ne gleda nazaj. Ce kaj slavi, je to življenje samo. Tukaj in zdaj. Njega ni potrebno častiti, kajti notranje je poln duha, zunanje pa aktiven. Ni statičen in konzervativen, zato ne prisega na nobeno politično ali versko ideologijo, kajti oboje vodi v konflikt. Ni površinsko kultiviran, ampak se samozavedajoče preobraža. Tako ohranja svojo svobodo in pusti drugim njihovo lastno. VSI SMO SVET Človeštvo je kakor mavrica ljudi, ki plešejo okrog zemeljske krogle, držeč se za roke v radosti in hvaležnosti za dar življenja. Vsak človek ima delček svojega bogastva, ki ga prenaša v celoto. To je krog brez strahu pred občutji manjvrednosti ali večvrednosti. Življenje nam je bilo dano, da ustvarjamo, da se radostimo in praznujemo. Kadar jočemo in tožimo smo sami. Ko praznujemo, se nam pridruži ves svet. V našem mestu svetlobe se zavedamo prazničnosti. To je trenutek brez strahu pred prihodnostjo in brez bremen preteklosti, saj smo trdno odločeni živeti svetlo in v prazniku, ki ni več del časa. Praznik ne malikuje in nikogar ne prepričuje v nič. Samo daje nam svoj nektar, da ga srkamo vsi, ki vstopimo v brezmejni krog celote, v katerem so besede, podobe, zvoki, glasovi, gibi in svetloba, To so semena! In vsako od njih išče v brezčasju srce, iz katerega bo vzklilo in spremenilo vklenjenega, v svobodnega človeka. Ta novi človek ne slavi nikogar. Ne postavlja spomenikov, kajti ne gleda nazaj. Če kaj slavi, je to življenje samo. Tukaj in zdaj. Njega ni potrebno častiti, kajti notranje je poln duha, zunanje pa aktiven. Ni statičen in konzervativen, zato ne prisega na nobeno pomično an versKO loeoioyijo, kčiju uoojt; voui v .....m. imi površinsko kultiviran, ampak se samozavedajoče preobraža. Tako ohranja svojo svobodo in pusti drugim njihovo lastno SPOROČILO PRAZNIKA V najstarejši šoštanjski listini kneza Friderika iz leta 1436 je zapisano, da so imeli Šoštanjčani pravico do tedenskega sejma vsak četrtek. Tudi danes je četrtek. Tudi danes je sejem. Sejem radosti in prazničnosti. Praznik se lahko zgodi samo v sedanjem trenutku. Nikoli se ne dogaja v preteklosti, ali v prihodnosti. Zato naj bo vsak trenutek praznik, trenutek, ko praznujemo življenje samo. Mnogo stvari se je zgodilo v preteklosti, mnoge se še bodo v prihodnosti. Vendar,- preteklost je minila in vse kar je minilo, je mrtvo. Živi samo v naših spominih. Novo prihodnje pa še ni rojeno, ni zaživelo. Vse, kar nam ostaja na razpolago, je sedanjost, ta trenutek, zato ga je potrebno izživeti v popolnosti, v kreativnosti, v pesmi in plesu. Svobodno! Naj ne bo današnji dan samo praznik 90- letnice proglasitve Šoštanja za mesto, naj sporočilo praznika izzveni v celoto vsega kar je, naših sosedov, soobčanov, celotne doline, domovine, ter naj preko vseh navideznih meja seže v srce vsakogar, ki biva. Šoštanjčani se danes zavedamo trenutka, ko praznujemo. Naj bo ta trenutek brezmejnik, brez bremen preteklosti in strahu prihodnosti, saj smo trdno odločeni živeti praznično in svetlo prihodnost. Šoštanjčani imamo svoje majhno mesto, mesto svetlobe, kot smo ga poimenovali. Svetloba pa temo razsvetljuje. Zaupamo novim generacijam, novim in svežim, neobremenjenim ljudem, ki živijo polno ta trenutek. Le takšni ljudje so sposobni uresničiti sanje, videti vedno novo in svežo sedanjost, ki je edina prava podlaga za novo, nastajajočo prihodnost. LETO Vili ŠT. Prostor 25 Prostorske Res je, mediji še vedno imajo moč. Sedma sila, kot včasih rečejo novinarjem, še ni izgubila svoje moči. Če sem v prejšnjem prispevku še malce dvomil v smisel podajanja raznih informacij, bolj ali manj vezanih na prostor, v katerem živimo, so me dogodki v minulem mesecu prepričali, da zapisana beseda še ni izgubila svoje moči. Do te ugotovitve sem prišel predvsem zaradi dveh dogodkov. Prvi bolj lokalne narave je predstavitev nove osnovne šole, za katero naj bi temeljni kamen postavili že septembra. Domišljam si, da je k objavi prispevalo tudi moje kritično mnenje v prejšnjem LISTU, da je javnost okoli zapletov in težav v zvezi z gradnjo nove šole premalo seznanjena. Glede na dejstvo, da sem bil član strokovne komisije, ki je na natečaju izbrala najboljšo idejno rešitev za novo devetletno osnovno šolo, sem vse od takrat (julija 1999) čakal, da bo občinska uprava izbrani projekt primerno predstavila svojim občanom. A žal je maketa in ostalo natečajno gradivo ostalo nekje občinskih prostorih, priložnost za lep kulturni dogodek, ki ga bi morebitna predstavitev natečajnega gradiva predstavljala, pa verjetno zamujena. "Zamudil" pa je tudi naš LIST, saj ga je prehitel tednik NAŠ ČAS, v katerem je novinarka, ki je tudi sicer "zadolžena za pokrivanje" našega kraja, korektno predstavila eno od idejnih variant. Upam, da bo zdaj vsa stvar hitreje in lažje stekla, saj je celoten projekt izgradnje nove šole, ki bi naj nadomestila obe že močno dotrajani osnovni šoli, skoraj dve leti po izboru najboljše rešitve še vedno na začetku. Drugi dogodek, ki šolsko demonstrira moč tistih, ki oblikujejo informacije, pa lahko skupaj opazujemo ob medijskem pritisku na našega "prvega Janeza". Ministrski predsednik je razumljivo nezadovoljen z lučjo, v kakršni ga prikazujejo mediji. Bolj zanimivo je med vrsticami njegovih opazovati jezo, ki nam sporoča, da nič ni slučajno in da tudi oblast ne verjame v objektivnost in neodvisnost naših vrlih novinarjev. Ne morem si kaj, da mu po dolgoletni medijski zaščiti, v kateri je živel vse od izvolitve v predsedstvo SFRJ, malce ne privoščim negativno nastrojenega medijskega okolja, v kakršnem so morale vladati tudi vse (krat- 4 List 2002 2 3. april informacije J Piše: [di MINA kotrajne) opozicijske vlade. Vprašanje, ki se v tem času kar samo ponuja, pa je, čigavi pa so danes mediji (tiskani, zvočni, video...), če niso neodvisni. So sploh kdaj menjali lastnika? Tudi LIST, kot najbrž veste, ni neodvisen, saj mu preko proračuna občine vsi davkoplačevalci pomagamo preživeti na krutem trgu, kjer se prej ali slej vsi tako imenovani "neodvisni" prodajo interesom vedno močnejšega kapitala in padejo v brezno duhovno šibkega populizma. Pa da se ne bom še sam ujel v populistične vode, naj se vrnem na aktualne prostorske informacije. Nekje v mesecu maju bi moral biti za javno obravnavo pripravljen dolgo napovedovani in pričakovani dokument z imenom URBANISTIČNE ZASNOVE. Zapomnite si ime, saj gre za dolgoročni dokument, ki ga Šoštanj (zajema tudi naselje Pohrastnik in Metleče) še ni imel. Naj še enkrat ponovim, da ne gre za PROSTORSKI PLAN, s katerim se določi status oz. zazidljivost zemljišč, niti ne gre za PROSTORSKO IZVEDBENI AKT, na osnovi katerih vam država izda ustrezno dovoljenje, temveč za nekaj vmes. To nekaj vmes pa je pri mestih, kot je Šoštanj, zelo potrebno. Urbanistične zasnove namreč celoten prostor obravnavajo resnično celovito. Celovito, sicer pogosta splošna fraza, pa v tem primeru pomeni, da se na list papirja (v resnici gre za digitalne zapise) nariše prav vse, kar vpliva na razvoj mesta (vsa obstoječa in predvidena komunalna infrastruktura, ceste, obstoječi in predvideni objekti ter ureditve, vsa varovanja potrebna območja, vse omejitve, izhajajoče iz državnih zahtev, vse v zvezi z lastništvom in rabo zemljišč in še vse razvojne težnje, ki so nam že znane). Vsi lastniki zemljišč boste imeli priložnost, da izrazite svoje želje in jih soočite z javnim interesom. Še posebej pa si želim, da bi v dokumentu našli svoj interes bodoči investitorji, ki bi zmogli (organizacijsko in finančno) speljati kak projekt do konca. Lepo bi bilo, če bi se s kvalitetno in poceni bivalno arhitekturo (na primer skupina vrstnih hiš) na primeru pokazalo, da je lahko Šoštanj prijeten kraj za bivanje. Šele takrat bodo nejeverni spregledali, da je Šoštanj kljub neugodnim globalnim tokovom v novem razvojnem zagonu ■ Notranjost nove šoštanjske osnovne šole. Avtor: Nande Korpnik ZA UREJENO OKOLJE kOTN ! K Mai* j ah s el.: 03/889-34-11 GSM. 041/613-764 041/340-295 Želimo vam blagoslovljene in vesele božične praznike ter srečno, zdravo in veliko uspehov v letu 2006! - mm - I S studio. V look SKORNŠEK Lidija s.p., Ravne 202, 3325 Šoitanj Tel.: 03/589 31 05, GSM: 041 563 377 Vesel Božič in srečno novo leto 2006! Marjeta NAHUGAlOBSTETHi Tra bratov Mrov^ak 1 3325 SoSlANj & TELEFON: 03/5882-928 Vesele božične praznike in uspešno Novo leto 2006 Lekarna Velenje 0C Lekarna Center Velenje Vodnikovo 1, Velenje telefon: 898 18 80, fax: 898 18 95 0E Lekarna Kersnikova Velenje Kersnikovo 2d, Velenje telefon: 89/ 05/1, fax: 897 05 72 0E Lekarna Šmartno ob Paki Šmartno ob Paki 80, telefon: 8915130, fax: 8915131 0E Lekarna Šoštanj Lampretov trg 1, Šoštanj telefon: 89/26 10, fax: 897 26 12 Poslovni čas Lekarne Šoštanj: ponedeljek ■ petek od 7.30 do 15.30 ure VESEL BOŽIČ III SREČ/IO UOVO LEJO! LESNA TRGOVINA VRABIČ d.o.o. Skonto 37. 3325 ŠOŠTANJ TELEFON: 00 386 (0) 3 89 11 250. FAX: 00 386 (0) 3 89 11 251 GSM: 00 386 (0) 41 622 637, 00 386 (0) 31 622 637 Konpromis d.o.o. Trg bratov Mravljakov 3 3325 Šoštanj SREČNO 2006 Vsem krajanom želimo vesele božične praznike. F prihajajočem novem letu 2006pa Svet KS Lokovica Naj Vam božični čas prinese veliko veselja in novo leto 2006 veliko radosti, uspehov, zdravja in izpolnitev vseh želja. Svet KS Šentvid. Dogodki 1n ljudje Poslanica LMB '05 Poslanstvo mladosti je veliko. Ljudem okrog sebe reči “ti” in vedeti, da nas vsak “ti” z malo začetnico naravna na “Ti” z veliko. Mnoge je strah minevanja mladosti. Nekateri se zato trudijo, da bi mladostniški videz ohrani čim dlje in se karseda dolgo vedli kot najstniki. Drugi domnevajo, da si bodo s hlastanjem po snovnih dobrinah in površnih užitkih podaljšali mlada leta in iz mladosti iztržili čim več. Toda kdor prisega na videz in količino, mu kakovost zlahka uide. Kdor misli, da je mladost velika tržnica, na kateri je treba nagrabiti čim več, mu bistvo mladosti ostane prikrito in v veliko življenje vstopa s slabotnim korakom. Kaj je bistvo mladosti? Katera je njena prva naloga? Različnih nazorov smo, a ko združimo izkušnje in vednost, najdemo odgovor: Bistvo naše mladosti počiva v drugem, v bližnjem. Prva naloga mladosti je prepoznati drugega in mu reči “ti”. Ko ljudem okrog nas rečemo »ti«, niso več delci brezoblične množice, temveč naši tovariši, prijatelji. V mladosti spletemo tisto mrežo odnosov, od katere bo največ odvisno, ali bomo v življenju srečni ali ne. Mladost je tudi čas, ko se odločimo zaživljenjskega sopotnika, ko se duši razodene tisti “ti”, kateremu se bomo v ljubezni popolnoma odprli 4 -m' k ^ à .S tem pa skrivnosti ni konec. Vsak “ti” z malo začetnico nas naravna na “Ti” z veliko. Vsak globok in iskren odnos med dvema osebama se nadaljuje v okolje svetega, večnega, v okolje Boga. Bog se skriva in razkriva v medosebnih odnosih. Bistvo in poslanstvo mladosti sta torej veliki. Mladost je izziv in neprecenljiva priložnost. V srcu naših mladih let je namreč “ti” - z malo in z veliko. Ko zaživimo ta izziv, nas tudi minevanja ni strah. Vesel božič in srečno novo leto 2006! kabelsko razdelilni sistem Šoštanj 55 1/2 Ust. 2003 2 1. februar februar so obeležili... ko zalogo psihične kondicije v kombinaciji s slikarsko zgodovinskim predznanjem, ki pa je obenem prav posebno koristno in velja za temeljno oporo v razvoju njegovega značilnega, pogumnega slikarskega pristopa. Razstava bo na ogled en mesec. Knjigo Božene Verdnik so predstavili pripovedovalci v pristnem narečju... zbrala folklorne pripovedi iz Koroške, Mislinjske pa tudi Šaleške doline. Knjiga, ki je nastajala štiri leta, je zbirka pripovedi, ki jih je gospa Verdinek uspela zbrati in zapisati v narečnem jeziku. S tem ji je uspel edinstven prispevek k ohranjanju narečij oziroma, kot je sama rekla, maternega jezika. Prvi jezik, ki ga slišiš, je prav v narečju, in ta jezik je tudi tisti, ki je živ in razpoznaven med ljudmi. Zal na predstavitvi ni bilo dr. Marije Stanonik, ki je pravzaprav "kriva" za te vrste zapisov iz zbirke Glasovi, ki nastajajo po Sloveniji izpod različnih peres in nosijo čudovito sporočilnost našim zanamcem. Če boste imeli priložnost, sezite po tej in njej podobnih knjigah. ■ M. K. / Foto: Dejan Tonkli S predstavitvijo knjige Lesene cokle 21. februarja ravno tako v Mestni galeriji smo imeli priložnost spoznati prof. Bojano Verdinek, ki je v tem enkratnem delu Slikar Andrej Krevzl in Vilma Fece, ki je s toplimi besedami pospremila umetnikovo delo. in občinstvo jim je z zanimanjem prisluhnilo Kličemo te Metka. Kje imaš pa Jankotai "Janko pa še pride." Pravijo, da si že pravi inventar v šoštanjski slaščičarni? "33 let je odkar sem pričela z delom, najprej pri Movhu, sedaj pa pri Miš -Mašu. Prodajam slaščice in še mnoge druge dobrote." Znana si potem, da si ljudem prodala največ sladkosti. “Sladkosti je bilo veliko, upam vsaj, da nisem komu kdaj tudi kakšne grenkobe." Imaš kakšno skrito pravilo pri svojem delu? "Stranka je vedno Kralj, ne glede na to kdo je na drugi strani "pulta." Sliši se, da si pravi magnet za ljudi, za stranke. Znana si po dobri postrežbi in šarmu. Ali ljudje prihajajo zaradi slaščic, ali zaradi tebe? "No zdaj mi je pa že nerodno, mislim, da prihajajo zaradi obojega." Vedno si nasmejana in dobre volje, od kod jemlješ te nasmeške? "K meni prihajajo vedno prijazne stranke in potem ni težko biti nasmejan in dobre volje." Kako ti uspe ohranjati vitko linijo glede na to, da lahko "po strani“ poješ veliko slaščic, kar je največja želja vseh otrok. "Lahko si privoščim, a ker se veliko gibljem in sem pazljiva, se to nikjer ne pozna. Zdaj hodim tudi peš v službo." Slišal sem, da si se včasih v službo vozila s kolesom, ponijem, zdaj pa z avtom. "Avto je pri mehaniku, na kolo pa imam smešen spomin." Kaj se ti je zgodilo? "Ha, ha, ha...nekoč so mi sredi zime ukradli sedež iz ponija. Nisem vedela, kako naj se odpeljem domov, čeprav so sodelavke imele dobre ideje, o tem kako bi šlo brez sedeža." V časniku Večer je novinarka napisala, da si prijazna gospa. Kaj ti pomeni takšno priznanje? "Se več takih izjav, pa bo konec moje vitkosti, saj mi raste Špeh." Nisi blondinka? "Ne to pa ne, sem malo siva, a mi hčerka frizerka popravi izgled." Kje stanuješ? "V Lokovici." In kaj še počneš poleg službe? "Delam v vinogradu, kosim travo in opravljam vsa domača opravila. Pomagajo mi tudi sorodniki. Zrak tukaj pa je slab in poln saj, zato včasih rada grem v službo prav zaradi dišav, ki prihajajo od svežih žemelj, kruha in prest." Bi počela še kaj drugega? "Seveda, vendar življenje je pač takšno, ni kaj dosti za izbirati." Si zadovoljna z zaslužkom? "Da, lepo poskrbijo zadovoljna." Opazil se varjajo s tabo, predvsem tisti kot da si jim dušni pastir? "Res nekateri pridejo, samo po peciva, potem pa se radi sprostijo ob klepetu." Želim ti še naprej prijetne vonjave in lepe trenutke z ljudmi. Upam, da jim boš še dolgo sladkala njihova življenja, tako v službi kot zunaj nje. "Najlepša hvala za izkazano pozornost." ■ J.N. Klikanje Neodgovorno klikanje,.. Nekateri zamerijo županu, da govori občanom ob tej ali oni priložnosti. V resnici bi mu morali zameriti, če bi molčal. Nisem jaz edini Peter, ki mu klikne. Vsem kdaj pa kdaj klikne. Tudi če niso Petri. KLIKt^ Klikne tudi nekaterim kmetijskim proizvajalcem politike. Pravijo, da je kostna moka posredni produkt kmetijske proizvodnje. In bi zato moral občinski proračun neškodljivim proizvajalcem škodljive kostne moke odmeriti večji proračunski delež odškodnine zaradi neškodljivega uničevanja škodljivega produkta... KLIKD^ To me spominja na čase, ko smo nekateri zeleno mislili, da je ekološka zavest prebivalcev Šaleške doline visoka. Prebivalcev, ki so hiteli dokazovati, da se k njim prikadi največ njihovega žvepla iz naše elektrarne. Saj veste: več žvepla = več odškodnine... KLIKt^ Zeleno = nezrelo. klikd^ Ko smo ravno pri zelenih... V Velenju so škodljivo obsevani osveščeni oškodovanci brez odškodnin izklopili zelene mobitele. Ali zato, da ne bi bili škodljivo obsevani? Ne. Zato, da bi dobili odškodnine, ker so njihovo sosedo neškodljivo obsevali z 200 tisočaki.... KLIKt^ Nikomur v Sloveniji pa še ni padlo na pamet, da bi izklopili rdeče mobitele. KLIKt^ OK. Dovolj zelenih. Saj je zdaj vse tako, kot mora biti. Zeleni so postali mladi. Ker so mladi pač še zeleni. KLIKl^ Servilna semantika slovenskih medijev do vladajočih politikov je... saj je vse že povedano s: »servilna semantika« - pa hajd, slovarje roke. Zgledamo fui pametni, a ne! Izraz »politika« kot koš, v katerega so zmetali vladne in opozicijske politike, je lep primer servilne semantike, ki skuša v zadevi »izbrisani« zabrisati aroganco večine, izvoljenih. KLIKt^ Nekateri zamerijo županu, da ne prepove kritik na račun svojega dela. V resnici bi mu morali zameriti, če bi se zanje ne zmenil. odgovornega urednika Forum Rešitev je preprosta in leži na dlani. Narediti prostor, ki omogoča prostorske transformacije. Pa naj gre za izvedbo delavnic, predavanja, gledališke igre, koncerte, družabne igre,... Za vse to so najbolj primerni prostorski volumni (odprti in zaprti) različnih meril ter čim manj nefunkcionalnih in »zapuščenih« kotičkov. Ti parametri so bili osnova za izdelavo osnutka arhitekturne rešitve Mladinskega centra Šoštanj. Mladinski center je sestavljen iz štirih samostojnih enot, ki pa se lahko medsebojno programsko povezujejo in so postavljene tako, da navzven delujejo kot homogena arhitekturna celota. Te enote so: pisarne, sejna soba, arhiv-skladišča, sanitarije, osrednji prostor za obiskoval- ce: informacijski pult, koncerti, gledališke igre, kino, galerija, delavnice, internetni ali bralni kotiček, zakulisje, požarni izhod, zunanji pokriti prostor: delavnice, učenje, počitek, zunanji koncerti... Arhitektura ostane v srcih bodočih uporabnikov le v primeru, če se le-ti lahko z njo poistovetijo. Spekter današnje mladine ter njihove zahteve pa lahko zadovolji le prostor z zanimivo paleto detajlov, ki jih ponavadi ni zaznati na objektih v njegovi bližnji okolici. Izbira detajlov je lahko pogojena z več dejavniki, kot so na primer makro in mikrolokacija ali pa že samo višina sredstev, namenjenih za izgradnjo in vzdrževanje objekta. Lokacija Mladinskega centra je bila s strani Občine Šoštanj predlagana na območju šoštanjskega bazena ali natančneje pod njim. Ta lokacija s svojimi »vodnimi aktivnostmi« predstavlja močan argument in je posledično vplivala na nastanek ovalnih zaključkov/stikov obodnih sten osnovnih prostorov, ki spominjajo na valovanje vode. Tako kot valovi tudi stene nimajo ostrih robov. Oblika se izkaže tudi za praktično, saj deluje prostor kot neskončna stena brez zaključka - roba. Informacije, akcije in misli mladih tako neovirano tečejo po vogalih prostora. Pomembno vlogo v dojemanju ambienta pa bo odigral ustrezen izbor svetil in s tem premišljena scenografija svetlobe. Omogočala bo ustvarjanje različnih ambientov, ti pa bodo ustrezali programu, ki se bo v njih trenutno odvijal. imeli na steni obešeno diplomo, so bili profesionalci, oni brez državnih potrdil, da znajo igrati, pa so bili amaterji. No, seveda - slednjih ni bilo mogoče zaposliti v gledaliških hišah. Bili so tudi drugi odtenki ideološkega pomena in pripadnosti edini politični stranki, kot danes radi rečejo, a to je že druga zgodba. Ta/takšna meja med amaterizmom in profesionalizmom pa je glede glavne stvari (kot bi rekel Kafka) v bistvu veliko bolj zabrisana in je edina prava ločnica med tema dvema. Tega ni mogoče določiti s formalno izobrazbo, ki je potrjena z diplomo, temveč se še najlaže določi z dejstvom, ali neka oseba od gledališkega dela živi ali pa se ukvarja s tem delom ljubiteljsko. Zakaj tudi »amaterji« so lahko visoko profesionalni in da je temu res tako, dokazujejo najmanj tri predstave letošnjega Linhartovega srečanja: Mož brez obraza, Stara garda Adijo! in nenazadnje tudi Improvizacija o Si-njebradcu. V teh predstavah je namreč ljubiteljstvo izpiljeno do stopnje, ki se je ne bi sramovalo nobeno zaresno gledališče, v katerih si služijo kruh (na)učeni umetniki. Zloženi fragmenti iz »ad hoc« dnevnika Petra Rezmana 43. srečanje gledaliških skupin Sloj m ZAVOD ZA KVLTVRO (OfTANO Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti v sodelovanju z zavodom za kulturo Šoštanj organizira Linhartovo srečanje 43. Srečanje gledaliških 0^ skupin Slovenije Šoštanj 3. - 6. junij 2004 15äl-ß373 ISSN LETOX ŠT. 8 31. AVGUST 2004 300 SIT Revija za kulturna in druga vprašanja občine Šoštanj in širše JS « JQxMrux» ndUfUm CEE, Inženiring za Energetiko in Ekologijo, d.o.o. Jamova cesta 20, 1000 Ljubljana Tel.: 01/474 37 67, Faks: 01/251 16 76 E-mail: cee@cee.si Podružnica Šoštanj Cesta Loie Ribarja 18, 3325 Šoštanj Tel.: 03/8993 679, Faks: 03/5882 262 E-mail: sostanj@cee.si Srečno 2006! Vesel božič in srečno novo leto 2006! LDS Šoštanj LDS LIBERALIMA DEMOKRACIJA SLOVENIJE SOCIALNI DEMOKRATI Vesel božič in srečno novo leto 2006 Vesel božič in srečno novo leto! resele Božične praznike, v letu 2006 pa * ä i ■ fur i * i vsem občankam in občanom občine S À ------: I ' -1 ! f «F miru, sreče, zdravja in zadovoljsti Uspešno novo leto 2006 želimo občankam in občanom občine Šoštanj! čut za prihodnost za nova pričakovanja, želje, spoznanja. Srečno! OROSITEV IME 3 PERGAM. KRALJEV SPANSKI SPOLNIK ARABSKI ŽREBEC JUPITROV SATELIT PREMIKANJE PO ZRAKU FIN. ZNANSTV. KEM. SIMB. ZA NIKELJ KEM. SIMB. ZA AMERICIJ AREAL ANTON INGOUC VALENTIN (Z NAPAKO! NISKI ZGODOVINAR. BIOGRAF KRAJ V SLOV. GORICAH SPANSKI IGRALEC (LUIS) TRACARKA JANEZ JALEN 2. IN 3. SAMOGLASNIK ABECEDE GLASBENI ZNAK ...STRAVIN- SKI 100M2 RIMSKA 50 MOBILIST (ANTONIO) FRANC. IGRA-LEC (BRUNO) ' RIMSKA 999 CESTNO VOZILO KEM. SIMB. ZA ŽVEPLO VPRAŠANJE ZAHTEVA... GLASBILO V PIHALNEM ORKESTRU SAMEC DOMAČE ŽIVALI SKELET DELAVCI PREBIVALCI PO IMENU KRAJA RIMSKA 1 SLOV. MLADINSKI PISATELJ (FRANC) GORA V TESALIJI OKOVANJE RUSKO ZENSKO IME KEMIJSKI SIMBOL ZA SILICIJ KNJIGA ZEMLJEVIDOV IZRASTEK NA GLAVI TOČILNA MIZA RIBA V PRE-SPANSKEM JEZERU MLEČNI IZDELEK HLOD(POG.) RUSJANOVO LETALO PRISTANIŠČE V IRANU vam BOGINJA ZARJE KUBANSKI POLITIK AZERBEJD- ZANSKI SKLADATELJ GLAVNO MESTO LITVE AMER. IGRALEC (RAY) PRIPADNIK BOGOMILOV LAŠKEGA ROMAN IVANA CANKARJA UGANKARSKI SLOVARČEK AMIROV - azerbajdžanski skladatelj (Fikret); BOLGER - ameriški igralec (Ray); GIERA - italijanski baletnik; GNINI - italijanski avtomobilist (Antonino); LLAMAS - španski igralec (Luis); OETA- pristanišče v Iranu; RAUDE - finski znanstvenik; VILNIUS - glavno mesto Litve. Izmed pravilnih rešitev križanke bomo izžrebali nagrajence, ki bo prejel dve vstopnici za gledališko predstavo v Slovensko ljudsko gledališče Celje po lastni izbiri in eno knjižno nagrado. Izžrebani nagrajenki prejšnje križanke (List 11/2005), sta: Nataša levar, Goriška 65, 3320 Velenje, ki prejme dve vstopnici za predstavo v celjskem gledališču in Blaž Pori, Čečovje 9 c, 2390 Ravne na Koroškem, ki prejme knjižno nagrado. Nagradna križanka December 2005 Gesla Križanke: Ime in priimek: Naslov: Izpolnjen kupon pošljite na naš naslov do 10. Januarja 2006. Trg svobode 12,3325 Šoštanj, tel.: (03) 89-84-300, fax: (03) 89-84-333 Na podlagi Z, 8., in 9. člena Pravilnika za vrednotenje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v Občini Šoštanj lUr.l.OŠ, št. 1/2005) Občina Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj, objavlja Trg svobode 12, 3325 Šoštanj, tel.: (03) 89-84-300, fax: (03) 89-84-333 Na podlagi Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74 in 34/88) in 6. člena Pravilnika o pogojih za oddajo poslovnih prostorov v najem in določanju najemnin za poslovne prostore (Uradni list občine Šoštanj št. 4/97) objavlja JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNEGA PROSTORA V NAJEM Predmet oddaje je 1 (en) manjši poslovni prostor na naslovu Kajuhove ceste 8 v Šoštanju (v neposredni bližini bivše OŠ Bibe Roec-ka). Skupna površina poslovnega prostora znaša 12,00 m2 z izklicno najemnino 5.023,00 SIT; (brez DDV-ja). Osnova za izračun najemnine poslovnega prostora je metodologija o merilih in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš, oz. skladno z določbami Pravilnika o pogojih za oddajo poslovnih prostorov v najem, ter o določanju najemnin za poslovne prostore (objavljen v Uradnem listu Občine Šoštanj št. 4/97). Poslovni prostor je primeren kot garažni prostor za osebno motorno vozilo in se oddajajo za določen čas enega leta od podpisa pogodbe. Interesente Vabimo, da pisne ponudbe dostavijo osebno vtajništvo občine ali priporočeno po pošti na naslov: Občina Šoštanj, Trg svobode 12, 3325 Šoštanj, s pripisom: »Ne odpiraj - ponudba, Javni razpis za oddajo poslovnega prostora v najem«. Upoštevane bodo vse ponudbe, ki bodo v tajništvo občine Šoštanj dostavljene najkasneje do vključno petka, 20. januarja 2006 in sicer do 10:00 ure. Za dodatne informacije in ogled poslovnih prostorov se lahko interesenti oglasijo v tajništvu občine Šoštanj. V ponudbi je potrebno navesti višino ponujene najemnine, ki ne sme biti nižja od izklicne najemnine. K ponudbi je potrebno priložiti: - dokazilo o resnosti ponudbe - potrdilo o plačani varščini treh mesečnih najemnin na transakcijski račun občine Šoštanj št: 01326-0100018560, odprt pri Banki Slovenije. Uspelemu ponudniku bo varščina obračunana pri najemnini, neuspelemu pa vrnjena v roku 3-dneh od izbire najugodnejšega ponudnika. Odpiranje ponudb bo opravila komisija, ki bo hkrati izločila prepozno prispele in nepopolne ponudbe. O izbiri najemnika bo na predlog komisije odločil Župan. Vsi ponudniki bodo o izbiri pisno obveščeni v roku 8 (osmih) dni po zaključku javnega razpisa. Vabljeni k oddaji ponudbe. Uprava Občine Šoštanj JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v občini Šoštanj za leto2006 I. NAROČNIK: Občina Šoštanj, Trg svobode 12, 3325 Šoštanj. II. PREDMET RAZPISA: sofinanciranje programov ljubiteljskih dejavnosti v občini Šoštanj iz finančnih sredstev proračuna Občine Šoštanj za leto 2006. III. Pravico do sofinanciranja programov ljubiteljske kulturne dejavnosti na tem razpisu imajo izvajalci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: IV. OKVIRNA VIŠINA SREDSTEV: 3.000.000,00 SIT V. RAZPISNA DOKUMENTACIJA vam je na voljo v tajništvu Urada župana Občine Šoštanj, podrobnejše informacije pa na tel. 898 43 14 - Alenka Verbič. VI. ODDAJA VLOG: vloge morajo biti podane v skladu z razpisno dokumentacijo skupaj z dokazili in prilogami. Poslane morajo biti v zapečatenem ovitku na naslov: Občina Šoštanj, Trg svobode 12, 3325 Šoštanj, s pripisom: Javni razpis za sofinanciranje programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v občini Šoštanj za leto 2006 - NE ODPIRAJ, najpozneje do 31. januarja 2006. Šteje se, da je prijava prispela pravočasno, če je bila oddana zadnji dan roka za oddajo vlog na pošti s priporočeno pošiljko ali oddana do 12. ure v tajništvu Urada župana Občine Šoštanj. Prepozno oddanih.vlog komisija ne bo obravnavala. VII. DATUM ODPIRANJA VLOG: najpozneje do 15. februarja 2006. Vlil: SKLEP O IZIDU RAZPISA bodo vlagatelji prejeli v 15 ih dneh po vrednotenju vlog. IX. POGODBE O SOFINANCIRANJU bodo z izbranimi vlagatelji sklenjene v 30 ih dneh po končanem postopku. X. PORABA DODELJENIH SREDSTEV: izvajalci morajo dodeljena sredstva porabiti v proračunskem letu, za katerega velja ta razpis. Številka: 670-06-0001/2005 ŽUPAN OBČINE ŠOŠTANJ Datum: 15.12.2005 Milan KOPUŠAR, l.r. - da imajo sedež v občini Šoštanj, - da so registrirani v skladu z Zakonom o društvih najmanj eno leto pred objavo razpisa, - da imajo osnovne materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničevanje načrtovanih dejavnosti, - da imajo evidenco o članstvu, - da opravljajo svojo dejavnost na neprofitni osnovi, - da pristojnim občinskim organom redno dostavljajo letna poročila o realizaciji programov ter načrt aktivnosti za prihodnje leto. Naj Vam bo vse leto obdano s prijaznimi ljudmi, s prijaznimi besedami, zdravjem, srečo in uspehom. Vesele božične praznike ter srečno in zdravo novo leto 2006! ZAVOD ZA WJLTVM ŠOŠTANv) LETO XI ŠT. 12 22. DECEMBER 2005 300 SIT Poštnina plačana pri Pošti 3325 Šoštani Knjižnica Velenje Titov trg 05 3320 Velenje L E To j \tcfn.-Kv i r? - / /7 n, LIST OPf Äll 2.1 lOlet b iVtni loò/f I DO IJ. Aftu ftvr [_____AHTAOJ -V f &em ir i/o \%j cewjfuf dpmaht, tamji otfAMi! • ♦*>♦••• • • •« T VELIKA NOČ Q Xian a UlTt-n Jtloi A j*it rosole Tokratna številka se bistveno razlikuje inje posvečena vsem spodaj zapisanim sodelavcem Lista skozi minulo desetletje, vam pa naj obudi spomin na nekatere dogodke, ki niso ušli pozornosti naših sodelavcev. Pomembnih dogodkov je bilo v tem času seveda preveč, da bi omenili vse, zato je izbor na straneh bolj posvečen spominu na deset let izhajanja Lista, kot pa naključnim vsebinam kijih v originalni obliki ponatiskujemo. Na naslovnici pa si lahko ogledate »ročni« načrt prve strani prve številke Lista, ki gaje naš takratni oblikovalec in avtor prvega logotipa Marko Marinšek pripravil za tiskarja. V 10-tih letih smo našteli 414 sodelavcev Lista. Krepko so označeni tisti, ki so svoje prispevke objavili več, kot enkrat, poševno so naši mladi dopisniki in drugi literati. Podčrtali pa smo sodelavce, ki so najbolj aktivni v sedanjem obdobju Lista. rage sodelavke in sodelavci: se najdete? Zen Aj, Darjan Andrejc, Jožica Andrejc, Mojca Andrejc, Simona Andrejc, Irena Anželak, Katja Anželak, Romana Anželak, Stanko Anželak, Peter Apat, Sebastjan Apat, Miran Aplinc, Urška Agline, Davorin Aram, Mojca Ažman, Katarina Atelšek, Metka Atelšek, Rok Atelšek, Janko Babič, Lea Babulč, Josip Bačič Savski, Igor Bahor, Marko Balažič, Sonja Beriša, Romina Bešič, Jolanda Belavič, Polona Belavič, Danijela Brišnik, Anita Brložnik, Rafko Blatnik, Nejc Borovnik, Marjana Boruta, Sonja Bric, Marko Brvar, Vera Cerkovnik Hrga, Maja Čanč, Domen Čas, Ingeborg Čas, Judita Čas Krneža, Danilo Čebul ml„ Marija Čebul, Mojca Čebul, Zvone Čebul, Dragan Čelofiga, Marjana Čelofiga, Sandra Čeru, Darja Čremožnik, Vlasta Črešnik, Aleksandra Cavnik, Edvard Centrih, Bojana Cesar, Matjaž Cesar, Gabro Cverlin, Jaka Delopst, Matjaž Delopst, Simona Delopst, Natalija Dermol Črešnik, Marjan Denša, Lidija Diklič, Cvetka Dražnik Ladinek, Tina Dobelšek, Nataša Dolejši, Barbara Drev, Tamara Es, Špela Fajdiga, Tina Fajdiga, Igor Fenko, Jana Fenko, Jožica Ferenc, Tatjana Florjančič, Vane Gošnik, Albina Grabner, Gašper Grabner, Tomaž Gradišnik, Ljubo Globačnik, B. Goličnik, Maja Goličnik, Stane Gorjup, Teodor Gorogranc, Andreja Gomboc, Boris Gomboc, Tomaž Gradišnik, Jerica Grazer, Kristina Gregorc, Aleksander Grudnik. Zala Gumzej, Brane Guzej, Darinka Flerman, Slavko Hostnik, Ema Hozjan,Borut Hribernik, Alojz Hudarin, Franc Hudomal, Jernej Hudournik, Natalija Hudournik, Petra Hudournik, Nataša Ignatov, Mirko Ilič, Peter Jan, Špela Janežič, David Javornik, Branko Jazbec, David Jazbinšek, Tatjana Jenko. Marko Jeraj, Brina Jerič, Stane Jeršič, Marko Jevšenak, Damjan Jevšnik, Marjan Kac, Dragica Kauvzer, Tajda Kavčič, Ivan Kavnik, Jožef Kavtičnik, Roman Kavšak, Urban Kavšak, Mojca Katic, Franc Klanfar, Luka Klobučar, Zdravko Kočevar, Katja Kočevar, Jure Kodrun, Ludvik Kodrun, Marko Kodrun, Mirjam Kolar, Ivan Kolar, Drago Koren. Jelka Koren. Marija Hrastnik Koren, Milena Koren Božiček, Boris Korun, Borut Korun, Milojka Komprej. Vika Komprej, Vojko Komprej, Tomaž Kompan, Štefka Kompan, Andreja Konovšek, Tjaša Konovšek,R. Končan, Marjan Kolenc, Tanja Kolšek,Bojan Kontič, Manja Kopušar, Milan Kopušar, Tjaša Kopušar, Matej Kortnik, Anica Kos, Drago Kotnik, Janja Kotnik, Marjana Kotnik, Mihaela Kotnik, Pepca Kotnik, Matjaž Kovač, Jana Kovič, Kaja Koželnik, Mojca Krajnc, Slavica Krebs, Andrej Krevzl, Vanja Krete, Jan Krneža, Vojko Krneža, Nuša Kugonič, Robi Kugovnič, Denis Kujovič, Marjan Kukovec, Ivan Kumer, Urška Kurnik, Marko Kuhar, Maks Kvas, Armin Lambizer, Magda Lampret, Marija Lebar, Tone Lebar, Goran Ledninek, Karmen Ledinek, Dušan Leskovar, Marjana Lesnik, Nina Lešnjak, Tatjana Lihtineker, Dolfe Lipnik, Janja Ločan, Nina Ločan, Maks Lomšek, Marjeta Lužnik, Janez Mayer, Peter Marinšek, Marko Marinšek, Katja Mesarič, Danijel Malenšek, Dijana Maksimovič, Jelena Markovič, Barbara Mavsar, Anita Mašek, Franjo Mašek, Barbara Mazej, Jasna Mazej, Jernej Mazej, Stane Mazej, Zdenka Mazej. Ivan Medved, Marko Medved,Mateja Medved, Tanja Mencin, Bogdan Menih, Darko Menih, Majda Menih, Špela Menih, Uršula Menih, Andreja Mevc, Melita Mešl, Ana Meža, Bernarda Meža, Karmen Mikek, Alja Miklavc, Jože Miklavc. Jona Mirnik, Zinka Moškon, Tadeja Mravljak, Azra Mujakovič, Nina Muršič, Ivo Naglič, Jani Napotnik. Janez Napotnik, Polona Napotnik, Matjaž Natek, Matjaž Novak, Sonja Novak, Roman Oblak, Erna Obšteter, Jana Obšteter, Peter Obšteter, Mitja Ocepek, Aleš Očko, Daniela Oiup, Rudi Oiup, Ivan Ojsteršek, Lojze Ojsteršek, Liljana Ograjenšek, Matic Omerza, Oona, Vesna Oprešnik, Rok Ostervuh, Monika Orozel, Martina Pečnik, Simon Pečovnik, Vinko Pejovnik ml„ Taja Pejovnik, Janez Pelko, Morena Pergovnik, Roman Pergovnik, Maja Pergovnik, Tanja Permanšek, Miro Perovec, Željko Perovič, Barbara Petek, Barbara Petek, Marija Petkovnik, Petra Peunik, Zoran Pevec, Saša Piano, Maja Pirnat, Matej Pirtovšek, Valter Pirtovšek, Boris Plamberger, Milojka Plamberger, JernejPlankelj, Lado Planko, Gašper Plaskan, Andreja PlešivčnikMuršec, Helena Plesnik, Alenka Plaznik, Anja Plešnik, Marjan Pocajt, Lojz Podgoršek, Katja Podgoršek, Stanko Podjavoršek, Milan Pogorelčnik, Janez Poles, Rok Poles, Uroš Polovšak, Mateja Potočnik, Mirjam Povh, Ana Požgane, Peter Požgane, Marija Praprotnik, Jože Pribožič, Štefka Prislan, Ajda Prislan, Janez Pušnik, Brigita Putar, Peter Radoja, Petra Radoja, Andrej Rak, Slavko Ramšak, Suzana Ramšak, Jaka Rančak,Stane Bandi, Tone Ravnikar, Ana Ravnjak, Pepca Razbornik, Nina Rehar, Tiaša Rehar. Drago Rezman, Igor Rezman, Katja Rezman, Maja Rezman, Peter Rezman, Nina Rezoničnik, Tadej Rezoničnik, Cvetka Ribarič Lasnik, Sanja Ristič, Katarina Ročnik, Franc Rogeišek, Jožica Rogelšek, Pavla Rogeišek, Urška Roškar, Bojan Rotovnik. Irena Rotovnik Aplinc, Damjan Rožič, Matej Rožič, Gregor Rupnik, Zorica Sekulič, Branko Sevčnikar, Ivan Sevšek, Zvonka Sevšek, Danica Simšič, LudvikSkaza, Anton Skornšek, Anton Skornšek, Franc Skornšek, Irena Skornšek, Timotej Skornšek, Alenka Slatnar, Zdenko Slatnar, Danica Sovič, Špela Sovič, Rafko Sreberniak. Miha Skornšek, Andrej Steničnik, Nataša Stevančevič, Zoran Stojko Krevzel. Melita Stropnik, Ivo Stropnik, Nastja Stropnik Naveršnik, Štefka Strožič, Marjan Stvarnik, Ines Suljič, Duško Supič, Tina Šetina, Iris Škerbot, Vinko Šmajs, Jože Šnajder, Špela, Jana Šramel', Leonida Štancar, Emil Šterbenk, Jasna Šumnik, Katja Švare, Cvetka Tinauer, Gabrijela Tajnik, Jelka Tajnik, Špela Tajnik, Mateja Tajnik, Ana Tamše, Andrej Tamše, Marjan Tamše, Ema Tamše, Tina Tavčar, Marjan Tekauc, Detlef Tičar. Deian Tonkli. Franc Topolšek, Tončka Topolšek, Mateja Trap, Marija Trobina, Matej Turinek, Matic Turinek, Peter Turinek, Vesna Turinek, Janez Urbanc, Gvido Urleb, Tomo Wankmuller, Branko Valič, Nataša Vedernik, Ramiz Velagič, Matjaž Verbič, Tanja Verhovnik, Alenka Venišnik, Viki Vertačnik, Andrei Veternik. Peter Vidmar, Renato Vidrih, Nataša Vodovnik, Andrei Volk, Lidija Volk, Helena Vreča, Marjan Vrtačnik, Tadej Vrtačnik, Tjaša Vrtačnik, Edi Vučina. Darko Vučina, Maša Vučina, Tim Vučina, Boris Vukič, Aleksandra Zajc, Martina Zajelšnik, Rajko Zaleznik, Andreja Žak, Zmagoslav Žibret, Ivan Žnidar, Joco Žnidaršič, Miro Žolnir, Tomaž Žula, Vlasta Žvikart,... Revija za kulturna in druga vprašanja Občine Šoštanj in širše. Izdaja Zavod za Kulturo Šoštanj Trg Svobode 12, 3325 Šoštanj zanj Kajetan Čop, direktor Izdajanje Lista finančno omogoča Občina Šoštanj, zanjo Milan Kopušar, župan. Uredništvo Jožica Andrejc, Milojka Komprej, Tjaša Rehar, Peter Rezman in Rafko Sreber-njak ;/ *Y* » iM M ut! m i« o munti mimi, rititvijt ttn m' j — ' »s. ɧ!Ì|g? Sbatti '—^ V ČUKA NOČ □ Fotografija na naslovnici: Marinšek & Marinšek Odgovorni urednik Peter Rezman Lektoriranje Jožica Andrejc (Za razpise in objave odgovarja naročnik.) Priprava redakcije Milojka Komprej Oblikovanje in prelom Vinko Pejovnik ml. Tisk Grafika Gracer Celje Natiskano 900 izvodov. Vse sodelavce prosimo, da prispevke za LIST št. 1 (januar 2006), pošljejo ali dostavijo najkasneje do 10. januarja 2006. imUV’ 4 6 8 12 14 16 18 21/24 22 26 28 30 31 34 35 36 37 38 39 42 43 VSEBINA Retrospektiva Leto 1 / List številka 1 / stran 1 Retrospektiva Leto 2 / List številka 2 / stran 2 Naša občina Retrospektiva Leto 3 / List številka 8 / stran 5 Retrospektiva Leto 4 / List številka 10 / stran 7 Retrospektiva Leto 5 / List številka 3 / stran 2 Retrospektiva Leto 5 / List številka 8 / stran 1 Sredina Koledar 2006 Retrospektiva Leto 6 / List številka 6 / stran 7 Retrospektiva Leto 7 / List številka 7 / stran 8 Retrospektiva Leto 8 / List številka 1 / stran 1 Retrospektiva Leto 8 / List številka 4 / stran 25 Retrospektiva Leto 9 / List številka 1 / stran 55 Retrospektiva Leto 9 / List številka 4 / stran 34 Retrospektiva Leto 10 / List številka 1 / stran 42 Retrospektiva Leto 10 / List številka 4 / stran 16 Retrospektiva Leto 10 / List številka 6/7 / stran 51 Retrospektiva Leto 10 / List številka 8 / stran 1 Križanka Naša občina Razpisi Foto: Tekauc IST je tukaj. Prva ali bolje “ničta” številka se je rojevala vzporedno z vrsto drugih opravil, ki v tem času potekajo v občini Šoštanj, da bi čimprej dosegli njeno opravilno sposobnost. Zato bo morda za koga v podtonu naše prve številke časopisa še preveč "politike-'. Toda kljub temu, da je LIST v osnovi uradno glasilo občine Šoštanj, ki ga je ustanovila in ga izdaja občina, je LIST tudi javno glasilo, lokalnega pomena in namenjeno predvsem boljši obveščenosti občanov občine Šoštanj o dogodkih v naših krajih in komentarjih k njim. Skupina sodelavcev, ki jo je župan občine Šoštanj imenoval za uredniški odbor LISTA, je kar se da različna, z lrolj ali manj bogatimi izkušnjami pri (»dobnih projektih, nihče pa se še ni ukvarjal z izdajanjem časopisa. To je seveda slabost. Lahko pa je tudi prednost, saj vsi dobro vemo, kaj si s časopisom želimo. Izdajali nameravamo vsebinsko bogat in aktualen mesečnik, ki bo med dragim odgrinjal tudi prezrte, pozabljene in zamolčane dogodke, povezane z našo ožjo okolico. Poročali bomo o pomembnejših dogodkih na vseh področjih našega javnega življenja v občini Šoštanj za pretekli mesec ter vas nenazadnje obveščali z uradnimi obvestili in odločitvami, pomembnimi in nujnimi za normalno delo in življenje občine Šoštanj. Čintboljša informiranost občanov in nadzor javnosti pri vodenju občine sta gotovo pomembnejša dejavnika pri razvoju demokracije v našem okolju. To v preteklosti sicemi bilo v navadi, saj marsikdo ni vedel niti tega, kaj in kako odločajo sveti krajevnih skupnosti o zadevah, ki se neposredno dotikajo slehernega krajana. Prepričani smo, da bo kar precej očitkov in poizkusov diskvalificiranja tega projekta. Poleg tega je treba iskreno povedati, da smo na prvih sejah uredništva člani ugotovili, da imamo skoraj vsi odklonilen odnos do načina obveščanja lokalne javnosti, ki ga vsa ta leta opravlja tednik Naš čas. Nezadovoljstvo nad . velenjskim tednikom pa nikakor ni motiv za izdajanje novega časopisa, še zlasti pà žeiimii z rubriko “Miš čas” v našem LISTO vplivali na način poročanja Našega časa o tedenskih dogodkih v naši občini. Treba je reči, da vrsta dogodkov in napak v tedniku Naš čas pred volitvami in |» njih nikakor ne ponuja objektivne slike tistega, kar se pri nas v resnici dogaja. Menimo, daje prostora za vse dovolj, še posebej, ker LIST v prvi vrsti nima komercialnih namenov, ampak vzpostavlja predvsem možnost korektnejšega obveščanja občanov Šoštanja. Za bralce LIST tudi nikoli ne bo predrag. Povsem možno pa je, da lahko naš časopisni projekt zaradi objektivnih razlogov tudi docela in kaj kmalu propade. To pa je bolj kot od ustvarjalcev časopisa odvisno od vas, bralcev, predvidoma v pretežni meri občanov občine Šoštanj. Zalo naše vabilo za sodelovanje ni zgolj oguljena fraza uredništva, pač pa resen poziv vsem aktivnim društvom, skupinam, organizacijam in posameznikom, ki delujejo v naši občini, da spodbudijo k sodelovanju vse zainteresirane in nam pošljejo v objavo poročila o svojem delovanju, vsebinske predloge itd. Pogosto se namreč niti ne zavedamo, kako bogato življenje pravzaprav živimo in vrsta dogodkov nam uide ravno zato, ker se nam preprosto ne ljubi zapisali stavka ali dveh o tem ali onem. Naš časopis bo le tako postal tudi vaš, torej spontani dialog med nami. Se posebej pa vabimo k sodelovanju novinarske in podobne krožke na obeh osnovnih šolah v Šoštanju, kar bo imelo najmanj dvojno korist. Mladi, nadebudni pisci-dopisniki bodo v LIS TU imeli možnost za svoje uveljavljanje, ostali pa se bomo lahko iz lega tudi kaj naučili ter pobliže spoznavali hotenja naših naslednikov! Ničla številka LISTA je nastala takorekoč udarniško. Ker pa je vsak delavec vreden svojega plačila, bomo LIST odprli tudi za komercialne objave in oglaševanje. kar naj bi bila v l»doče osnova za honoriranje vaših prispevkov. LISI I» tiskan v 3000 izvodih. Poskrbeli pa bomo, da bodo ti izvodi zanesljivo prišli med ljudi, kar ni nepomembno z oglaševalskega vidika. Zalo že sedaj vabimo vse komercialne organizacije, podjetja, trgovine itd., ki se želijo predstavili rednim naročnikom in bralcem ter s tem pomagati življenju našega časopisa, da izkoristijo priložnost, ki jim jo nudijo oglaševanju namenjene strani LISTA. Najbolj I» homo seveda veseli tistih, ki hodo že sedaj - v pričakovanju naslednje, drage številke LISTA - izpolnili in poslali na naš naslov naročilnico, ki jo najdete na zadnji strani časopisa. To bodo najzaneslivejši in trajni viri, ki bodo omogočali redno izhajanje LISTA, uredništvu in sodelavcem pa izkazali vaše zaupanje za življenje matičnega časopisa. Vsake nove pobude bino veseli. Želimo si odkritih in seveda tudi kritičnih besed. Kritičnost je bila zmeraj gibalo napredka. Še posebej pa, ne le kot časopis, ampak tudi kot občina, potrebujemo vašo podporo v trenutnem prehodnem obdobju, ki je skoraj usodno za bodoči razvoj zahodnega dela Šaleške doline. Ce bomo kljub mnogim polenom, ki letijo iz Velenja in tudi iz domačih logov, letošnje leto uspešno spravili pod streho, kakor smo si go s številnimi nalogami začrtali, to pa je v prvi vrsti t.i. opravilna sposobnost občine Šoštanj, si bino olj novem letu imeli k čemu nazdraviti, Od vas, dragi bralci, pričakujemo čimveč predlogov, pobud, informacij in... podpore, kot smo je bili deležni na volitvah. Zavedamo se, daje za zaupanje nujno, da si informacije, vesti, predvsem pa kritične misli izmenjamo. Marsikaj od lega lahko uresničimo v našem LISTU OBČINE ŠOŠTANJ. Vabljeni k sodelovanju! Uredništvo LIST OBČINE ŠOŠTANJ 13. APRIL 1995 Blagoslovljene velikonočne praznike. Uredništvo ivijenjc brez praznikov bi bilo pusto. Nekateri prazniki pa nas še posebej prevzamejo. Velika noč je že takšen praznik. Najprej gre za spomin na dogodek izpred 3200 let, koje svetopisemski oče Mojzes izpeljal Izraelce iz egiptovske sužnosti. To spominjanje je bilo vsebina praznovanja velike noči do Jezusove smrti. Z usmrtitvijo Jezusa na sam predvečer velikonočnega prašnika in doživetjem Jezusovega vstajenja od mrtvili na pn i dan po prazniku je za kristjane velika noč dobila nov pomen. Z Mojzesom je bilo premagano suženjstvo, z Jezusom je bila premagana smrt. Velikonočne pesmi opevajo zmago življenja nad smrtjo. Jezusovo vstajenje od mrtvih navdihuje praznično bogoslužje, ki ga Cerkev obhaja od velikega četrtka do velike nedelje. - Veliki četrtek je ustanovni dan svete maše pri zadnji večerji. Tega dne se kristjani zbiramo v večernih urah po župnijskih cerkvah. - Veliki petek je dan Jezusovega trpljenja, smrti in pokopa. V poznih popoldanskih lirah so v župnijskih cerkvah obredi v čast Jezusovemu trpljenju. - Velika sobota je dan priprave na velikonočno praznovanje: a) skozi ves dan je čaščenje Jezusa v božjem grobu; b) v zgodnjih jutranjih urah je blagoslov ognja, ki ga verniki ponesejo na svoje domove. Ogenj je znmenje minljivosti, je znamenje spremenjcnja in je znamenje razsvetljenja; c) čez dan blagoslavljamo jedila, ki jih bomo zaužili na Veliko noč. Blagoslovljena jedila poživijo praznično vzdušje. Na veliko soboto zvečer se začenja praznovanje velike noči. Večerno bogoslužje v župnijski cerkvi se imenuje “velikonočna vigilija". Po slovensko bi temu rekli “noč bedenja". Trikratni spev “Aleluja” naznanja največji čudež sveta - Jezusovo vstajenje od mrtvih. Večernemu bogoslužju sledi jutranje bogoslužje z vstajenjsko procesijo in slovesno pravniško mašo. Vsem, ki bste brali te vrstice in obhajali veliko noč, želim lepo doživeto praznovanje! Podelimo prazniško veselje z vsemi, ki jih te dni srečujemo! dekan Jok Pribožič Cenjene občanke, cenjeni občani! Po dobrih treh mesecih drugačne organiziranosti lokalne uprave smo dobili svoj lasten časopis. Upam. da l»sle naš novi LIST občine Šoštanj radi vzeli v roke. saj Vam bo nudil odgovore na mnoga vprašanja, ki se (»javljajo v današnjem zapletenem političnem življenju. Obljubil sem pošteno delo in odkril odnos, vendar se pred nas poslavlja problem medsebojne obveščenosti. Dragi o nas že veliko pišejo, a le vesti so (»gosto pristranske, škodoželjne, celo lažnjive. Z objektivnim informiranjem o delu občine Šoštanj se bomo z LISTOM Iwlje (»vezali in lahko res čutili, da smo somišljeniki. ki si pomagajo. Iskreno upam. da bo z Vašim sodelovanjem naše glasilo zaživelo. dr. Bogdan Menih ■C KAJUHOV DOM V ŠOŠTANJU Z- k: Polo: Peter Marinšek petek, nm m IMMI Vztrajni poizkusi, da bi stanje v naši občini postalo čim bolj nestabilno se znova in znova izjalovijo, ljudje pa z vsako izkušnjo postajajo(rao) bogatejši za nova spoznanja, čeprav je tudi res. da so(smo) nekateri skrajno naivni in da se nikoli ne naučijo(mo) dovolj. Pretres, ki ga je v občinskih kuloarjih sprožil domnevni odstop predsednika sveta občine, ki je zase menda prepričan, da z njim občina stoji in pade. je za povprečno izkušene ljudi v politiki vsakdanja stvar. Čeprav so nekateri trdno prepričani, da bo z odstopom predsednika svet prenehal delovati, bodo že naslednji hip pozabili na hudo užaljenega gospoda, ki venomer ponavlja zgodbo o svojem dolgoletnem direktorskem stažu in dobrih delih, ki da jih je pustil za sabo. Na žalost je logika v politiki takšna, da se odstopi enačijo porazu, in če kdo misli v politiki izsiliti potrditev svojih stališč in tez z grožnjami o odstopih in z odstopi samimi, takšen ni zrel za politiko. Najbrž bo kdo ugovarjal, češ da se na občinski ravni ne bi smeli ukvarjati s politiko, ampak z resnim delom: politika da je za v Ljubljano in podobno. Takšno ugovarjanje je zmotno in kdor taji. da politika ni potrebna in da je prej. v onem, komunističnem sistemu ni bilo. si seveda laže. V politiki gre vedno za uveljavljanje interesov določene skupine ljudi, (ki se v demokratičnih družbah združujejo v politične stranke). In doseganje interesov je treba z demokratičnimi načeli uveljavljati tudi na lokalni ravni, kdor ta prašila krši, se mu zgodba slejkoprej zaključi tako. kot se je našemu predsedniku sveta (v odstopu). Ravno on je prvi obrnil hrbet koalicji. ki ga je postavila za predsednika. Z individualno obdelavo članov občinskega sveta, od skrajne levice do pripadnikov trdih "neodvisnih” list. je kanil pridobiti "svojo” večino in sploh ni opazil, da je ta "večina” spretno izkoristila njegovo (pre)veliko željo po odločanju o stvareh, ki predsedniku sveta ne pritičejo! Kršenje sicer res dolgočasnih dokumentov, kot so statut in druga napisana in sprejeta pravila iger, ki si jih pred igro postavimo sami. je potem nujna metoda za sprejemanje v naprej napisanih in pripravljenih sklepov. Demokracija je dolgočasna in zahtevna metoda vladanja, zato vsem. ki so kdajkoli okusili oblast v enopartijskem sitemu samoupravnega socializma. iun.dn.tn «er g**- m utr gre t/ti ron. j ifzuvv somajo uuitaze in nenenno preštevajo ljudi in tudi člane občinskega sveta na tiste, ki se strinjajo in so v redu, in one, ki se ne strinjajo in niso v redu. Takšni ljudje so podvrženi "usklajevanju ’ in “dogovarjanju" v ožjih, neformalnih krogih, brez zapisnikov in brez pravil, kasneje pa se kar tako, počez, na takšne razgovore celo sklicujejo in ti jim pomenijo več kot statut, ki je v veljavi in za vse! Usklajevanje stališč in prevlada večine sta temelj demokracije in če kdo meni, da se lahko občina vodi kar tako, kot se komu zazdi, je to nekaj časa seveda možno. Toda takšnemu načinu vodenja se reče avtokracija ne demokracija in je praviloma poplačano ob volitvah. Nenazadnje imamo lepo izkušnjo z zadnjih volitev župana v Šoštanju, saj je skoraj zanesljivo, da ljudje niso glasovali proti tedanjemu predsedniku krajevne skupnosti, ampak proti sistemu, ki je omogočal predsedniku avtokratičen način vodenja krajevne skupnosti Šoštanj. A očitno ta šola za avtokrate, ki jih je naplavila slovenska pomlad, ni bila dovolj in še kar hazardirajo in mislijo da so ljudje res predvsem neumni. Pa niso. Kot pravijo modri ljudje: E 1 L ( ) ( ) B 1 v/ C I [ N E ZAVOŽENA Kakšna bo usoda polaganja plinovoda v Občim Šoštanj? M oj bivši predsednik bivšega Izvršnega sveta, sedanji mestni župan občine Velenje, redko izgubi kontrolo nad svojimi reakcijami. Nedavno pa. ob moji opazki, da je plinifikacija “zavožena investicija", ni uspel prikriti precejšnjega nezadovoljstva in sledila je ena njegovih redkih nekontroliranih verbalnih reakrij. Takrat nisem imel v mislih finančnega vložka v investicijo, ampak dejstvo, da so plinifikacijo zavozili uradniki prejšnje in sedanje občine Velenje, ki so ob tihi asistenci nekaterih ener-.^ getskih strokovnjakov na komunali časovno zavozili “plini fikacijo" Šaleške doline tako, da danes ne sodi več med ekonomsko zanimive projekte. Nekateri krajani naselij v naši občini pa vseeno pogosto vprašujejo, kakšna bo usoda načrtovane plinifikacije severne veje. l.j. Gaberk. Raven. Lajš. ter južne veje, ki zajema Lokovico ih bi se naj vila naprej proti sosednjm občinam. Na žalost mnogih vpraševaleev ne moremo jasno odgovoriti na vrsto tehtnih vprašanj, ki se običajno skoncentrirajo na: koliko ho potrebno sofinancirati načrtovano plinsko omrežje? Še teže pa je odgovoriti, kolikšna bo cena plina, še posebej v primerjavi s ceno lahkega kurilnega olja. Mnoge -krbi tudi zanesljivost oskrbe s plinom. Za delno informacijo obudimo izvlečke iz poročila, ki je bilo pripravljeno za 2. sejo uprav nega odbora Sklada za okolje, dne 23. 2. 1995. Čeprav je od predstavitve tega dokumenta minilo leto. je po svoje še u dno zelo zgovorno. Poročilo je pripravil oddelek .Javnih gospodarskih dejavnostih Mestne občine Velenje. Poročilo je suhoparno predvidevanje in naštevanje številk, toda očitno je bilo, da tudi pred letom dni projekt še vedno ni bil dorečen, saj so po najmanj triletnem izdatnem proračunski plačevanju projektne dokumentacije, načrtov alci v letu 1995 računan na cca. 28.500.000 SIT sann» za izdelavo papirjev in to 3.öOO.OBiwlT'za projektiranje ulinifikariir kimovrcu-Srnbrira. I jrfldVi;, in Ple-lvca, lO.OOO.OOO SIT za projektiranje plinifikan|NSSPMMB Rav nah in Lomom nad Topolšico ter cca. 15.00w060 SIT za polovico projektne dokumentacije za plinifikacijo Podkraja, Podgorja, Lokovice. Šentilja. Bevc in Vinske Gore. Poročilo kaže, da je bila primarna skrb Mestne občmfe Velenje, kako zagotoviti obljubljeno plinifikacijo Škale-Hrastovec, ki sc vleče že vse od leta 1990. .Ali jasneje; s plinifikacijo so se pet let greli samo projektanti, iz poročila pa niti slučajno ni v ideti, kaj naj bi se v obdobju 1995-1998 zgodilo s plinifikacijo Gaberk in Raven, če v letu 1995 ne bi za projekte zagotoviti 10.000.000 SIT. Medtem pa si je na našem področju vrsta posameznikov brez velikega hrupa in popolnoma v lastni režiji predelala domača kurišča z velenjskega lignita na kurilno olje, kombinirano kurišče (olje-premog, plin-prcmog, premog-elektrika-V N/- V toplotne črpalke). Prvi podatki, ki smo jih pridobili do februarja 19% so sami po sebi dovolj zgovorni in kažejo, da bomo zgodim o plinu v naši občini lahko počasi zaključili. Podatki za naselja Gaberke, Ravne in Lokovica so naslednji. I lil 572 hi. ki so zajete v raziskav» na tem območju, jih je že -kupno 212 predelalo kuriščaiiko. da kurijo ali lahko kunP im olje, plin ali pa imajo kui#če predelano v kombinirano in kurijo pretežno lahko kurilno olje z možnostjo. da lahko kurijo tudi trda kuriva. / ' Ostane torej 360 potencialnih interesentov za napeljavo j? plina, vendar gre v tem razredu za povprečno precej manjše' hiše manj premožnih Fjudr in hiše, ki tehnološko niso primerne za pretežno p|raht*pfina (klasične kmečke kuhinje z zidanimi štedilniki in krušnimi pečmi,...), tako da je ocenjeno. da gre v tem razredu za 360 objektov, v katerih prevladuje nezainteresiranost za spremembo osnovnega kurišča. Ob podatku, da je skoraj ‘10 bdsVolJjp objektov na obravnavanem območju zc spremenilo tehnologijo kurjenja in med drugim samoiniciativno izvedlo "individualno ekološko sanacijo", jc bolj zgovoren podatek, da je zaradi menjave tehnologije v teh objektih, skupna poraba premoga zmanjšana za več kot polovico!! Posamezniki so tako investirali sknpn» preko 700.000 DEM in ob tem investiranem vložku niso bili deležni nikakršne družbene pomoči, kot na primer tisti, ki so «investirali v toplifikacijo in plinifikacijo!! Ta dejstva bomo morali upoštevati, ko se bomo odločali o nadaljnji usodi plinifikacije. Dejstva, podatki in priloženi grafi so dovolj zgovorni! Menim, da izjava o založenosti projekta plinifikacije, kot so sc je lotili v Velenju, ni napačna. Potencialni odjemalci plina so se v minulih štirih letih predvsem zaradi cenovnih razmerij kuriv. Zadreg s premetavanjem premoga in pepelom ter ne nazadnje tudi zaradi ekološke osveščenosti, že odločili. "PlinskdjŽrojektantski lobi je priložnost zamudit, saj ho dane«, oh investiranih 700.000 markah in evidentno pozitivnimi ekološkimi učinki, težko najti ekonomske in ekološke razloge za napeljavo plinovoda ter ponovno siliti ljudi k udarniškem kopanju in zasipavanju jarkov ter soinvestiranju plinovoda ali zato vlagati proračunska sredstva. Treba bo5 poiskati model za "delno povračilo' stroškov" tem. ki so v minulem obdobju šli brez družbene pomoči v ekološko sanacijo in sistemsko vzpodbujati proces, ki so ga ljudje sami od sebe sprožili. Po toplifikaciji Topolšice, kjer se je prvič uveljavila nova tehnologija razpcljave "viškov" energije iz TES, pa bi veljalo resno presoditi možnosti širitve toplovodnega omrežja, ki je bilo ob prejšnji tehnologiji po takratnih ocenah limitirano s toplifikacijo Topolšice, sedaj pa so nekateri prepričani, da je možno ponovno odpreti vprašanje toplifikacije Lokovice, Ravn. Lajš.... Peter Rezman Gaberke pimi 1.20%) «TU8.43V' . . v* Lokovica plin (O.S3%) kom(14.81%) >• Ravne plin (0.46%) kom (23.50%) Poraba kuriva Gaberke, Ravne, Lokovica » premog (49.62%) OBČINA. S OS TANJ. O B C INA. S O STANJ enega lahko celo življenje vodiš za nos, vseh se pa ne da. In volitve so eden od stebrov demokracije ravno zaradi tega. Takoimenovano volilno telo pa je silno nepredvidljivo; tako na državni ravni, kot denimo v Prostovoljnem gasilskem društvu Gaberke, kjer je članstvo (baje) po pomoti izvolilo "napačnega predsednika in spravilo v žalost sive eminence krajevnega zakulisja, ki iz mraka uravnavajo utrip v vasi. Pa pravijo, da na vasi ni politike! Politika je in bo povsod, na vseh ravneh in nasprotja med vplivnimi posamezniki so bila tudi v enopartijskem režimu, le da so takrat prepire in borbe za položaje skrbno'prikrivali in urejali z dekreti izza zapahnjenih vrat partijskih komitejev! Užaljenost, kot poza za odstop, resnim politikom ne pritiče in gre prej za otročje poteze zafrustriranih posameznikov, kot pa za modro politično odločitev, še posebej če analiziramo “odstop“ našega predsednika sveta (v odstopu), saj je očitno, da se je s svojim odstopom bolj ali manj uspešno pošalil in je njegov trden namen “biti zraven’’. To zgodbo poznamo še iz Velenja: na to struno sta zaigrala prvi in drugi predsednik Izvršnega sveta v zadnjem mandatu skupščine bivše občine Velenje. Toda obema se je sfižilo. ljudje niso nasedli, saj je večini ljudi jasno, da brez tistega, ki ga ni. stvari ne obstanejo. Toda če je bil namen domnevnih spletk destabilizacija komaj na noge postavljene občine, je prevladujoče spoznanje, da so se razmere v Občini Šoštanj dokončno normalizirale. Med in smetano smo polizali, ideabstična ljubezen med strankami slovenske pomladi je potekla, toda na nesrečo scenaristov iz ozadja, koaleija le-teh ni razpadla! Pred nami je še triletno resno delo in argumentirana pogajanja za uveljavljanje predvolinih programov, v katerih smo vsi obljubili nove temelje in novo dušo Občini Šoštanj. Peter Rezman Svet Občine Šoštanj E vet je 6. februarja opravil 12. redno sejo in na njej sprejel Odlok o upravnih taksah Občine Šoštanj in Odlok o Listu Občine Šoštanj. Svet je za leto 1996 povečal vrednost točke za nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč za 36,73 %, kar bi naj občinski proračun obogatilo za približno 10.000.000 SIT. Na podlagi zakonskih možnosti je sprejel tudi sklep o zmanjšanju amortizacije za področje družbenih dejavnosti, kar na žalost pomeni nadaljnje stagniranje na področju obnove objektov za področje družbenih dejavnosti v naši občini. Na konru seje je prišlo do zapletov, saj se je mimo dnevnega reda ponovno sprožila razprava o umaknjenih točkah pri sprejemanju dnevnega reda 12. seje. Za epilog vsega je g. Frane Pečovnik ustno podal nepreklicni odstop z mesta predsednika in člana sveta ter vseh delovnih teles sveta Občine Šoštanj. *** Zaradi zapletov na koncu 12. redne seje sveta je pet članov sveta iz vrst LDS. DeSUS, ZL in Neodvisne liste za razvoj mesta in vasi vložilo zahtevo za sklic seje, na kateri bi obravnavali umaknjene točke dnevnega reda. Ni sicer jasno, kdaj so to zahtevo navedeni člani sveta vložili, jasno pa je. da je 19. 2. 1996 predsednik sveta na lastno pobudo sklical 1. izredno sejo sveta Občine Šoštanj, ki bi se naj zgodila že čez štiri dni, to je 23. 2. 1996 in kot razlog za izredno sejo navedel šolske počitnice. Seje ni bilo, ker se je na sklic seje odzvalo samo osem članov sveta. Tajnik občine je isti dan predsedniku predal novo pisno zahtevo za sklic redne seje, ki so jo podpisali člani sveta iz vrst strank slovenske pomladi. Navedli so, da ni razlogov za izredno sejo. ampak da je treba zadeve normalizirati in nadaljevati do sedaj dobro delo sveta Občine Šoštanj. Do priprave tega časopisa predsednik seje še ni sklieal. Po poslovniku pa lahko sejo skliče župan, v kolikor deset dni od prejema zahteve tega predsednik ne izvede. Ge torej predsednik ne bo sklieal seje do ponedeljka, 4. 3. 1996. lahko 13. redno sejo sveta občine skliče župan občine. *** Za naslednjo redno sejo sveta Občine Šoštanj je med drugimi zadevami pripravljen za razpravo tudi Odlok o taksi za varstvo okolja Občine Šoštanj. To bo poleg proračuna za leto 1996. katerega osnutek je v zaključni fazi. eden pomembnejših dokumentov, ki jih ho letos obravnaval in sprejemal svet Občine Šoštanj. Župan in občinska uprava Poleg priprave dokumentov za obravnavo in sprejemanje na svetu Občine Šoštanj je bilo veliko časa in energije porabljeno za analizo površno pripravljenih gradiv za 12. sejo sveta, ki so bila domnevno nezakonita in so bila zaradi tega umaknjena z dnevnega reda seje. *** Za obravnavo je pripravljen osnutek proračuna Občine Šoštanj. Razprava bo gotovo trda, saj je že sedaj jasno, da za zadovoljevanje minimalnih potreb vseh porabnikov proračuna Občine Šoštanj primanjkuje približno 60 do 70 milijonov tolarjev. Glav ni razlog je v tem, da država ne zagotav lja zadosti sredstev za naloge, ki jih občini predpisuje. *»« Po pogajanjih, ki so neorganizirano trajala skoraj eno leto, smo dosegli, da so župani občin Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje uskladili besedilo sporazuma, na podlagi katerega ho občinska uprava Občine Šoštanj še pred delitveno bilanco prejšnje Občine Velenje lahko pričela z urejanjem razmer na stanovanjskem področju. Caka nas težko in zahtevno delo, saj je stanovanjski fond, ki ga prejemamo v upravljanje, v razsulu, prostih stanovanj skoraj ni, na občini pa si dnevno podajajo kljuko občani, ki bi radi rešili svoje stanovanjske težave. Krajevne službe Občine Šoštanj Na razočaranje nekaterih prerokov se ni zgodil napovedovani kolaps nekdanjih krajevnih skupnosti v Občini Šoštanj. Zaradi nekaterih objektivnih težav (sprememba zakona o lokalnih volitvah; spor ki ga je na Ustavnem sodišču RS zaradi statuta sprožila KS Šoštanj, je občina v polovici že dobila) pa je svet s sklepom pred konoem leta 1995 pooblastil župana, da z odredbami podaljša mandat bivšim svetom KS. Razmere so sedaj tudi pravno-formalno urejene za naselja Bele Vode, Lokovica, Skorno, Florjan, Topolšica, Ravne, Zavodnje in Šentvid. Formalna razlika do konstituiranja krajevnih skupnosti po statutu občine je le v tem. da bodo do volitev v organe krajevnih skupnosti delovale t.i. krajevne službe, ki Uredniško redigiran zapisnik 22. redne seje Sveta Občine Šoštanj, ki je bila v ponedeljek, 28.11.2005. Na seji je bilo prisotnih 17 svetnikov. Drugi prisotni: direktorica občinske uprave Mirjam Povh, višja svetovalka za GOP Sonja Novak, višji referent za finance Irena Skornšek, Tjaša Rehar, višja svetovalka za odnose z javnostmi ter Alenka Verbič, višja svetovalka za družbene dejavnosti. Sejo je vodil župan Milan Kopušar, zapisnik je pisala Suzana Koželjnik. Predlog Vrtačnika ni bil sprejet Seja se je pričela polemično zaradi predloga Marjana Vrtačnika, da bi Svet občine Šoštanj podprl Zakon o renti zaradi posledic rudarjenja Premogovnika Velenje in obratovanja Termoelektrarne Šoštanj. Župan je predlog skladno s poslovniškimi določili predlagal na dnevni red seje, večina svetnikov pa je temu nasprotovala. Drago Koren (NSi) je predlagal, da bi se sklep preložili za krajše obdobje. Pravi, da se v TEŠ pripravlja novi investicijski program. Sam je poslušal program, ki je bil podrobneje predstavljen ter podprt z manjšimi pomisleki. Zal bi mu bilo, če bi bil Zakon o renti vzrok, da se ta investicijski program ne bi izvedel, saj je za občino velikega pomena. Sam apelira, da s tem zakonom počakajo vsaj še kakšno leto. Eden od svetnikov, zaposlen v Premogovniku Velenje pa je dejal, da je treba predlagano točko umakniti iz dnevnega reda umakniti, saj bi si z zakonom o renti v tem trenutku sami sebi kopali jamo. Marjan Vrtačnik (SNS) kot predlagatelj zakona o renti je povedal, dave, da je sedaj velika investicijav TEŠ in dagre za dobro cele doline, ampak sedaj ne sprejemajo zakona, ampak ga samo pripravljajo, da ga tu na svetu pregledajo in potrdijo, ali je sprejemljiv za nadaljnjo obravnavo v Državnem zboru. Dejstvo je, da so ljudje v Šoštanju oškodovani zaradi posledic delovanja Premogovnika Velenje in TEŠ. V bistvu predlagajo tričlansko komisijo, ki bi ugotovila škodo, sprožila postopek, kdo bo plačal analize za zdravo okolje občine Šoštanj. Analizam domačih strokovnjakov ne verjame in zato je ta zakon predlagan ter se mu zdi nesmiselno, da ga danes ne obravnavajo in tega sklepa ne sprejmejo. Še enkrat poudari, da sklep govori o imenovanju tričlanske komisije, ki bi se pogajala glede odškodnine zaradi posledic delovanja obeh energetskih gigantov. Drago Koren (NSi) še enkrat pove, da predlogu načeloma ne nasprotuje, saj je bila naša dolina vsa leta dosti prizadeta in oškodovana, vendar ta trenutek ni najbolj primeren za sprejetje zakona o renti. Za investicije v energetiko so sedaj zelo veliki apetiti in bi takšen predlog v DZ povzročil, da se vlada ne bi odločila za te investicije. Počakajmo tako dolgo, da se ta investicija za TEŠ odobri in nato sprožijo postopek zakona o renti. V medijih je zaslediti, da se ustanavlja drugi steber LSG, kjer bo elektrarna v Krškem posebej. Porodila se mu je ideja, ki bi jo lahko v tem trenutku izkoristili. Želi dobiti sedež Holdin- ga Slovenskih Elektrarn v Velenju. Sedež takšnega podjetja, ki prodaja in ustvarja dobiček, je lahko za dolino zelo pomemben. Predlaga, da predstavniki TEŠ-a predstavijo investicijski program vsem svetnikom na naslednji seji občinskega Sveta. Ivan Urbanc (LDS) pove, da je ideja zakona dobra, vendar bi bilo potrebno vsebino zakona dodelati oziroma popraviti in ga nato kasneje ponovno obravnavati. Ivan Drev (SDS) se strinja z predhodniki, da si vsak želi rente, vendar pa je potrebno doseči visok politični konsenz. To je enotnost, ki mora priti iz te dvorane v DZ. Ne smemo pozabiti velike naložbe oziroma investicije TEŠ do leta 2017, ki znaša 530 milijonov evrov. To je veliko denarja in če gremo v takšno tvegane zadeve takoj, lahko ta sredstva padejo ven in se namenijo drugim. Nam potem ostale le termoelektrarna in premogovnik do zapiranja, mi pa obubožani. Predlaga, da idejo vzamejo kot osnutek in ga nadgradijo, kajti vsi v sejni dvorani želijo najboljše za Občino Šoštanj. Marjan Vrtačnik (SNS) poda repliko Ivanu Urbancu, ki je povedal, da je potrebno popraviti in dopolniti zakon in ga zanima, kaj bi bilo potrebno dopolniti in popraviti v zakonu. Pove tudi svetniku Ivanu Drevu, da ta zakon nikoli ne bo sprejet, dokler sami v Šoštanju ne bodo predani kraju. Leta 1998 je bil zakon v DZ vložen s strani SDS in SLS. Vložila sta ga predlagatelja Mirko Zamernik in Vladimir Korun, ki nista imela zadostne podpore. Sedaj, ko se je oblast zamenjala, bi bil pravi čas za ponovno obravnavo zakona v DZ, vendar sedaj predstavniki teh strank zatrjujejo, da je to protizakonito. Ustava RS v 72. členu jasno govori, da ima vsakdo v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja. Država skrbi za zdravo življenjsko okolje. V ta namen zakon določa pogoje in način za opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti. Zakon določa, ob katerih pogojih in v kakšnem obsegu je povzročitelj škode v življenjskem okolju dolžan poravnati škodo. Ko pa govorimo o investicijah in delovnih mestih, v 66. členu Ustave RS piše, da država ustvarja možnosti zaposlovanja. Že 50 let nismo složni, da bi nam povrnili škodo, ki je nastala. Zaradi rudarskega zakona ljudje niso smeli graditi in obnavljati svojih hiš. Roman Kavšak (NSi) je dobil občutek, dasedi v Državnem zboru in ne na seji Sveta Občine Šoštanj. Pravi, da se tukaj pogovarjajo kot občinski svetniki. Zagovarja gospoda Korena in ostale predhodnike, ki so govorili, da je potrebno s tem zakonom še malo počakati in ne mešati DZ s Svetom Občine Šoštanj. Ivan Urbanc (LDS) pove, da je za ohranjanje naravnega okolja občine Šoštanj bolje, če se poderejo stari dimniki v TEŠ-u in se zgradi nova sodobna elektrarna z bolj sodobno tehnologijo, kot pa renta s par milijoni tolarjev odškodnine in bi se še naprej kurilo v teh starih odsluženih blokih. Marjan Vrtačnik (SNS) poda repliko Ivanu Urbancu, ker ne govorijo o parih tolarjih, ampak o 1,2 milijardi tolarjih letno. Kot zdravnik bi se moral zavedati stvari, ki so se dogajale na račun tega v zdravstvu. Po tem je župan zaključil razpravo, večina pa je sklenila, da tokrat predloga Marjana Vrtačnika ne bo obravnavala. Po tem je svet potrdil zapisnik prejšnje seje brez pripomb ter prešel na obravnavo osnutka odloka o proračunu Občine Šoštanj za leto 2006. Prva obravnava proračuna za leto 2006 Uvodno pojasnilo k dokumentu je podala Irena Skornšek. Ker Ministrstvo za finance občini še ni posredovalo podatke za izračun finančne izravnave, so prihodki za primerno porabo le ocena in se bodo delno spremenili, ko bodo prejeli izračun in oceno ministrstva. Pri odhodkih omeni podatek, ki se navezuje na postavko »Izgradnja šole«, ker še ni končne situacije Vegrada o plačilu, izvršenega v letu 2006. Zato je del sredstev, ki so jih ocenili za plačilo v letu 2006 v višini 137.650.000 SIT, prenesen iz leta 2005 in je tako ocena realizacije za leto 2005 v tej postavki manjša od sprejetega zadnjega rebalansa za prej omenjeni znesek. Enako je pri postavki 16.05.1., kjer gre za znesek 5.000.000 SIT za ureditev toplotne postaje na področju TUŠ. Svetnike je tudi seznanila, da je Ministrstvo za finance sredi letošnjega leta za občine določilo novo programsko klasifikacijo, s čimer želijo doseči, da bi vse občine imele proračun narejen po enotnem sistemu. Novo programsko klasifikacijo mora občina začeti uporabljati leta 2006, kar pomeni, da mora biti proračun za prihodnje leto narejen po novih predpisanih merilih. To za občino pomeni zelo zahtevno delo, zato je osnutek proračuna za leto 2006 pripravljen še po dosedanjem sistemu. Do priprave predloga proračuna pa načrtujejo, da bodo pripravili vse potrebne programske spremem- be in bodo že lahko tako današnji osnutek kot tudi predlog proračuna pripravili tako, kot zahteva nova klasifikacija. Nova klasifikacija bo proračun predstavila nekoliko drugače, kot so ga navajeni sedaj. Nekatere proračunske postavke bodo ostale enako klasificirane, nekatere postavke bodo po novem združene, nekatere pa tudi razdeljene glede na predpisane podprograme. Na spremenjeni izgled proračuna jih opozori že sedaj, da bodo ob prejemu predloga proračuna vedeli, zakaj je drugače. Viktor Drev (neodvisni) postavi vprašanje glede vzdrževanja prometne signalizacije na lokalnih cestah. Kot predsednik komisije za promet pove, da so potrebe po prometni signalizaciji velike in apelira, da se vsaj nekaj sredstev nameni tudi tej problematiki. Sprašuje tudi glede plač uprave občine, kjer v kadrovskem načrtu piše, da je predvidenih 15 zaposlenih in so se s tem povečala sredstva za 15 MIO SIT. Roman Kavšak (NSi) sprašuje o Mladinskem centru in ga zanima, kje imajo svoje prostore in kam so dosedanja sredstva vložili, ki jih ni bilo malo. Ivan Drev (SDS) se ustavi pri proračunski postavki »Pomoč družini na domu-izvajanje pomoči«, ki jo je treba ohranjati in ne zmanjševati; proračunska postavka »Humanitarna društva in organizacije«, kjer predlaga, da ostanejo pri enakih sredstvih, kot v lanskem letu. Kot že tretji razpravljalec se je ustavil tudi pri proračunski postavki »Mladinski center«, za kar je namenjenih 4 MIO SIT in ga zanima, kaj je s tem centrom. Sodi, daje premalo sredstev na postavki »Šport invalidov«. Pri proračunski postavki »Vzdrževanje gozdnih cest« omeni, da imajo preko 40 km gozdnih cest, ki jih je potrebno vzdrževati, pa tudi veliko kmetov je odvisnih od teh cest in apelira, da to postavko zvišajo in ji namenijo več sredstev. Postavka »Kmetijstvo«, kjer je bilo v dveh letih vzetih 4 milijone. Takrat je bila obrazložitev, da je največja investicija izgradnja nove šole in telovadnice. Ta investicija gre h koncu in je prav, da s sredstvi pridejo na stari nivo. Mirjam Povh, Irena Skornšek ter župan so nekaj pripomb pojasnili, razpravo pa je Branko Valič (SD) in predlagal, da proračunsko postavko »Kakovostni šport« zvišajo, saj je v letošnjem letu prišlo do izpada sponzorskih sredstev v višini 50%. Drago Koren (NSi) ima pripombo na 8. člen odloka glede odpisa dolga dolžniku. Smatra, da ni prav, da so to napisali v sam odlok in predlaga da se doda, da ob vsakem odpisu dolga Župan obvesti na prvi naslednji seji občinski svet. Vesel je, da je postavka sanacija zdravstvene postaje Šoštanj tako visoka in da bo ta sanacija izvedena. Kar se tiče gradnje osnovne šole, se mu zdi čudno, da je v tem proračunu še vedno namenjenih nekaj sredstev, saj je bila sama gradnja že poleti končana. Pripombe ima tudi na investicije v KS. Potrebno bi bilo na ravni občine v sodelovanju z vsemi KS izdelati program investicij in bi bili tako vsi obveščeni kakšne večje investicije se bodo delale. Opazil je tudi, da se velika sredstva vlagajo v KS Gaberke, od koder je župan tudi doma. Marjan Vrtačnik (SNS) se strinja z Brankom Valičem, da je premalo sredstev v športu in omeni, da je pri nogometu veliko otrok, ki niso profesionalci. Pripombo ima na proračunsko postavko »Vigant pred šolo (sanacija plazu)«, kjer je namenjenih 8 milijonov tolarjev. Peter Radoja (SDS) je v razpravi z zanimanjem poslušal o delovanju Mladinskega centra in o INFO točki, ki naj bi spadala k Mladinskemu centru in se temu mnenju delno pridružuje, vendar ga moti to, kako da ravno takšna točka sodi v Mladinski center ki do sedaj ni zadosti kvalitetno delala, da bi lahko iz vrst turizma izhajala pobuda za ustanovitev takšne pisarne oziroma te INFO točke. Zaradi tega so se tudi na področju turizma v Šoštanju pričele dogajati spremembe. Verjetno se bo spremenilo oziroma zamenjalo vodstvo Thristične zveze Šoštanj. Na TZŠ se pogovarjajo o soustanovitvi tega delovnega mesta, ki naj bi opravljal vsa dela na področju turizma in na ostalih področjih glede zasledovanja razpisov strukturnih skladov, ki so sedaj šli mimo njih. Osebno je zelo veliko kontaktiral s podobnimi društvi in zvezami. Navede občino Mozirje, ki so uspeli priti do tega delovnega mesta in do INFO točke, ki je na sami občini. Pridobili so ogromna sredstva iz strukturnih skladov ravno za področje različnih oblik turizma. Sam misli, da bi bilo vse potrebno obdržati v okviru turizma ločeno od delovanja Mladinskega centra. Sama lokacija INFO točke bi bila bolj primerna v središču mesta in tako še bolj dostopna za iskalca takšnih informacij. Že leta sprašujejo predstavnika Mladinskega centra, kako delujejo in kam vlagajo sredstva, ki jih dobijo. Ni zasledil niti programa za delo z mladimi. So pa tudi druga društva, kjer je vključenih veliko ljudi, ki s polno paro delajo in so aktivni. Problem so sredstva, ki jih vsako leto zmanjšujejo. Omeni pustni karneval v Šoštanju, ki je 11.11.2005 stopil v združenje Evropskih karnevalskih mest, kar se mu zdi za Občino Šoštanj in občane velika čast. Upa, da ga bo župan sprejel in v proračunu predvidel sredstva, ki se potrebujejo za tak velik projekt. Karnevalsko gibanje se je v Šoštanju razvilo do te mere, da so pristopili tudi vrtec in starši s svojimi otroki in tako je nastal otroški karneval, ki postaja vedno močnejši in verjetno eden od najmočnejših karnevalov v Sloveniji. Th se bodo potrebovala določena sredstva za nadaljnje delovanje, za predstavitev karnevala po celi Sloveniji in izven meja - po Evropi, ki bodo zahtevala določena sredstva in apelira, da se v proračunu zagotovijo še dodatna sredstva za karneval. Davorin Tonkli (SMS) na kratko odgovori glede Mladinskega centra, ki bo v roku 14 dneh pridobil gradbeno dovoljenje. Da tako dolgo ni bilo gradbenega dovoljenja, ve najbolje Peter Radoja, zaradi katerega je zamudil projekt skoraj za celo leto. Župan še odgovori Dragu Korenu glede 8. člena odloka, glede odpisa dolga. Veliko so se pogovarjali, za kakšen znesek odpisa naj bi šlo, vendar če so zneski dolga majhni in če gre postopek v tožbo, stroški narastejo, preden pride do odpisa. Sam nima nič proti, če so z odpisi seznanjeni tudi svetniki v Svetu. Kar se tiče investicij v KS Gaberke, se plinovod vleče že štiri ali pet let. Tik pred izdajo gradbenega dovoljenja pa imajo problem s pridobitvijo služnostne pogodbe in morajo zaradi teh problemov spreminjati traso plinovoda, kar podaljšuje celotni projekt. Ko se je delal vodovod v Velunjo, je bilo v enem delu predvideno v sklopu z polaganjem vodovoda tudi sanacija dela ceste. Ko so pričeli s polaganjem, se je cestišče začelo krušiti in so morali cesto pred zimo v grobem urediti. V naslednjem letu pa je potrebno cestišče dokončno sanirati, da ne pride še do večje škode. Mirjam Povh pove, da INFO točka ni mišljena tako, da bi bil Mladinski center ustanovitelj, ampak da tam, kjer se bo delal center - pod bazenom, so nasproti majhni prostori, ki bodo namenjeni za INFO točko in se bi delala v sklopu gradnje Mladinskega centra. Lokacija se je zdela smiselna, ampak če vedo za boljšo, jih prosi, da to povedo. Da turizem teče, se trudijo na upravi občine in se resnično rabi človek, ki bo te stvari peljal, oprema in znanje. Zaradi tega je v kadrovskem načrtu ta potreba zapisana in je predvideno izobraževanje ter delo na tem področju. Nato so razpravo zaključili, svetniki pa so osnutek proračuna soglasno potrdili. Varovanje prostora V nadaljevanju je svet brez bistvenih pripomb soglasno sprejel Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja S4/32, Pohrastnik pri Šoštanju in Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planske celote 02. Osnutek Odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov v Občini Šoštanj pa so svetniki spremljali z večjim zanimanjem. Pristojna Alenka Verbič je pojasnila, da je zahteva po odloku zapisana v Zakona o varstvu kulturne dediščine. Kulturna dediščina neke občine oziroma njen žlahtnejši del, kulturni spomeniki so namreč njeni pričevalci zgodovine preteklega obdobja s področja Arheologije in umetnostne zgodovine. Omenjeni zakon lokalnim skupnostim tudi nalaga, da zagotovijo trajno ohranitev in posebno družbeno varstvo. Pove še, da so osnutek odloka obravnavali tudi na komisiji za negospodarske javne službe in da so imeli javno predstavitev strokovnih podlag za lastnike kulturnih spomenikov. Nato je preda besedo predstavnici Zavoda za varstvo kulturne dediščine _ Slovenije, Območna enota Celje, Alenki Kolšek. Ta je povedala, da se vsaka kulturna država zaveda svoje zgodovine, materialnih dokazov in načina življenja v preteklosti. To so tudi objekti na območju s posebno umetniško in kulturno zgodovinsko vrednostjo ter dosežki v določenem zgodovinskemu obdobju. Če je neki del dediščine posebnega pomena za ožje ali širše lokalno območje, kar ugotavljajo s strokovnimi merili, lahko dobi status spomenika lokalnega pomena. Razglasitveni akt je dokument, ki ga opredeljujejo v zakonu o varstvu kulturne dediščine. Je zakonska oziroma pravna podlaga, s katero dobi spomenik svoj pravni status. To je osnova zavarovanja in trajanja spomenika. Na pobudo občine so ponovno pregledali stanje na terenu in predlagali nekaj objektov na tem območju, ki imajo vrednost kulturnih spomenikov. Omeni tudi poseb- nost: arhitekturni spomenik »dva vrta«, ki se nahajata ob Vili Široko in ob dvorcu Gutenbuchel. V razpravi je Roman Kavšak (NSi) vprašal, zakaj ni zraven omenjenih več kapelic. Zanima ga, ali so te kapelice bile zgrajene po invidualnem sistemu ali nimajo vrednostne zgodovine. Omenjena ni Lokovica, kjer nimajo cerkve in bi mogoče vključili kakšno kapelico. Peter Radoja (SDS) pove, da je zelo vesel, da so danes prišli do tega trenutka, ko razglašajo naravne kulturne vrednote Občine, za katere se je že pred leti sam osebno zelo zavzemal. Tako bodo te vrednote ostale za nadaljnje rodove in raziskave. Pravi, da smo lahko ponosni in lahko bolje varujemo našo kulturno dediščino. Ko bo razglašena, se bo lahko izkoristila še v druge namene - za turizem, promocijo in osveščanje naših otrok in ostalih občanov, da bomo vedeli, od kod smo, kaj imamo in iz česa izhajamo. Marjana Vrtačnika (SNS) zanima zakaj kip Marije na Trgu bratov Mravljakov ni omenjena zraven. Nataša Podkrižnik poda pojasnilo glede kapel. Izhajali so iz prvotne razglasitve uvrščenih kapel v občini Velenje, kjer je bilo obravnavanih nekaj kapel. Zaradi časovne stiske so teren grobo pregledali in dodali kapelo Sv. Florjana, klopno znamenje v Belih Vodah, Znamenje pri hiši v Belih Vodah 6l in Kotnikovo kapelico v Topolšici. Zavedajo se, da je verjetno kaj ostalo neobravnavano, vendar glavni strokovni kriterij je kvaliteta kapel in čas izgradnje. Dobrodošli bi bili izpisi, za katere kapele gre, ki bi jih ponovno ovrednotili in dodali zraven. Sodelovali so tudi z Gospodom Pribožičem, ki jim je dal namig, kaj se še splača in iz tega so izhajali. Glede znamenja Marije na Trgu bratov Mravljakov pove, da nikoli ni bila posebej obravnavana. Lahko se pogleda v zgodovino in se jo potem tudi vključi. Danijela Brišnik je glede Falkovega kloštra povedala, da je to večje periodno arheološko najdišče na območju občine Šoštanj. Prvi podatki, da se tam nekaj dogaja, so prišli s strani gospoda Apata, ki jih je opozoril, da se pri obdelavi njiv najde razno keramiko, zidovje in kamenje. Od leta 1997 so hranili ves takšen material z njiv in stopili v kontakt s Premogovnikom Velenje in jih opozorili, na arheološko vrednost tega prostora. Leta 2001 so uspeli od države prejeti spomeniško varstveni akt in pridobiti nekaj sredstev. Na mestu, kjer so pričakovali največje arheološke rezultate, so naredili preiskave, ki so potrdile obstoj arheološke vrednosti. Gre za rimskodobne, zgodnjesrednjeveške in srednjeveške poselitve. Od države so dobili zagotovilo, da bodo z raziskavami lahko nadaljevali v naslednjem letu, vendar edini pogoj je bil sprejetje Odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov, ki se pač takrat ni zgodil. S tem so izgubili tudi možnost koriščenja državnih sredstev in stvar od takrat stoji. Na predstavitvi lastnikom zemljišč je bila tudi predstavnica Premogovnika, s katero sta se dogovorili, da jim ponovno pošljejo poročilo o teh raziskavah v vednost in bo to osnova za nadaljnji pogovor. Kar se tiče financiranja, je po zakonu o varstvu kulturne dediščine dolžan arheološke raziskave kriti tisti, ki je lastnik oziroma je povzročitelj škode. Peter Turinek (SLS) sprašuje glede dela odloka, kjer piše, da je lastnik dolžan vzdrževati objekte na svoje stroške in ga zanima kaj se zgodi, če pride do trajne poškodbe objekta; npr. požara in kako ga je lastnik dolžan protipožarno zavarovati. Tanja Hohnec pove, da je lastnik dolžan objekt zavarovati. V primeru nesreče je možno na osnovi neke dokumentacije vsaj delno izvesti rekonstrukcijo objekta, če pa objekt izgori v celoti, pa le na osnovi fotodokumentacije in arhivskega varstva izdelave posnetka arhitekturnega stanja objekta. Po tem so svetniki sprejeli osnutek odloka, za njim pa so brez večjih pripomb soglasno sprejeli še sklep o potrditvi programa izvajanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Šoštanj za leto 2006 in sklepa o določitvi cene izvajanja gospodarske javne službe zbiranja in odvoz komunalnih odpadkov. Enako so določili tudi sklepa o potrditvi programa izvajanja gospodarske javne službe odlaganja odpadkov za leto 2006. Vrtec Šoštanj Svetniki so nato obravnavali predloga Sklepa o določitvi cene programov v Vrtcu Šoštanj, za kar Alenka Verbič pove, da gre v bistvu za 10% povečanje cen vrtca na račun povečanja plač. Spomnila je, da je vsako povečanje ekonomske cene v vrtcu največji udarec za občino. Cena se ni povečala dve leti, ker so leta 2004 ceno vrtca povečali za 27%, vendar so obremenili starše samo za 10%. Največ staršev imajo v plačilnem razredu 3, kar je 16% staršev, ki plačajo v povprečju 21.225 SIT, delež občine pa je 54.000 SIT. Ravnateljica vrtca Šoštanj ga. Vesna Žerjav pove, da prosijo za povišanje cene za 10%. Bila je domena, da bi nekako vsako leto dvigovali cene, vendar se je cena staršev usklajevala do sedaj, tako da je izračun prinesel to novo ceno. Cena, ki je bila sprejeta s 1.1. 2004, je bila izračunana na 18 oddelkov zaradi uvedbe devetletke. S 1.9- 2004 pa so zopet imeli večji vpis, tako da so odprli zopet en oddelek in se tako pozna pri plačah, ker sta v tem oddelku zaposleni dve delavki. V tem času sta tudi dve delavki diplomirali in si pridobili izobrazbo VII. stopnje, ena je napredovala v naziv mentor in nekaj delavk v višje razrede. Razlika med cenami v vrtcih po Sloveniji je predvsem v strukturi izobrazbe kadra in starosti kadra. Drago Koren (NSi) sprašuje, ali so oddelki optimalno zasedeni in če je še kakšna rezerva glede oddelkov in zaposlenih. Zanima ga tudi napredovanje v nazive in napredovanja v prihodnje, ki bi lahko povzročala nenehne podražitve. Pove še, da bo morala občina v bodoče urediti racionalizacijo na tem področju v smeri združitve zavodov - od vodenja, tehničnega osebja do računovodstva. Marjan Vrtačnik (SNS) je mnenja, da nimajo pravega vpogleda. Sploh ne vedo, kakšen je pravilnik in kako se ravnati po pravilniku. Cela država in vlada se obnaša tako, da se stroški znižujejo na vseh področjih, oni jih pa kar dvigujejo. Občina bo morala postaviti večji nadzor nad porabljenimi sredstvi vrtca. Roman Kavšak (NSi) pove, da se na tem področju dogajajo velike krivice in ni zakonskih podlag, da bi se preverjalo premoženjsko stanje iz-venzakonskih parov oziroma samohranilk. Ne ve, kakšne pristojnosti ima občina na tem področju, vsekakor pa je potrebno pohvaliti občino, koliko sredstev plačuje za vrtec. Starši tega niti ne vedo in bi bilo prav, da jim to s strani vrtca nekako prikažejo v obliki brošure, da bi bili seznanjeni. Pozna veliko družin, ki se jim splača otroke voziti v vrtce, žena oziroma mati, ker nista poročena, pa je dopoldne lepo doma. Ivan Urbanc (LDS) je gledal, da je Šoštanjski vrtec imel 10% podzasedenosti. Verjetno je tukaj tistih 10%, zaradi katerih je vrtec imel primanjkljaj in je verjetno to tudi krivo za povišanje cen. Če bo 10% več otrok vpisanih, bo ta izguba verjetno pokrita. Davorin Tonkli (SMS) je mnenja da je srž problema v vrtcih vsepovsod enak. Glavni problem je ta, da se pogajata država in zaposleni iz vrtca, plačuje pa tretji. Ihkaj ne bodo prišli nikoli na zeleno vejo, ker bo občina plačevala, pogajala pa se bosta država in sindikat zaposlenih. Na državnem nivoju bi morali to rešiti. Sprejeti so bili pravilniki, da so starši morali dati premoženjsko stanje. V tabeli ni videti velikega odstopanja med plačilnimi razredi, ve pa se kakšno je dejansko stanje. Ob tem se sprašuje, ali je premajhen nadzor in kdo ima inštrument, da lahko tak nadzor tudi opravi. Viktor Drev se vrne nazaj v osnutek proračuna in sprašuje, če je v proračunu že predvidena podražitev vrtca za 10% in se mu vseeno zdi, da je to preveč. Ravnateljica vrtca Šoštanj ga. Vesna Žerjav odgovarja na vprašanja svetnikom. Ugotavljanje premoženjskega stanja staršev je pereči problem cele Slovenije. Enostarševske družine se uveljavljajo, čeprav vedo da živijo v skupnem gospodinjstvu. Vrtec nima glede tega nobene pravice, da bi se vmešavali v to. Minister Zver je na posvetu v Portorožu, ki so ga imeli vrtci, odgovoril na to vprašanje, da se bodo tudi tu začele stvari reševati. Glede predložitve premoženjskega stanja je obrazec ki ga morajo starši izpolniti, določila država in marsikdo napiše napačne podatke. Uidi tu ni dolžnost vrtca, da bi preverjal resničnost podatkov. Kar se tiče oddelkov, je povedala, da še niso polno zasedeni in sicer v oddelkih 1-2 let vsako leto pustijo nekaj prostih mest, ker je od januarja naprej veliko povpraševanje in bosta s 1.1. 2006 oba oddelka polna. Polnega oddelka nimajo v Gaberkah, kjer se izvaja poldnevni program od 7. do 13. ure. in je samo 13 otrok, kar zadostuje za nizki normativ. V nekaterih skupinah je manj otrok, ker je starostna struktura otrok drugačna. So določeni normativi glede števila otok v posameznih oddelkih in teh ne smejo prekoračiti. Najnižji normativ v skupini 1-2 let je 12 otrok, najvišji normativ pa lahko s sklepom občina potrdi, da lahko v skupino dodajo še dva otroka. Glede napredovanja je na seji v preteklosti že povedala, da ima vsaka delavka pravico napredovanja v naziv oz. razred. Predlog imenovanja posredujejo ministrstvu, kjer odobrijo naziv. Vlogo za napredovanje lahko vloži tudi delavka sama. Ravno tako je pri plačilnih razredih, kjer ima delavec vsaka tri leta pravico napredovati vse do petega razreda. Z novim plačilnim zakonom bo drugače, vendar v tem koledarskem letu pa lahko delavke še napredujejo v višji razred. Tildi s prehrano so uredili tako, da gredo preko javnega naročila. Glede kuhinje že tečejo dogovori in sledijo navodilom in skušajo najti skupno primerno pot, da bi vrtec kolikor toliko rentabilno delal. Z denarjem ravnajo preudarno in niso dolžniki. Kar se pa tiče pravilnika metodologije, pa prosi računovodkinjo Ivico Cavnik, da pojasni cene dela po metodologiji. Ivica Cavnik, računovodkinja Vrtca Šoštanj, pojasni 10% dvig cene vrtca. Izračun cene je bil narejen na podlagi dejanskega stanja. Največ gre za plače, vendar ne v tem smislu, da se bodo plače dvignile, ampak zaradi spreminjanja strukture kadra, ki se iz leta v leto spreminja. Povprečna starost kadra je 15 let, kar je razmeroma mlad kader in delavke bodo še napredovale. Uskladitev plač pričakujejo s 1.7.2006, kar je v gradivu zavedeno. Župan pred zaključkom razprave doda, da je v proračunu namenjenih 204 milijonov, ki so namenjeni za vrtec. Je daleč največja postavka. Dejstvo pa je, da se tudi otroci staršev, ki so doma, čimprej vključujejo v vrtec. V letošnjem letu ga je presenetilo, ko je sam podpisoval odločbe o vrtcih in je videl, kateri ljudje dajejo vloge oziroma da je vsak drug otrok prijavljen na drugačnem naslovu. To je bilo že danes izpostavljeno in ko se bodo te stvari uredile, je prepričan, da se bo delež občine zmanjšal. Glede na to, da je občina glavni vir financiranja vrtca, bodo morali glede tega narediti določene ukrepe, da bodo začeli starše rangirati v tiste razrede, v katere dejansko spadajo in predlaga, da danes ta sklep o podražitvi sprejmejo in preidejo na glasovanje. Svetniki so nato z dvema glasovom proti in sedmimi za podražitev, to tudi potrdili. Pobude in vprašanja svetnikov. Marjan Vrtačnik (SNS) spomni svetnike, da so pred dvema letoma sprejemali sklep o kurjenju kostne moke. Na seji je bil prisoten g. Tavzas iz Republike, ki je takrat županu obljubil, da bo saniran plaz Starič v Topolšici in sprašuje, če že tečejo pogovori o sanaciji omenjenega plazu. Matjaž Cesar, (LDS) predstavnik v Svetu zavoda ZD Velenje, je pred dvema letoma podal pobudo, da je voznik vozila, ki gre na nujno vožnjo v Topolšico, dolžan obvestiti železniško postajo v Velenju. Direktorja sta dosegla dogovor in po tem so še tri vozila obstala pred zaprtimi zapornicami. Verjetno je voznik rešilnega vozila pozabil poklicati železniško postajo v Velenju, da je na nujni vožnji. Ivan Drev (SDS) poda pobudo glede starih oglasnih panojev na obcestnih svetilkah, da se odstranijo in uredijo. Nato je župan ob 14 uri in 40 minut zaključi 22. redno sejo Sveta Občine Šoštanj. fleksibilna dinamična odprta strokovna Želimo Vam vesel božič in srečno novo leto X Raiffeisen KREKOVA BANKA Raiffeisen Krekova banka d.d. Ulica Lole Ribarja 2, Šoštanj Tel.: 03 898 68 87 Delovni čas: od ponedeljka do petka 08.00- 18.00. URADNE URE Vsak ponedeljek In sredo od 10-11 in 17-18ure na sedežu stranke Trg bratov Mravljakov 5, CIGLER ŠOŠTANJ Predsednik OO SNS Marjan Vrtačnik V kolikor imate ideje ali pripombe nas obiščite na sedežu stranke ali pokličite na GSM 031-502-701 Marjan.Vrtacnik@siol.net http://www.SNS- Cigler, com Ravne 103c, 3325 Šoštanj TELEFON: 03/ 898 48 40 TELEFAX: 03/ 898 48 54 http://www.cigrad.com VESEL BOŽIC IIM SREČNO TER USPEŠNO LETO 2006! 9 m I TOREK. IH. SEPTEMBER 1197 m m KULTURA Mladi kiparji že 24. v Zavodnjah Medobčinska zveza mladine organizira 19. in 20. septembra v Zavodnjah že 24. malo Napotnikovo kiparsko kolonijo. Uradni začetek kolonije bo v petek ob pol devetih, ko bodo osnovnošolci - mladi kiparji pričeli z delom. Svoje ustvarjanje bodo zaključili v soboto ob 14. uri. ko bodo svoje skulpture in reliefne plastike postavili na ogled. Veseli bodo, če jih boste obiskali tudi vi in si ogledali njihove umetnine. Veselje ob Toplici 97 Prikaz obrtniških kmečkih opravil del adnjo nedeljo v avgustu je Turistično društvo Topolšica, tokrat v sodelovanju s vžgalo, so morali pridno zalivati. Ob potoku Toplica so prale perice, ki so včasih od daleč nosile prat k izviru tople vode. Ob nagajanju mladega vaščana tudi tu ni manjkalo smeha. Na odru, kjer so mlatiči s cepci Mlatenje žita Prostovoljnim gasilskim društvom in Termami, že devetič pripravilo narodopisno prireditev Veselje ob Toplici. Najprej <^so kosci urezali red. p* “■"j''-'’ p« ov đia ii ji im pup aunt:, v prijazni senei zdraviliškega parka so domačini prikazovali kovanje, žganjekuho, predenje na kolovrat, izdelovanje čudovitih papirnatih rož, žaganje rušta ter pokrivanje strehe s slamo in šikli. Med prizorišči je obiskovalce vodila gospa Majda Menih, ki je z običaji iz preteklosti opisovala že skoraj pozabljene dejavnosti. Zelo zanimiva je bila obdelava lesa za rušt. Za žaganje sta morala biti dva, žagalo pa se je od zgoraj navzdol. Ker pa “cuk žaga’’ ni rada tekla oziroma, da se ne bi mlatili žito, je bila tudi kmečka malica, domač kruh, piotar za jabolki in seveda domač jabolčnik. Ta oder se je kasneje spremenil v plesišče. Na .-’ii/ji1«* «*i tn uiiuauranem pomp jale slastne dobrote, za katere so poskrbele pridne topniške gospodi nje. Tudi spominek z naslovom prireditve si je lahko vsakdo izbral Ta dan pa je bil tudi priložnost za ogled spominske sobe, kjer so 9. maja 1945 nemške sile podpisale kapitulacijo. Sončno vreme in prijazni Topolščani so pričarali prijetno nedeljo, ki bo še dolgo ostala v spominu. M. L 0 TREH NETOPIRJIH Drobci zgodovine cerkva v Šaleški dolini v slikanici £ ok Poles, absolvent arhitekture, je že v gimnaziji raziskoval sakralne objekte Šaleške doline. Takrat je zbral obsežno gradivo o naši cerkvah in bogato dokumentiral tako njihovo zgodovino kot tudi njihovo sedanje (ne vedno zavidljivo) stanje. V knjigi O treh netopirjih, ki je v zbirki Slovenska dediščina izšla pri Založništvu Pozoj, pa je drobce zgodovine naših cerkva predstavil v obliki slikanice. Tople, živobarvne in ploskovite podobe študentke likovne pedagogike Urške Stropnik mlademu bralcu najprej približajo tako zelo resno temo, potem pa se s tremi netopirji odpravi na polete od svetnika do svetnika, kjer ga zvesto spremljajo očarljive in hudomušne ilustracije. Zaradi same oblike knjiga sicer najprej pritegne otroke, a z zanimanjem jo bodo v roke vzeli tudi odrasli, saj na prijeten način predstavlja in obenem tudi ohranja našo bogato dediščino. Odrasb pa se morajo, seveda še bolj kot otroci, zavedati, kako pomembne so za naš (narodni) obstoj naše korenine. Brez zadržkov je to knjiga, ki sodi vsaj v izbor knjig za bralno značko, če že ne med obvezno branje mladeži Šaleške dobne. Z zagotm ostjo lahko trdimo tudi, da mlada avtorja ne bosta ostala pri prvencu in jima tudi v prihodnje želimo, vsakemu na svojem področju, veliko uspehov. U. M. Končal se je ESOTECH-ov tabor modernih informacijskih tehnologi]........ Za tem učenim naslovom pa si* skriva še marsikaj zanimivega Tabor v Belih Vodah, kjer so izbrani izmed najboljših osmošolcev doživeli preobrazbo od navadnih smrtnikov do računalniških gurujev, se je zgodil v tednu med IB. in 23. avgustom leta Gospodovega 97. Začetek je bil prav porazen. Od tega. da je lilo kot iz škafa, do izpada električne energije in še ostalih neprijetnosti, ki so se zgodile tistega usodnega ponedeljka. Vse je kazalo, da nas bo narava odvrnila od naših načrtov. Ampak mi se nismo dali - skupaj z otroki smo prebrodili prvo tremo in ...začelo se je. Kljub temu, da je bil naš cilj v podajanju znanja o najnovejših informacijskih tehnologijah, smo pričeli graditi na osnovah. Najprej smo odprli to čudežno škatlo, imenovano računalnik, in pokazali, da se v njej ne skriva nič strašnega. Nadaljevali smo s spoznavanjem Windows 95 in okolja. Sele po ponovitvi in poglabljanju znanj o MSOffice Word in MSOffice Excel! smo pričeli deskati po Internetu. S tem pa naše poslanstvo ni bilo končano. Na koncu je bilo potrebno pokazati, katera znanja smo pridobili. Zato je vsaka skupina izdelala svojo projektno nalogo - Homepage, ki je temeljila na naravni in kulturni dediščini Belih Vod. Tako so rezultati dela, ki ga so sposobni narediti naši nadebudneži, na vpogled celotnemu svetovnemu spletu na straneh Interneta, odkrijete pa jih pod naslovom www.bele.vode. http. Seveda pa se nismo prepuščali samo računalniškemu sevanju. Poskrbeli smo zato, da nam ni bilo dolgčas; pa čeprav včasih na precej nenavaden način. Od tega, da smo doživeli pravo pustolovsko vožnjo s Taxi-traktor-jem, do nočnega pohoda z baklami k Svetemu križu, kjer smo ob kresu plesali in peli, od zanimivega predavanja o Južni Ameriki pa do večerov, ki smo jih prebili ob kitari in kolu... Vsega se tako ah tako ne da opisati. Na koncu lahko rečemo, da je bilo noro in nepozabno, poučno in včasih tudi naporno. Pa vendar, vsi smo preživeli... Ekipa Esotecha se zahvaljuje vsem, ki ste bili, da ne bomo dolgovezili. SVETOVNI!!! Vsem tistim pa, ki se tabora niste udeležili zaradi takšnih in drugačnih razlogov, dajemo na znanje: konec septembra boste imeli ponovno priložnost, da se nam pridružite; sicer v skrajšani obliki, o podrobnostih pa boste obveščeni naknadno... M. H. Dobri računalniki, odprle plave in timsko delo - popoji s« uspeh Pisan mozaik življenja življenju sem bit enkrat lačen, enkrat sit, pravi gospod Matko Jonko. Bil je posestnik, mlekar, član Sokolov, radiotelegrafist, izseljenec, član ilcgabie protifašistične organizacije TIGR, partizan,... A to je le nekaj utrinkov bogatega življenja. Ob Jaši devetdesetletnici sem na obisku v lepem domu v Lokovici, kjer živite s sinom in njegovo družino, spoznala, da Vas obkrožajo številne knjige, lastnoročno poslikane podobe, zapisi in fotografije, kar kaže na življenje z bogato duhovno vsebino. Toda mnogo teh spominov so zgodovinska pričevanja in bi bila zanimiva za širši krog ljudi. Bo Vaše spomine za vami še kdo ohranil? Mislim, da bi bilo kar zanimivo branje, kako sem doživljal in preživel sedem kraljev, cesarjev in diktatorjev. Skušal bom napisati memoare, četudi le za družinsko kroniko, če mi bo seveda zdravje dopustilo, ker mi vid peša. Kateri so najpomembnejši mejniki v vašem življenju? Tu moram poseči v rodbinsko kroniko, začenši s tem, da se je očetov stric preselil iz Črnomlja v Bovec in tam kot orožniški stražmojster v pokoju odprl trgovinico, bolj kramarijo. Ker sta bila z ženo brez otrok, je s posredovanjem dekana posvojil najbolj pridnega učenca v šoli. Ta pa je bil moj oče. ki je od pastirčka postal eden najbogatejših na Goriškem. Z marljivim delom je postal veletrgovec-posestnik in hotelir ter avtobusni prevoznik. Avtobusno podjetje sta ustanovila skupaj z znancem Devetakom. Firma Devetak-Jonko je opravljala prevoze na liniji Bovec-Sv. Lucija, danes Most na Soči. Mejnik je tudi okupacija leta 1918. Ko so Italijani okupirali Primorsko, so razdelili Slovence na avtohtone in priseljence. Na podlagi cenitev so avtohtonim takoj izplačali vojno škodo, priseljencem pa ne. Zadnjim pa so dali možnost, da zaprosijo za italijansko državljanstvo. Ko so maloštevilnim ugodno rešili prošnjo, so ti postali italijanski državljani potom opcije optanti i cittadini italiani per l’opzione”. Slovenski optanti smo imeli vse dolžnosti, pravic pa nobenih. Morali smo služiti v italijanski vojski, glede vojne škode pa so rekli: per ora no, hkrati pa obljubljali tozadeven zakon, ki bo to uredil. No, in ta zakon čakamo Slovenci že preko 70 let. Naša Slovenija pa laškim optantom lahkotno ponuja denar. Zakaj ne uveljavljamo recipročnosti med Slovenijo in Italijo? Zame je mejnik tudi obdobje, ko sem služil italijansko vojsko, postal odličen radiotelegrafist in bil na poti v Afriko, da se tam uveljavim. Bolezen na očeh mi je te načrte prekrižala, znašel sem se v največji vojni bolnici z več kot 2000 posteljami te;r tam ostal popolnoma slep na zdravljenju tri mesece in par tednov. S pomočjo svaka, višjega častnika, in sestre sem se zdravil v Susi, ozdravil pa na čistem bovškem zraku. Pravzaprav moja ozdravitev ni bila popolna, saj na levo oko še danes ne vidim in vsled te hibe sem bil kasneje odposlan tudi iz partizanske vojske na bolniški dopust, nekoliko pa tudi za to. da sem organiziral NAPROZO (nabavno prodajna zadruga). Foto: L .M. Pred koliko leti ste prišli v Šoštanj in kakšen je Šoštanj tedaj bil? V Šoštanj sem prišel iz Slavonije v letih 1936-37. ker so tu iskah sirarja. Šoštanj je bil takrat gosjMMlarsko in kulturno središče Šaleške doline. Velenje le obrobim trg ali vas. V Šoštanj sem se pripeljal z vlakom: na levi Szabova hiša. hotel Jugoslavija (Kajuhova rojstna hiša), brv čez Pako. mlin in žaga. kostanjev drevored, kjer sem posedel in spraševal mimoidoče, kje je Mlekarna. S|>ominjam se še hotela Union, zadaj hiške od cerkovnika. Mravljakove hiše. gostilne Haukove sestre ter kegljišča. Vse je bilo zaplankano tja do hiše trgovca Senice. Ko si prečkal železniški tir, je stala pod Sodnijo Legatova hiška, nad njo pa sokolski dom ter na drugi strani osnovna šola, trgovina Kosi. Na spodnji cesti proti Družmirju je stala Langusova hiša. nasproti trgovina, tovarniški hiši ter Korunova vila. Na stezi proti Družmirju je stala še Kopitarjeva hiša in kapelica, ki še sedaj stoji ob jezeru. Letos je minilo 22 let odkar so v Družmirju podrli cerkev Sv. Mihaela. To je bil konec vasi, is katere ste se morali izseliti tudi Vi. Lahko tako žalosten dogodek nekdo, ki je to doživljal, kdaj pozabi? Bil sem prisoten, ko so cerkev minirali. Knapi so res mojstri, stolp je padel točno tja, kamor so boleh. Šoštanj je bil zadnja desetletja izkoriščan in zapostavljen, brez možnosti razvoja, predvsem zaradi izkopavanja premoga za pridobivanje električne energije. Ali menite, da si p novi državi zasluži posebno pozornost? Kakšen Šoštanj si želite Ti? Šoštanj naj bi ponovno postal kulturno središče vseh treh občin. Imeli smo in še imamo: dr. Josipa Vošnjaka. Karla Destovnika, Ivana Napotnika in druge. Velenje ima Gorenje, Premogovnik, je torej središče industrije, Šmartno ob Paki pa je stičišče Spodnje in Gornje Savinjske doline ter Šaleške doline, zato bi lahko postalo nosilec turizma. Sprašujem pa se, kako naj bo Šoštanj središče kulture, če nimamo knjigarne, če je treba po knjigo iti drugam. Zupan bo vedno imel mojo imdporo. če bo uresničeval načrte, ki oživljajo kulturo. Svetoval bi tudi. da okrog jezera naredijo ograjo, ker je to nevarna točka, ribiška koča. ki tam stoji, pa tudi nima pravega pomena. Pa kravje dirke mi niso nič všeč, naj pustijo živino v njej primernem okolju. Gospod Jonko, hvala za Vašo pripoved. Na koncu lam še enkrat želim, da uživate sleherni dan s tistimi, ki jih imate radi MaM n lil H OCENJEVANJE UREJENOSTI KMETIJ 20 LET KAKOVOSTI adar govorimo o kmetiji, navadno mislimo na sorazmerno majhno prostorsko enoto, ki skupaj s človeškim vplivom in drugimi naravnimi dejavniki soustvarja kulturno krajino. Vse skupaj ima odločilno vlogo pri oblikovanju krajinske podobe slovenske dežele, Podoba kmetije pa se neprestano spreminja. Socialne in ekonomske spremembe življenja na deželi se zrcalijo tudi v spremembi kmečke hiše, gospodarskih in pomožnih objektih. Prihodnost in razvoj prinašata s seboj dobre in slabe strani, prednosti in pomanjkljivosti. Ustreznost ureditve kmetij ni odvisna le od socialnih in ekonomskih sprememb, ampak tudi od sprememb v našem mišljenju. Ovire niso le v (nezmožnostih, temveč v načinu razmišljanja in vrednostnih predstavah. Zato je pomembno, da prepoznamo vrednote življenjskega prostora in se naučimo ceniti vrednosti in prednosti, ki jih prinaša življenje na vasi. Zato je pomembno, da spodbujamo urejanje kmetije ter lastnike za njihovo delo. trud in smisel za ohranjanje tipičnih vrednot podeželja tudi postavljamo za vzor in jih nagrajujemo. Kmetijska svetovalna služba na področju celjske in koroške regije že od leta 93 sistematično izvaja ocenjevanje urejenosti kmetij. Spomladi smo skupaj s turističnimi društvi v lokalnih medijih objavili razpis za vzorno urejeno kmetijo Šaleške in Savinjske doline. Komisija si je v sestavi svetovalk za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti ter predstavnika področne turi-stične zveze odedala skupno '25 kmetij na območju 'uitffic za AmctijsAu »trtuiaiijr zaicr in c,noff* za kmetijsko svetovanje Velenje. Nismo ocenjevali le urejenosti hiše in dvorišča, ker celostne podobe kmetije ne oblikuje le lepo cvetje ali Ir lepo urejena hiša. Oblikuje jo izgled celotnega dvorišča, hiše. hleva in drugih gospodarskih poslopij, urejenost, vzdrževanost le-teh in nenazadnje tudi red in smisel za ohranjanje tradicionalnih elementov kmečkega dvorišča. In bili smo nemalokrat presenečeni in navdušeni. Se posebno so nas navdušile kmetije Drofelnik iz Paške vasi. Menih (po domače Kotnik) iz Topolšice, Rovan iz Brodov, Ramšak z Dobrovelj, Uršič iz Dolenje vasi in Sporn iz Pariželj. Komisija se je po težkem in tehtnem premisleku odločila in te kmetije uvrstila med najlepše. Pri tem pa v isti sapi poudarjamo, da tudi ostale kmetije glede urejenosti ne zaostajajo. So le malo drugačne: pač splet različnih objektivnih okoliščin. Nekatere so v fazi gradnje. širitve proizvodnje, morda zamenjave generacij. spet druge so tesno obrobljene s sosednjimi hišami, ali potisnjene v izrazito razgibano hribovito področje. Kot že vsa leta do sedaj, smo ostale ocenjene kmetije glede urejenosti razvrstili v skupini Akcijo smo zaključili konec septembra s strokovno ekskurzijo v Zgornjo Savinjsko dolino, kjer smo se v Florjanu pri Gornjem Gradu ustavili na kmetiji Drofelnik (p.d. Lipičnik) in kmetiji Ugovšek (p.d. Ramšak), v Lučah pa še na kmetiji Kumer (p.d. Spodnji Jerovčnik). Za konec smo si ogledali še nekaj diapozitivov in ob njih prisluhnili zanimivemu in poučnemu predavanju o urejanju kmetij, ki ga je pripravila ga. Jožica Krašovec, svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti iz Enote za kmetijsko svetovanje Laško, ter sodelujočim podelili priznanja. Vsem najlepša hvala za sodelovanje, za trud in skrb pri urejanju in ohranjanju podeželja. Naj bodo te kmetije vzgled in v vzpodbudo tudi ostalim. Enota za kmetijsko svetovanje Velenje Enota za kmetijsko svetovanje Žalec vzorno urejene in lepo urejene kmetije. Te pa so: Miklavžina iz Skal. Jevšnik iz Laz. Goličnik iz Belih Vod. Anželak iz Zavodenj, Trogar iz Gomilskega. Rojnik iz Podvrha, Cevzar iz Andraža. Ocepek iz Silove. Spital iz Topolšice. Bačovnik iz Podvrha, Glušič iz Silove, Apat iz Gaberk. Povše s Podloga. Drev s Slatin, ivugonir iz Krenker iz Plešivca, Zagožen iz Matk. Aubreht iz Cirkovc in Zdešar iz Jeronima. Uspesilo družinsko podjetje Rednak 20 let nekega podjetja sicer ni tako redek primer, a vendarle predstavlja polovico človekove delov ne dobe. Spoštovanje do tega okroglega jubileja družinskega podjetju Rednak iz Florjana so pokazali številni domači, prijatelji in poslovni partnerji na svečanem praznovanju. Nekatera poglavja v zgodov ini tega podjetja je v nagovoru orisal starejši sin Damjan, tudi tehnični direktor podjetja. Prvi november 1978 je dan. ko so se odprla vrata podjetja. Mulila so v kletni prostor male hiše. kjer je stal stroj na nožni jwgon in je prvi proizvodni program, to so zaščitne rokavice, izdelovala mama Mira. Po treh letih se je pridružil oče Miran, zaposlili so prve delavce. Program so razširili na usnjeno galanterijo in konfekcijo. Iz leta v leto so s skupni močmi dograjevali |»odjetje. ki sta se mu pridružila oba sinova. Prilagajali so se razmeram na tržišču, skupaj doživljali nekaj težkih, a na srečo veliko več prijetnih in vzpodbudnih trenutkov. Po letu 1995 so se začeli aktivno ukvarjati tudi z veleprodajo ostale delovne zaščite. Da hi izdelke približali kupcem, so odprli svojo trgovino v Velenju. V letu 98 zajmslujejo dvajset ljudi in letna bruto realizacija znaša 3 milijone DEM. Pričeli so se pripravljati na certifikat ISO 9001 in upajo, da ga lmdo prihod- nje leto tudi pridobili, ff-■■•jp:raervaiy.. «?„ ‘jplayj pritegnile najbolj znane slovenske manekenke, ki so na priložnostni modni reviji predstavile izdelke podjetja Rednak. in vesele viže Ptujskih pet. Družini Rednak želimo, da bi bila njihov a |Misiovna |m>1 še naprej uspešna in da bi tradicijo preteklih dvajsetih let Itogatili z ustvarjalnostjo in novimi idejami. MaM Zakaj smo ustanovili Gibanje 23. december? o vstopu v Drnovškovo vlado je bilo kmalu jasno, da bo SLS s tem dejanjem prekinila s podobo stranke, ki ji gre za varovanje slovenskih nacionalnih interesov. Pokazalo se je, da bodo poslanci SLS brez pomislekov glasovali za pridružitveni sporazum z Evropsko zvezo, čeprav ta vsebuje tudi razvpito prilogo XIII, ki jo poznamo pod vzdevkom “španski kompromis”. Ta določa, da lahko v Sloveniji kupujejo nepremičnine in zemljišča vsi tisti državljani držav EZ, ki so na ozemlju današnje Republike Slovenije živeli vsaj tri leta. Povsem jasno je. da so “španski kompromis” sestavili Italijani, saj je napisan na kožo vsem tisti Italijanom, ki so zapustili Primorsko in Istro leta 1954 in pa tistim, ki jih je na Primorsko naselila fašistična oblast med obema svetovnima vojnama. To je bil cilj italijanske diplomatske ofenzive, ki se je potem lahko pohvalila, da je s “španskim kompromisom dobila več, kot je pričakovala. In medtem, ko nam je naša oblast desetletja molčala o boju Primorcev zoper fašistično Italijo, o boju organizacije TIGR, je sedaj storila nekaj, česar ne bi bila smela za nobeno ceno - dopustila je, da bodo Italijani v miru dosegli to, česar jim ni uspelo niti s terorjem nad Primorci niti z bojem proti TIGR-u ali z bojem proti partizanom. Pokazalo se je, da drži trditev, da imamo v Sloveniji samo dve politični strani, klerikalno in antiklerikalno, da pa ne obstoja nobena povsem slovenska usmeritev. Ta je zamrla z zadnjimi borci TIGR-a in z zadnjimi borci za severno mejo. Obe strani sta pokazali, da pripadata predvsem različnima ideološkima in svetovnonazorskima usmeritvama, to je (post)koinunistični in antiko-munistični. Slovenski narod in njegova usoda pa sta samo bojno polje za njune spopade. Proti koncu letošnjega leta ali pa v začetku naslednjega, ko bodo vse države, članice EZ podpisale “španski kompromis”, lahko pričakujemo začetek organiziranega kupovanja slovenske zemlje in slovenskih zapuščenih hiš na Krasu in drugod na Primorskem ter v Istri. Gibanje 23. december je poskušalo na vsak način preprečiti sprejetje pridružitvenega sporazuma. Odločili smo se, da bomo vložili pobudo za razpis referenduma. V najslabšem primeru bi do konca zbiranja (40 000) podpisov preprečili, da bi državni zbor sprejel pridružitveni sporazum. V najboljšem primeru - če bi zbrali zahtevano število podpisov - bi ljudje sami odločali o tako pomembnem političnem koraku, kot je vstopanje v EZ, zaradi katerega moramo iti na razprodajo. Za vložitev pobude je treba zbrati 200 podpisov državljanov Slovenije, treba je predlagati referendumsko vprašanje in ga razložiti. To smo (prvič) storili 7. maja 1997, ko smo predsedniku državnega sveta gospodu Janezu Podobniku poslali pismo, ki se je začelo takole: Spoštovani gospod predsednik! V skladu z 9., 12. , in 14. členom Zakona o referendumu in ljudski iniciativi Vas obveščamo, da je Gibanje 23. december volileem predložilo pobudo za vložitev zahteve za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma. Pobudo je podpisalo predpisano število volilcev na posebnih oštevilčenih seznamih, z jasno opredeljeno zahtevo v skladu s 14. členom ZRLI. Referendumsko vprašanje se glasi: Ali nasprotujete temu, da državni zbor sprejme zakon o ratifikaciji pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo in s tem omogoči razprodajo slovenske zemlje tujcem? Obrazložitev:........ Vse se je zdelo enostavno, prepričani smo bili, da bomo lahko kmalu začeli zbirati podpise. Vendar je gospod Podobnik mislil drugače. Njegovi strokovni sodelavci so po težkih urah tuhtanja našli dlako v jajcu: po njihovem naša pobuda ni bila vložena v skladu z natančnim besedilom osemnajstega člena zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Ta člen je namreč napisan tako, da ljudstvu čim bolj oteži izražati svoje iniciative. Mi. ki smo imeli pred seboj naš svetli cilj - ohranitev slovenske domovine, smo mogoče res prezrli kakšno pravniško dlakocepstvo z jezikovnimi finesami. Navsezadnje je šlo za bistvo in to bistvo je naše predlagano vprašanje natančno izražalo. Napisali smo novo vprašanje, (ki je predolgo, da bi z njim mučil bralce), in ga z vljudnim dopisom 12. 5. 1997 poslali gospodu Janezu Podobniku. Pri sestavljanju vprašanja nam je pomagal nekdanji profesor ustavnega prava na ljubljanski pravni fakulteti. Toda Podobnikovim ljudem njegovo znanje očitno ni zadoščalo. Vprašanje naj bi še vedno ne bilo v skladu z zakonom, po drugi strani pa so “ugotovili”, da podpisi, ki smo jih dodali prvič, ne veljajo, saj naj bi šlo sedaj za drugačno vprašanje. Seveda je šlo le za nekoliko drugače oblikovano, a v bistvu za isto vprašanje. In jasno je tudi, da bi vsak človek, ki je podpisal prvo referendumsko vprašanje, podpisal tudi drugega. Vendar slovenski zakoni očitno niso zapisani za ljudstvo, ampak za Podobnikove sekretarje. In Ivan Cankar se je zmotil. Slovensko ljudstvo si poleti lanskega leta ni pisalo sodbo samo, napisali so mu jo gospod Janez Podobnik in njegove strokovne službe. Mi pa smo še enkrat ubogljivo zbrali dvesto podpisov in za vsak slučaj še nekoliko spremenili referendumsko vprašanje. Zdelo se je, da nam tokrat ne bodo mogli preprečit naših namer. Toda da bi Italijanom čim prej omogočil uresničiti njihove strateške cilje, za katere se tako trudijo, so gospod Podobnik in tisti, ki so mu pomagali, “ugotovili . da cela vrsta podpisov ni veljavnih, oziroma, da ljudi s takimi imeni ni v seznamu državljanov. Mi si podpisov seveda nismo izmišljevali. Tega nam ni bilo treba, saj so ljudje razumeli naša prizadevanja in so radi podpisovali naše pobude. Podpisov smo imeli vedno za “dobro vago”, torej več, kot je bilo potrebno. Toda kmalu smo ugotovili, kje tiči zajec. Če seje nek državljan, imenujmo ga Potočnik Anton, podpisal Potočnik Tone, za Janeza Podobnika, ni obstajal. Terezija se ni smela podpisati kot Rezka, Alojzija ne kot Lojzka in tako naprej. Na tak način so birokrati v službi predsednika državnega zbora lahko oporekali zahtevanemu številu podpisov. O B C SVET OBČINE ZASEDAL Jakob in Kopušar podžupana sredo, 3. marca, je bilo v prostorih sejne sobe Občine Šoštanj več kot razgibano. Natrpan dnevni red z aktualno vsebino je buril glave svetnikov in jih vzpodbujal k pripombam, replikam in še k čemu. Zataknilo se je že pri številčenju seje, ali je to 2. ah 3., pri tem, ali bi nadaljevali z dnevnim redom prejšnje seje... To je že napovedovalo maratonsko sejo in prvo uro je kazalo, da se stvari ne bodo premaknile z mrtve točke. Po potrditvi dnevnega reda, ki je zajemal petnajst točk inje M končno sprejet v paketu, pa so zadeve le stekle. Dnevni red je marsikoga dvignil iz klopi. Rezman (Zeleni) je predlagal, da se najprej nadaljuje z edino točko dnevnega reda prekinjene seje, predlagal je tudi umik obravnave in spremembo nekaterih točk. Skomšek (SKD) je opozoril na točki o zaprisegi svetnikov in imenovanju podžupanov, točka o imenovanju statutarne komisije se naj črta. Rezman se ni strinjal z dejstvom, da seja ni bila sklicana prej zaradi ustavnega spora, ki so ga sprožili (in izgubili) Zeleni. Vrtačnik (lista za razvoj mesta in vasi) je vztrajal, da je to zanj še vedno 3. seja. Po glasovanju pa so svetniki z 11 glasovi za, 5 proti in 3 vzdržanimi potrdili, da gre za 2. redno sejo. Zadeve pa še niso stekle. Zupan je znova prebral predlagani dnevni red in ga dal na glasovanje. Ponovno se je energično oglasil Skomšek (SKD), ki je zahteval, da se glasuje za vsako točko posebej. Rezman se še vedno ni strinjal z dnevnim redom, Rogelšek je imel repliko na Skomška, Turnerjeva je menila, da bi bilo smiselno nadaljevati z začetim dnevnim redom 1. seje. Po pripombah so svetniki z 11 glasovi sprejeli dnevni red v paketu, torej v predlagam obliki. Zaenkrat dva podžupana Pri 2. točki so svetniki zaprisegi, da bodo delali odgovorno in v dobrobit občanov občine Šoštanj. Resnost zaprisege se je odražala tudi na obrazili. A zato je bilo imenovanje podžupanov toliko bolj razgibano. Zupan je predlagal tri kandidate za podžupanska mesta. To so bili Jakob Maijan (SLS), Kopušar Milan (LDS) in Rogelšek Franc (SDS). V razpravi je Rezman izpostavil, da prej ni bilo nobenega podžupana, zdaj pa kar trije, Natek je smatral, da je en podžupan dovolj, Skomšek pa ni za podžupana iz vrst SDS Rogelška iz osebnih razlogov. Koren (SDS) je dejal, da 1k> podprl vse tri podžupane, Tmauerjevi se je zdelo prav, da si je župan izbral pomočnike iz takih strank ter s tem dal možnost tudi svetnikom za dobro delo. Vrtačnik, ki nasprotuje trem podžupanom, še posebej Kopušarju, je zahteval tajno glasovanje in to za vsakega kandidata posebej. Svetniki so to idejo J,/Xix&lujtui jC r, A/gJun/t J\' uLllli' l¥uj^ui)ui t Milui iti - J ' glasov Rogelšek Franc. Rogelšek tako ni dobil potrebne večine, kar je v vrste koalicijskih strank prineslo nezaupanje. Nadaljevanje seje je teklo po točkah dnevnega reda. Formirala se je šestčlanska Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v sestavi Boris Gomboe (SLS) - predsednik, Viktor Potočnik (DeSUS), Anton Koren (SDS), Štefan Szabo (LDS), David Ravnjak (SDS) ter Maijan Vrtačnik (Lista za razvoj mesta in vasi). Pred imenovanjem Statutarne komisije je KMWI sestavila predlog kandidatov in spet je sledilo tajno glasovanje, saj se svetniki niso mogli uskladili glede števila kandidatov. Za pet članov Statutarne komisije so potrdili iz vrst SDS Antona Korena, SLS Maksa Jelenka, neodvisnega kandidata Vladimilja Videmska, iz LDS Milana Kopušaija ter predstavnico Neodvisne liste za obnovo in razvoj občine Šoštanj Cvetko Tmauer. Še o novi (devetletni) šoli Seja je nato v javnem tekla z usklajevanjem in potrebno večino pri Vasovanju. Rezman je imel ob vsaki točki pripravljene pripombe, ki so dajale predlagateljem še dodatno delo. Z majhnimi popravki so se sprejeli Predlog sklepa o začasnem financiranju javne porabe občine Šoštanj, Osnutek odloka o občinskih cestah, ki ga je predstavila Magda Cilenšek, dva Pretiloga sklepov o ukinitvi statusa javnega dobra v k. o. Lokovica, Predlog sklepa o povprečni ceni stanovanjske površine ter Osnutek odloka o nadomestilu stavbnega zemljišča. Po poročilu o poteku aktivnosti za izgradnjo nove šole (za to je dal zeleno luč prejšnji svet), ki ga je podala Marjana Celofiga, je razpravljalo kar nekaj svetnikov, ld se ne strinjajo samo z eno šolo. Med njimi tudi Tmauerjeva, ki je svetnike seznanila s stališčem sveta staršev, kjer ostro nasprotujejo izgradnji samo ene šole. Predlog pravilnika za sofinanciranje športnih dejavnosti v občini je bil potrjen s popravki, potrjen pa je bil tudi statut KS Šoštanj, s pripombo, da se bo moral uskladiti z občinskim, ko bo ta usklajen z Zakonom o lokalni samoupravi. Pobude in vprašanja Pri petnajsti točki dnevnega reda so bili svetniki spet dejavni. Kar nekaj pobud se je nabralo in dvignilo svetnike iz klopi. Rezman je podal kar deset pobud, med njimi zahteva odgovore na vrsto vprašanj, kot so: kdaj se bo pričela nakazovati mesečna dotacija političnim strankam, koliko sredstev je proračun v obdobju januar - marec 99 nakazal za izhajanje Lista občine. Skomšek je pozval svetnike naj podajo predloge za imenovanje komisij v svetu. Vprašanje gozda Grajska planina je zanimalo Valiča. Po informaciji župana o stanju v TUS je bila seja končana. Nato se je začelo še nadaljevanje 17. februarja prekinjene seje in obravnava mnenja Direkcije za rudna bogastva. Začel je Rezman, ki je svoje izv ajanje podkrepil s ponovitvijo pobud s prejšnje seje. Mnenja, predloge in izhodišča pa so prispevali župan Bogdan Menih, Tmauerjeva, Rogelšek in še kdo iz klopi. Predlog Tmauijeve je bil, da naj Občina Šoštanj, kot večinski lastnik TEŠ-a in Premogovnika, od vlade zahteva, da v nadzornem svetu sedijo tudi predstavniki lokalne skupnosti. Osemnajsta ura zvečer je po skoraj osmih urah zaključila maratonsko sejo šoš-tanjskega občinskega sveta. Kar je ostalo neizrečenega v prostorih sejne sobe. se L 'ovo še slišalo. L/iAo E L 0 0 li ( I N E podpisom koalicijske pogodbe so 21. februarja prvaki strank zaključili predhodne pogovore in usklajevanja. Katere stranke bodo v svetu občine Šoštanj našle skupni jezik, je bilo vprašanje, ki je že nekaj časa terjalo odgovor. Sestav koalicije je zdaj znan. SDS. stranka s štirimi poslanskimi mesti v svetu občine Šoštanj, je pobudnik koalicije. Za skupno delovanje in izvajanje programa v dobrobit občine in občanov občine Šoštanj so se v imenu strank izrekli: za SDS g. Cveriin, za LDS g. Kopušar, za SLS g. Gomboe, za DESUS g. Potočnik, g. Vidernšek kot nestrankarski kandidat ter župan. Kaj pomeni podpis pogodite o sodelovanju in kaj prinaša. Vsebina pogodbe veže podpisnice k podrejanju lastnega programa, skupnemu programu v dobro občanov občine Šoštanj, v njej pa so dogovorjene in usklajene tudi jMtsamezne funkcije, saj bolo podpisnice enakopravno zasedle vodilna mesta v delovnih telesih sveta občine Šoštanj, Kljub temu vidijo prvaki strank s podpisom o sodelovanju tudi večjo možnost uresničevanja lastnih programov in izjmlnitev obljub volivcem. Uradni del so zaključili s sproščenim klepetom in v prijetnem vzdušju, kjer smo izvedeli tudi za želje in pričakovanja v tem sodelovanju. / Cabro Cveriin, SDS: Dosežek preveva optimizem, pričakujemo, da bomo s to koalicijo dosegli svoj cilj. Cilj ni samo politično delovanje, trudili se bomo, da bomo v okviru finančnih možnosti realizirali pretežni del programov vseh koalicijskih partnerja. Delovati želimo ustvarjalno, pričakujemo, da bodo po izteku mandata zadovoljni tudi naši volivci. Boris Gomboe. SLS: Občutki so dobri, čas pa bo pokazal svoje. Milan Kopušar, LDS: Glede na volilni rezultat, ki ga je dosegla LDS, se čutimo dolžni, da izpolnimo obljube, ki smo jih dah volivcem. Prav zaradi tega smo se odločili za vstop v kadicijo. Upam, da bomo dobro sodelovali in dobro delali, da bodo rezultati vidni. Vladimir Videnšek, nestrankarski kandidat: Dogovor o sodelovanju sem podpisal, ker sum ne bi mogel speljati programa. Veliko več us/teha bom imel, če bom delal s strankami, ki predstavljajo v svetu večino. Jože Delopst, DeSUS: Upam, da se bodo stvari v občini umirile in da bomo tako plodim sodelovali v dobrobit občine. Viktor Potočnik, svetnik DeSUSa: Že štiri leta plodno sodelujem z županom, zato smo lahko v kraju Ravne dobro delali, zato želim to še vnaprej. Dr. Bogdan Menih, župan: Vesel sem, da sino se dogovorili za koalicijo. Mislim, da bo delala v dobro nadaljnjega razvoja občine, ker je potrebno, da pri projektih, ki jih imamo v načrtu sodelujemo s skupnimi močmi, le tako bomo uresničili mòie načrte, ki jih imamo za dvig boljšega počutja in zadovoljstva naših občanov. Deta in načrtov je veliko, pri koaliciji pa so se zbrali ljudje, ki so delati vajeni, imajo izkušnje, zato v uspeh ne dvomim. MiKo V Šoštanju so si razdelili področja è # SMRTI V času od 16. 2. do 15. 3.1999 so umrli Jožef« TAJNIK. Ravne 109 Marija TAJNIK, Ravne 179 Marijana EREMITA, Kajuhova 11, Šoštanj Ciril LEDINEK, Ravne 104 a Kaurina VRČKOVNIK, Topolliea 55 b Franc ČAS, Gaberke 58 Karolina TEPEŽ, Florjan 3 desina galerija Šoštanj. Trg bratov Mravljak 7; Oskar Rotovnik - OKI. slikarska razstava Galerija ZOOM. Tekavčeva I. Šoštanj: Razstava likovnih packarij slikarke Mire \keije Planinskega društva Šoštanj: 20. marec oh 18, uri - občni zbor PD - gasilski tlom Šoštanj 18. april - izlet po Zasavski pati - vodja: Evgen Drvarič 17 rajevna skupnost Šoštanj je 4. januarja sprejela svoj statuL kateremu je bilo 3. U marca dauo potrebno soglasje tudi na s strani sveta občine Šoštanjj. Statut je bil I\ potrjen v predlagam obliki s pripombo, da ga bo potrebno uskladiti z Statutom Glicine Šoštanj, ko ho ta usklajen z Zakonom o lokalni samoupravi. Za nemoteno delo- Rudi Kompan in Maks Medved kot člana, VLOGE ZA OTROŠKI DODATEK Otroški dodatek je oblika pomoči družinam s slabšim materialnim stanjem in je odvisna od dohodka na člana družine. Za letošnje leto se upoštevajo dohodki po dohodninski odločbi za leto 1998. Starši, ki bi želeli zaprositi za otroški dodatek, lahko Vlogo za uveljavitev otroških dodatkov (obrazec 8,41), ki se dobi v papirnicah, oddajo na Centru za socialno delo Velenje, 2. nadstropje zdravstvenega doma, od ponedeljka do četrtka od 8. do 15. ure in v petek od 8. do 13. ure. Zbiranje vlog ho trajalo od 15. marca do 30. junija 1999. Za psamezna področja svet KS ni ohliìftìval delovnih teles oziroma komisij, temveč so si (Hub-očja dela razdelili med seboj člani sveta. Tako področje gospodarstva pokrivala Cvetka Tmauer, infrastrukturo Marjan Vrtačnik, okolje in prostor Edvard Vučina, kulturo Peter Rezman, promet Matjaž Cesar, sprt in rekreacijo Janko Zacirkovnik ter delovanje društev Dando Čebul. MiKo mil* «riiTMir 6. marca je bila v prostorih doma krajanov TopoLšica volilna skupščina KO ZB NOB TopoLšica. ki je praviloma vsaka štiri leta. Na njej so izmed 32 članov potrdili staro vodstvo, v katerem so: predsednik Jazbinšek David, sekretar Friškovec Frane, ki je tudi poverjenik za Lajše, blagajnik Zager Zdravko ter poverjenke Hodnik Fanika. Drev Julka, Mazej Ivica, Leskovec Julka in Britovšek Matilda. Predsednik KS Topolšica Viki Drev jih je seznanil z deh, ki potekajo v KS, sami pa so si v okviru svoje organizacije zadah številne naloge. Med njimi je prav gotovo oživljanje tradicije NOR, sodelovanje pri izvedbi krajevnega praznika, udeležitev proslave ob 27. aprilu, priprava komemoracije ter obiskovanje bolnih in ostarelih. Če nam bo še zdravje služilo, bomo še vnaprej opravljali zadane naloge, je povedal gospod Jazbinšek David. MiKo Praznovanje «b dnevu žena II Skornem na kmečkem turizmu Pirečnik je bilo minulo soboto zelo prijetno in V živahno. Petindvajset otrok iz KS Skorno-Florjan je s pomočjo »mentoric« • Martine, Aere in Marjane pripravilo pester enourni program za vse žene, mamice in babiee. Organizator prireditve TD Skorno je nastopajoče otroke in mentorice razveselil z darili, predsednik Franei Skomšek pa se je v imenu vseh moških in najmlajših zahvalil ženam in materam za njihovo skrb in trud za boljši jutri. Za dobro razpoloženje do zgodnjih jutranjih ur so poskrbeli mladi člani ansambla Vandrovčki. Marjana kronika Vlom v Era skladišče Dne 15. 3.99 smo prejeli obvestilo, da je bilo preko vikenda vlomljeno v skladišče ERA v Šoštanju. Pri ogledu je hilo ugotovljeno, da je neznani storilec iz notranjosti skladišča vzel več ramo obvestila. Požar na gospodarskem poslopju v Skornem Dne 14.3.99 ob 01.00 uri smo na policijski postaji prejeli telefonski klic o požaru na gospodarskem poslopju v Skornem, last F. G. Pri ogledu kraja požara gospodarskega poslopja, ki je zgorel v celoti, smo skupaj z delavci UKS Celje ugotovili, da je bil ogenj podtaknjen. Zoper neznanega storilca poBristi še zbirajo obvestila. NASVET: Pozor, radar! Naj vas ponovno opozorimo na meritev hitrosti (radar) na območju celotne Policijske postaje Velenje, saj je zopet v uporabi laserski merilnik hitrosti. Tako bo kontrola hitrosti potekala 24 ur dnevno. rjn<- V sredo, 18. avgusta 1909, je v Topolšici umrl Bogdan Menih, dr. med., župan občine Šoštanj. Žalna seja sveta občine Šoštanj bo danes, 19. avgusta, ob 18. uri v sejni dvorani Občine Šoštanj; tu je od danes zjutraj odprta žalna knjiga. Slovo od pokojnega župana dr. Bogdana Meniha bo v soboto, 21. avgusta 1999. Od doma v Topolšici ga bomo ob 15.30 pospremili v farno cerkev v Skornem, kjer bo ob 16.00 žalna maša . Poslednje slovo pa bo v Podkraju ob 17.00. Na željo domačih darujte namesto za cvetje v dobrodelni namen - Bolnišnica Topolšica, ZR : 52800 - 03- 39 - 063. Hvala! im fEM 100 SIT f00(10 lutk na Drnžinirsfeein jezeru spomin na potopljeno vas Družmirje bo šoštanjsko turistično olepševalno društvo v soboto. 28. avgusta, zopet organiziralo prireditev PRAZNIK LUCI. Vse skupaj se bo pričelo ob 19. uri. ko se bodo podelila priznanja Šoštanjčanom, ki so svoje balkone okrasili z najlepšimi cvetlicami. Ocenjevanje je potekalo skozi vse leto in to v kategorijah stanovanjskih zgradb in lokalov. S tem se je društvo pridružilo akciji Turistične zveze Slovenije Dobrodošli doma in akciji krajevne skupnosti pod nazivom Šoštanj mesto svetlobe. Ob mraku pa bo na jezeru zagorelo 10 000 lučk iz jajčnih lupinic. V našo dolino bo na splavu priplul Tresimir. po katerem se je poimenovala vas Družmirje. Velel bo prižgati vse kresove in luči. da se bo videlo, do kod sega najlepša dolina, kar jih je videlo oko. Jajčne lupinice so se resnično zbirale v celi dolini, največ pa jih je bilo zbranih v velenjskih vrtcih, za kar gre zasluga podpredsedniku turistično olepševalnega društva Valentinu Heindlu. NAPRAVE V POLNEM TEKE Kaj si obetamo v Šoštanju in v okolici od razžveplalne naprave bloka 5 TES. Veliko. Po zagotovilih bodo z njenim obratovanjem odstranili 97 % okolju škodljivih snovi s pomočjo apnenca in jih pretvorili v sadro, ki bo poleg tega, da je neškodljiva, tudi uporabna. Vsekakor ho to dogodek vreden ogleda. Sploh, če nam spomin sega v čas, ko smo še hodili v Družmirje na veselice... Pomor je včasih že samo prijaznost K ■ stran 4 Mladi glasbeniki tudi po domače Frajtonerica in domača glasba ne gresta v pozabo ||m| Čas odbojke traja vse leto Sevčnikar šesti na državnem prvenstvu na mivki PeRa Kolesje mlinov se bo spet vrtelo oštanj in Crno na Koroškem na slovenski strani ter Železno Kaplo na avstrijski strani utegne kmalu povezati mlinska cesta. Idejo o tem so že podprli župani Bogdan Menih, Frane Stakne in dr. Peter Haderlapp. ki se strinjajo, da bo za izpeljavo projekta potrebno veliko vztrajnosti in složnosti. Na območju občine Črna na Koroškem je bilo nekdaj 68 mlinov. Prve, ki jih je moč najti po vseh zaselkih v občini, so začeli graditi že pred 250 leti. Večina je bila lesenih, nekateri so bili zidani. Vsi mlini so dobili ime po kmetijah, na katerih sojih gradili (na primer Jeklnov, Končnikov, Kumrov in Burjakov mlin). Po besedah črnjanskega župana Franca Stakneta so uporabni samo še trije mlini, deset pa je takšnih, da bi se jih dalo obnoviti z manjšimi stroški. Povsod tam. kjer mlinov ni več, bi postavili table z imenom in kratkim opisom mlina. Namen mlinske ceste pa ni le ohraniti kulturno dediščino po grapah tostran in onstran meje, ampak opozoriti tudi na druge naravne in kulturne znamenitosti ob njej. Župan Železne Kaple dr. Peter Haderlapp je povedal, da imajo na avstrijski strani manj mlinov. Kljub temu se jim zdi ideja imenitna in jo želijo navezati na projekt, ki ga že uresničujejo. Gre za program poti, ki vodijo od kmetije do kmetije, mimo kapelic, križev in kašč. Župan Železne Kaple je še dejal, da je škoda, da je meja na Lužah odprta samo od aprila do oktobra in še to le za tiste, ki se tod podajo peš ali s kolesom. »Pogoj je cesta, po kateri se lahko pelješ z osebnim avtomobilom,« je rekel dr. Peter Haderlapp. Bogdan Menih pa je ob tem opozoril na težave, do katerih bo prihajalo v zvezi z lastništvom. Ne le pri mlinih, pač pa tudi pri cestah. Mateja Hudolist Delo, 12. avgust 1999 N a gradbišču potekajo dela kljub vročini, poletju in dopustom nemoteno. Začetna dela so opravili Vegradovi delavci, skupaj z izkopom (izvršeno je bilo 31.000 m1 izkopa) in betoniranjem talne plošče. Nosilee poslov zdajšnjih del in dobavitelj opreme pa je konzorcij Rudis/Baboock s podizvaljalei Esotech Velenje, Hidromontaža Maribor ter Mascom iz Lenarta. Trenutno je največji poudarek na montaži opreme in naprav, ki so tehnološko povezane z napravami bloka 5. na katerem letos opravljajo obsežna remontna dela. Cas remonta tako vključuje tudi dela na postavitvi novega elektrofiltra, v katerega ho vgrajeno približno 2000 ton jeklenih konstrukcij. Vseh jeklenih konstrukcij je bilo do sedaj zmontiranih 3550 ton. Kakšna masa je to, si je težko predstavljati. Kako pa se dvigujejo bremena, ki so težka tudi do 50 ton pa smo videli na lastne oči. Za dvigovanje težkih delov jeklene konstrukcije je namreč na gradbišče iz Nizozemske prispelo mobilno dvigalo (goseničar). Montažna dela na tem remontu opravljajo delavci Hidromontaže Maribor, pri montaži pa si poleg omenjenega pomagajo z avtodvigali in stolpnimi žerjavi. Vzporedno z montažo jeklenega dela poteka montaža dimnih kanalov do novih ventilatorjev vleka in dimnih kanalov od ventilatorjev vleka do vstopa v dimnik bloka 5. Na montaži opreme v zgradbi glavne tehnološke opreme se vrši montaža pralnika, montaža jeklene konstrukcije stavbe glavne tehnološke opreme in montaža dimnih kanalov ter nosilne jeklene predkonstukcije za dimne kanale. \odja gradbišča ODP 5 Marko Kompan nam je natresel veliko zanimivosti. Takšnih tehničnih, ki so težje doumljive, kot tudi takšnih, ki si jih malo laže predstavljamo. Kot človek, ki bedi nad vsem, nam je med drugim povedal, da je bilo do sedaj vgrajeno 29.000 m' nasipnega materiala. 600 ton betonskega železa in 3.000 m3 betona. V pripravi so tudi gradbena dela na raešalnici stabilizata, odvozu le-tega ter vmes- nem skladiščenju. Za takšne nevedneže kot sem bila jaz. naj pojasnim, da je stabi- lizat mešanica 35 % vode in trdih delcev karbonata s primesjo pepela in se uporablja za gradnjo jezerskih brežin. Poleg vseh teh del se pripravlja tudi zunanja ureditev okrog novih objektov razžveplalne naprave. Na gradbišču je vsak dan živahno. Okrog 150 do 200 delavcev opravlja potrebna dela in se spopada z nepredvidenimi zapleti. Vendar dela potekajo tekoče, in po zagotovilih nosilca poslov in dobavitelja opreme Rudis/Babeock bodo končana do predvidenega roka. Le-ta pa je začetek leta 2001 in takrat torej lahko pričakujemo začetek poskusnega obratova-nja razžveplalne naprave ODP5 TE Šoštanj. MiKo Sredina / Januar 2006 D kabelsko razdelilni sistem Šoštanj '.info KDAJ KAJ KJE VABI VAS 1. teden torek, 3.1. ob 17:00 delavnica Torkova peta: ustvarjalna delavnica za otroke in starše Kulturni dom Šoštanj Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje četrtek, 5.1. ob 17:00 pravljice Pravljična ura Mestna knjižnica Šoštanj Mestna knjižnica Šoštanj petek, 6.1. ob 18:00 degustacija Degustacija čajev in presenečenje (poteka tudi v soboto, 7.1. od 18:00 dalje) Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanj Kolektiv Kavarne in slaščičarne Štorman Šoštanj sobota, 7.1. planinstvo Udeležba na pohodu Rogla - Osankarica Zreško Pohorje Planinsko društvo Šoštanj 2, teden sreda, 11.1. ob 18:00 koncert Koncert kitare Lucije Laubič Mestna galerija Šoštanj Zavod za kulturo Šoštanj četrtek, 12.1. ob 17:00 pravljice Pravljična ura Mestna knjižnica Šoštanj Mestna knjižnica Šoštanj sobota, 14.1. ob 17:00 in ob 20:00 koncert Tradicionalni novoletni koncert MePZ Svoboda, MePZ Mavrica in KO Vrhnika Kulturni dom Šoštanj Mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj sobota, 14.1. ob 18:00 party Sladkanje s palačinkami (poteka tudi v nedeljo, 15.1. od 18:00 dalje) Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanj Kolektiv Kavarne in slaščičarne Štorman Šoštanj 3, teden četrtek, 19.1. ob 17:00 pravljice Pravljična ura Mestna knjižnica Šoštanj Mestna knjižnica Šoštanj četrtek, 19.1. ob 18:00 bridge Bridge: razmigajmo možgane Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanj Šaleški bridge klub Velenje četrtek, 19.1. ob 19:00 razstava Odprtje razstave Dubrovke Baumgartner Mestna galerija Šoštanj Zavod za kulturo Šoštanj 2005 December Ust Q 21 ; I JANUAR 1 N Novo leto 2 P Makarij 3 T Genovefa 4 S Angela 5 Č Simeon 6 P Gašper D 7 S Zdravko 8 N Severin 9 P Julijan 10 T Gregor 11 S Pavlin 12 Č Tatjana 13 P Veronika 14 S Srečko O 15 N Pavel 16 P Marcel 17 T Anton 18 S Marjetka 19 Č Marij 20 P Boštjan 21 S Neža 22 N Cene G 23 P Rajko 24 T Felicijan 25 S Darko 26 Č Pavla 27 P Janez 28 S Peter 29 N Franc • 30 P Martina 31 T Janez FEBRUAR 1 S Ignac 2 Č Marija 3 P Blaž 4 S Andrej 5 N Agata D 6 P Dora 7 T Egidij 8 S Prešernov d. 9 Č Polona 10 P Viljem 11 S Marija 12 N Damijan 13 P Katarina O 14 T Valentin 15 S Jurka 16 Č Julijana 17 P Silvin 18 S Simeon 19 N Julijan 20 P Leon 21 T Irena G 22 S Marjeta 23 Č Marta 24 P Matija 25 S Sergij 26 N Andrej 27 P Gabrijel 28 T Roman • MAREC APRIL MAJ JUNIJ 1 S Albin 2 Č Janja 3 P Marin 4 S Kazimir 5 N Janez 6 P Nika D 7 T Tomaž 8 S Janez 9 Č Frančiška 10 P 40 mučen. 11 S Krištof 12 N Gregor 13 P Kristina 14 T Matilda 15 S Klemen O 16 Č Hilarij 17 P Jerica 18 S Edvard 19 N Jožef 20 P Srečko 21 T Benedikt 22 S Vasilij G 23 Č Jože 24 P Gabrijel 25 S Minka 26 N Maksima 27 P Rupert 28 T Janez 29 S Ciril • 30 Č Bogo 31 P Benjamin O 1 S Hugo 2 N Franc 3 P Ljuba 4 T Izidor 5 S Vinko 6 Č Viljem 7 P Darko 8 S Albert 9 N Tomaž 10 P Mehtilda 11 T Leon 12 S Lazar 13 Č Ida 14 P Valerij 15 S Helena 16 N Velika noč 17 P Velik, poned. 18 T Konrad 19 S Leon 20 Č Neža 21 P Simeon 22 S Leonida 23 N Vojko 24 P Jurij 25 T Marko 26 S Marcelin 27 Č Dan upora 28 P Pavel 29 S Robert 30 N Katarina D P Praznik dela T Boris S Aleksander Č Cveto P Angel S Janez N Stanko P Viktor T Gregor S Izidor Č Žiga P Pankracij O 13 S Servacij 14 N Bonifacij 15 P Zofka 16 T Janez 17 S Jošt 18 Č Erik 19 P Ivo 20 S Bernard G 21 N Feliks 22 P Milan 23 T Željko 24 S Suzana '25 Č Gregor 26 P Zdenko 27 S Janez • 28 N Avguštin 2^ P Magdalena 30 T Ivana 1 S Angela 1 Č Fortunat 2 P Erazem 3 S Pavla 4 N Franc 5 P Valerija 6 T Norbert 7 S Robert 8 Č Medard 9 P Primož 10 S Marjeta 11 N Srečko 12 P Janez 13 T Anton 14 S Vasilij 15 Č Vid 16 P Beno 17 S Dolfe 18 N Marko 19 P Julijana Silverij O 20 T 21 S Alojz 22 Č Ahac 23 P Kresnica 24 S Janez 25 N Dan držav. • 26 P Stojan 27 T Ema 28 S Hotimir 29 Č Peter, Pavel 30 P Emilija , * Ujk .- * ■ 'SÈ&.aKÉ. . . * m - n n- I kabelsko razdelilni sistem Šoštanj Šoštanr.info http://S02t4nj.inf01P JULIJ AVGUST O 1 S Bogoslav 2 N Marija 3 P Irenej D 4 T Urh 5 S Anton 6 Č Bogomila 7 P Ciril, Metod 8 S Špela 9 N Veronika 10 P Ljubica 11 T Olga 12 S Mohor 13 Č Evgen 14 P Franc 15 S Vladimir 16 N Marija 17 P Aleš 18 T Miroslav 19 S Vincenc 20 Č Marjeta 21 P Danilo 22 S Majda 23 N Branislav 24 P Kristina 25 T Jakob 26 S Ana 27 Č Sergij 28 P Zmago 29 S Marta 30 N Julita 31 P Ignac D G O 1 T Peter 2 S Alfonz 3 Č Lidija 4 P Dominik 5 S Marija 6 N Ljubo 7 P Kajetan 8 T Miran 9 S Janez 10 Č Lovrenc 11 P Suzana 12 S Klara 13 N Lilijana 14 P Demetrij 15 T Marijino vneb. 16 S Rok 17 Č Pavel 18 P Helena 19 S Ljudevit 20 N Bernard 21 P Ivana 22 T Timotej 23 S Filip ( 24 Č Jernej 25 P Ludvik 26 S Viktor 27 N Jože 28 P Avguštin 29 T Janez 30 S Roza 1 Č Rajko G [ SEPTEMBER ] 1 P Tilen D 2 S Štefan 3 N Dora 4 P Zalka 5 T Lovrenc 6 S Zaharija 7 Č Marko ° 8 P Marija 9 S Peter 10 N Nikolaj 11 P Milan 12 T Gvido 13 S Filip 14 Č Rasto G 15 P Nikodem 16 S Ljudmila 17 N Frančiška 18 P Irena 19 T Suzana 20 S Svetlana 21 Č Matej 22 P Mavricij • 23 S Slavojko 24 N Nada 25 P Gojmir 26 T Justina 27 S Kozma, Damjan 28 Č Venčeslav 29 P Mihael 30 S Sonja D OKTOBER ] 1 N Julija 2 P Bogumil 3 T Terezija 4 S Franc 5 Č Marcel 6 P Vera 7 S Marko ° 8 N Brigita 9 P Abraham 10 T Danijel 11 S Milan 12 Č Maks 13 P Edvard 14 S Veselko G 15 N Terezija 16 P Jadviga 17 T Marjeta 18 S Luka 19 Č Etbin 20 P Irena 21 S Urška 22 N Vendelin • 23 P Severin 24 T Rafael 25 S Darija 26 Č Lucijan 27 P Sabina 28 S Simon 29 N Ida D 30 P Marcel 31 T Dan reformacije NOVEMBER 1 S Dan mrtvih 2 Č Dušanka 3 P Silva 4 S Drago 5 N Zahar O 6 P Lenart 7 T Engelbert 8 S Bogomir 9 Č Teodor 10 P Andrej 11 S Martin 12 N Emil G 13 P Stanislav 14 T Nikolaj 15 S Polde 16 Č Jerica 17 P Gregor 18 S Roman 19 N Elizabeta 20 P Srečko • 21 T Marija 22 S Cilka 23 Č Klemen 24 P Janez 25 S Katarina 26 N Konrad 27 P Vigil 28 T Jakob D 29 S Radivoj 30 Č Andrej P DECEMBER ] 1 P Marijan 2 S Blanka 3 N Franc 4 P Barbara 5 T Savo ° 6 S Miklavž 7 Č Ambrož 8 P Marija 9 S Valerija 10 N Smiljan 11 P Danijel 12 T Aljoša G 13 S Lucija 14 Č Dušan 15 P Kristina 16 S Albina 17 N Lazar 18 P Teo 19 T Urban 20 Š Julij • 21 Č Tomaž 22 P Mitja 23 S Viktorija 24 N Eva 25 P Božič 26 T Dan samost. 27 S Janez D 28 Č Živko 29 P David 30 S Evgen I 31 N Silvester Sredina / Januar 2006 petek, ZO.l. ob 18:00 n»rty Mariini »»for (poteka tudi v soboto, 21.1. od 18:00 dalje) Kavarna ii i slaščičarna Štorman Šoštanj Kolektiv Kavarne in slaščičarne Štorman Šoštanj sobota, 21.1. planinstvo Udeležba na pohodu na Goro Oljko 733m pohod Zdravju naproti Gora Oljka Planinsko društvo Šoštanj sobota, 21.1. ob 19:00 gledališče Gledališka igra Rasenta Kulturni dom Šoštanj Zavod za kulturo Šoštanj sobota, 21.1. ob 17:00 odbojka Šoštanj Topolšica : Mladost Zagreb (mednarodna tekma Interlige) Športna dvorana Šoštanj Odbojkarski klub Šoštanj Topolšica sobota, 21.1. ob 20:00 košarka Elektra Esotech : Krka Novo mesto (1. A slovenska košarkarska liga) Športna dvorana Šoštanj Košarkarski klub Elektra 3. teden četrtek, 26.1. ob 17:00 pravljice Pravljična ura Mestna knjižnica Šoštanj Mestna knjižnica Šoštanj petek, 27.1. ob 18:00 party Desperados party (poteka tudi v soboto, 28.1. od 18:00 dalje) Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanj Kolektiv Kavarne in slaščičarne Štorman Šoštanj sobota, 28.1. ob 16:30 kegljanje Šoštanj : Miklavž (2. slovenska liga vzhod - moški) Športni center TEŠ Kegljaški klub Šoštanj Napovednik prireditev pripravljajo in objavljajo: mesečnik LIST, Kabelska televizija Šoštanja (kanal 22) in spletni Portal Šoštanj.info (http://www.sostanj.info) KATEGORIJE PRIREDITEV: HB šport 1^1 kultura MM šolstvo ÉM gospodarstvo splošno KAVMNA- SLASCIQAftNA ŠTORMAN ŠOŠTANJ Trg bratov Mravljakov 3, Tel.: 03/8911 544 Del. čas: vsak dan 7. - 23. ure, v pet. in sob. do 24. in ned. do 22. Velika izbira različnih vrst kave ter pravih čajev, sladice iz slaščičarne Štorman ter torte po naročilu, vrhunska izbira cocktai-lov, majhni prigrizki... www.gostilne-hotel-storman.com BDV storitve in trgovina d.o.o. Levstikova 15,3325 Šoštanj, fax:+386 3/5-865-967 e-mail: bdv.pisarnaOemail.si Trgovina Elektro ČAS Akerčeva 5/d, 3325 Šoštanj, tel&fax: +386 3/5-881-333 e-mail: elektro.casßemail.si Srečno 2006 KOLEKTIV ELEKTRO ČAS |£M(ŠMAŠ PEKARNA MOZIRJE-UPRAVA TEL.: 03 839 47 44, FAK: 03 839 47 45 SLAŠČIČARNA »TATJANA« MOZIRJE. TEL: 03 839 52 46 SLAŠČIČARNA ŠOŠTANJ. TEL.: 03 588 II 43 TRGOVINA »PRI JANEZU« 08 BOLNIŠNICI CELJE Srečen božič in uspešno novo leto! IRMAN Čevljarstvo trgovina Irman s.p., Šoštanj vam želi miren Božič ter srečno in uspešno Novo leto 2006! Obiščite spletni portai $oštanj.info www.sostanj.info SREČNO 2006 24 Q Ust December 2005 Zaželimo si svetle skupne prihodnosti v letu 2006, da bi skupaj ustvarjali boljši svet - za vse nas. ESOTECH Jr usTvarjamo boljši sveT Nosilno podjetje Slovenskega l||y^ ekološkega grozda www.esotech.si . ■* * *■ * * 4*- V * • : •• .••••■: À * * * * » ■» A **• _ vaj : . • • giz^ojeg Gospodarsko interesno združenje Ekološki grozd www.giz-eg.si 1 » w Naj bodo mir, upanje in ljubezen z vami danes, jutri in vedno. Srečne praznike in vse dobro v letu 2006! Vsem strankam in poslovnim partnerjem želimo vesele praznike ter veliko osebne sreče in uspeha v prihajajočem letu. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana SREČNE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE VSEM UPORABNIKOM KOMUNALNIH STORITEV ŽELI KOMUNALNO PODJETJE VELENJE PETEK. 23. JUNIJ 2000 ŠOŠTANJČANA V KANADO ošnjih mednarodnih športnih iger šolarjev, ki se bodo odvijale v Hamiltonu v Kanadi od 1. do1. julija, se bosta udeležila tudi dva Šoštanjčana. Dunja Tinauer in Matjaž Verbič bosta tja potovala s Šaleškim teniškim klubom in se pridružila drugim dvanajstim mladim športnikom, ki jih na srečanje pošilja Mestna občina Velenje. Poleg tenisačev potujejo tudi plavalci in atleti. Dunja in Matjaž sta si pot v Kanado prislužila z odličnimi rezultati v klubu, zato je že sama udeležba na igrah vebk uspeh in nagrada. Ob vrnitvi pa bosta svoje vtise prav gotovo rada delila z nami. Srečno pot! M. K. ODLME UVRSTITVE MLAJŠIH 1 STAREJŠIH Namizno teniški klub Spin 10. junija je bilo v Reki na Hrvaškem mednarodno prvenstvo za mlajše pionirke in pionirje v namiznem tenisu. Iz našega kluba so tja odpotovale tri članice in sicer Ivana Zera, Polona Belavič in Nataša Todorovič. Ivana Zera je dosegla prvo mesto v skupini in tudi kasnejše prvo v finalnem dvoboju. Polona in Nataša sta bili v svoji skupini drugi in se nista uvrstili v finalni del turnirja. Tudi nekaj starejših pionirjev se je drugo mesto v skupini in se s tem niso uvrstili v nadaljnje tekmova- nje. Ob tem moramo povedati, da je bil sistem, da se najprej uvrsti le prvi zaradi velikega števila tekmovalcev. Tekmovalci pri starejših pionirjih pa so bili Oliver Zera, Janez Murn, Danijel Milin, Marjan Murn, Jusuf Salkič Manja Fajdiga. in Starejši člani so se udeležili turnirja ob prazniku občine Trbovlje, kjer sta v dvojicah nad 90 let Ivan Zera in Tone Leber osvojila 3. mesto, v konkurenci dvojic pod 90 let pa Franc Hribernik in Jolanda Belavič odlično 2. mesto. Tone Leber predsednik Spina SE EN MLADI IIP V SMUČARSKIH VRSTAH Nastija Lesnik K do še v tej vročini sploh mish na sneg! No, nekateri prav gotovo. Med njimi tudi Nastija Lesnik iz Skornega, kateri je letošnja smučarska sezona prinesla lepe rezultate. Prvo mesto na državnem prvenstvu Ski open v kategoriji cicibanov (za prvo mesto so šteb rezultati šestih tekem) je zavidanja vreden uspeh, ki je krona ostalih rezultatov. Zmagala je namreč tudi v tekmi za pokal Hervis v Krajnski gori in spada po mnenju trenerjev Jerneje Kemperle, Borisa Rozine in Saše Silovšek med najperspektivnejše dekhce v državi. Nosilka prehodnega pokala Ski open, ki ga je prejela 27. maja na razglasitvi v Strunjanu, je torej upravičeno vesela. Nastija Lesnik je stara devet let in trenira pri Smučarskem klubu v Velenju štiri leta. Hodi v drugi razred osnovne šole in je tudi pridna učenka. Smučanje jo izredno navdušuje, saj ji noben trening ni odveč. Treningov pa je precej. Pozimi skoraj vsak popoldan, tako da brez pomoči staršev ne bi šlo. Ze lansko leto je kazala dobre rezultate, letošnjo sezono pa se je res izkazala. Vse čestitke Nastiji in da bi še naprej dobro premagovala vse strmine. MiKo GREMO SKUPAJ VARNO V GORE & liža se čas počitnic. Končno! Za večino ljudi edini čas sprostitve, življenja na svobodi in zabave. Prenekateri se boste odpravib tudi na kakšno planinsko turo v naše hribe. Poleti so hribi vsekakor dostopnejši kakor pozimi. Vseeno pa hribov nikoh ne smemo podcenjevati! Tudi poleti lahko pride do podhladitve, atmosfera je v splošnem dosti manj stabilna kakor pozimi, zato lahko pride do hitrih vremenskih sprememb. Se vedno veljajo klasična pravila zgodnjega odhoda iz doline; izbrani cilj naj ustreza psihofizični pripravljenosti posameznika ter njegovi opremi in znanju. Velika pomanjkljivost poletnih pohodnikov je prav pomanjkanje ustreznega znanja in izkušenj, česar naravna posledica je precenjevanje, ki se pogosto v hribih tragično konča. Klavrn/ nat atu icga jc i laimisna titta aiuvtmjt, ìaiivaa ainitiu uumanviauj, s katerim daje svojim članom možnost pridobitve znanja in vednosti nenapisanih pravil, ki veljajo v gorskem svetu. Pomemben del tega so programi, ki se odvijajo na lokalnem nivoju. Takšni so Planinska šola, ki se izvaja na poletnih planinskih taborih, akcija Ciciban- planinec, akcije v okviru planinskega krožka ab izleti planinskega društva. V tem vidimo tudi smisel našega dela. Pridružite se nam! V tem času vas vabimo na: - tabor mladih planincev v Završnico, 16. - 23. jubj (Matej Kortnik, 041/ 391- 369) - dijaški tabor v Završnici, 13. - 20. avgust (Matej Kortnik, 041/ 391-369) - študentski tabor v Podljubelju, 25. - 29. jubj (Barbara Mavsar, 041/ 934488) lui itaut uaeiv caovga aiuaira. Martina Pečnik Zdravstvena postaja Šoštanj Pa gremo lepo po vrsti. V mesecu aprilu 1999 san na seji sveta Občine Šoštanj ptodal pobudo o celoviti obravnavi problematike zdravstva v občini Šoštanj. V tem gradhvu, M edicina, beseda katero izgovarjamo le ob posebnih priložnostih. V nas vzbuja občutek nečesa veličastnega, tujega, včasih strah vzbujajočega. Mislimo si, ko je le ne bi potrebovali, v smislu svojeg zdravljenja, če pa že, da le ne bi bilo prehudo. Živimo v zelo ekološko obremenjenein okolju v vseh pogledih, ki jih ta beseda pomeni. Govori se, da jena področju občine Šoštanj mnogo več obolenj na pljučih, več naj bi bilo splavov, okvar pri novorojenčkih itd. Lahko rečemo, da je medicina v smislu obveščanja na našem področju prvič padla na izpitu, saj do sedaj še nismo videli javne študije, ki bi to ovrgla ah potrdila ter nas vsaj opozarjala, da živimo na področju, ki je morda za zdravje nevarnejše od ostalih v Sloveniji. Zaradi prizadevanj vodilnih ljudi v TES in s spremembo zakonodaje v smislu manjšega ekološkega onesnaževanja se tudi naše okolje počasi, vendar zagotovo, postavlja na noge. Sprašujem se, ab ljudje iz občine Šoštanj morda nismo enakovredni ostalim prebivalcem Slovenije. Nekoč smo že živeh v samostojni občini. Pred letom 1995 smo, ne po svoji krivdi, kot davkoplačevalci živeti v veliki občini Velenje. Sedaj zopet kot davkoplačevalci živimo v svoji samostojni obani Šoštanj. Že pred mnogimi leti je bil tudi naš denar uporabljen za gradnjo nove zdravstvene ustanove v Velenju. Vse poznejše širitve, adaptacije in obnove so požirale tudi naš denar. Ta je sedaj dobj lepa zunaj in tudi znotraj ter nudi človeku občutek urejenosti. Ko sta se občini razdražili so nam rekli, da bo tako kot veleva zakon, vse skupno imetje pravično razdeljeno. In tako nam je ostala med drugim tudi tako imenovana Zdravstvom postaja Šoštanj, ki pa si tega imena niti ne zasluži več. To je namreč objekt, ki že na zunaj nudi drdraj čuden vid» zanemarjenosti. Ko vstopiš vanj, pa te kar malce strese. Zdi se ti, da si vstopil v leto okoli 1980. Pred 23. leti je lai ta objekt, tudi z njihovim denarjem, zgrajen in predan v uporabo. Od takrat je ostal v skoraj enaki podobi. Le da je takrat bil čistejši, svetlejši in z novo opremo, le-ta pa je sedaj v letu 2000 še zmeraj ista, vendar na žalost dotrajana. Kako je to mogoče, se boste vprašali? Kje so amortizacijska sredstva? No, tukaj je medicina drag» padla na izpitu. Čudi me le to, da zakonodaja na področju zdravstva tako močno zaostaja, da ne zmore predpisati osnovnih standardov minimalne pravice do dobre zdravstvene storitve v urejenih ustanovah in s tem vodilne prisiliti k resnično racionalni uporabi denarja davkoplačevalcev. Zdravniki v zdravstveni postaji Šoštanj si, glede na izjave njih samih, žele delati v lepšem in bolj urejenem okolju. Zdravstvena postaja Šoštanj organizacijsko v pravnem smislu spada v javni zavod Zdravstveni dom Velenje. Sedež zavoda je v Velenju na Vodnikovi cesti L Javni zavod vodi direktor. Najvišji organ javnega zavoda je Svet javnega zavoda. Občina Šoštanj do sedaj v Svetu javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje sploh ni imela svojega predstavnika. Pa smo le preti do odgovora, kdo je tukaj krivec za stanje, v kakršnem se nahaja naša zdravstvena postaja. Ja, prav imate, mi sami. Če še sami ne znamo skrbeti zase, res ne vem, zakaj bi drugi. Bivšemu županu je kljub nekaterim poizkusom na žalost zmanjkalo časa za ureditev tega stanja, lahko pa upamo, da bo to uspelo sedanjemu županu. »••••••••••• ki so ga v roke dobiti tudi vsi obansld (svetniki, san najprej orisal slabo stanje, v kakršnem se je tisti trenutek nahajala zdravstvena postaja v Šoštanju, tako prostorsko kot organizacijsko. Postavil sem tudi ntekaj konkretnih vprašanj in pobud. V mesecu marcu 2000je prišel na Občino Šoštanj o«dgo-vor na vprašanja, ki sem jih zastavil 11 mesecev prej. Iz odgovorov se da razbrati, da je denarja premalo in da so ga po njihovih navedbah uporabljali racionalno, vendar naj bi bila v Irtu 1999 izguba vseeno cca. 15 milijonov SIT. Hitrost odgovora me ni presenetila, saj v tej zadevi čas ni na naši strani in stanje ustreza tistemu, kije zdravstveno postajo v takšno stanje (samo, da ni potrebno vlagati še v Šoštanju) tudi pripeljal. In kakšno dejansko je to stanje? Dne 16. februarja 2000 smo si komisijsko ogledati stanje v zdravstveni postaji Šoštanj. Nanizal bom le nekaj dejstev: - po oceni strokovnjaka stavi» statično ni nevarna, je pa močno dotrajana in potrebna obnove, sicer bo obnova z leti še dražja, če se je ne lotimo dovolj hitro - streha kljub nekajkratnim dragim popravilom zopet pušča (vprašanje je, ali je konstrukcijsko sploh še zadovoljiva in bi ne Itilo pametno razmišljati o drugačni izvedbi) - pohodna plošča v čakalnici laboratorija in na hodniku proti otroškemu dispanzerju je počena in posedena -kar nekaj je večjih ra^xtic na stenah v mnogih prostorih in ponekod se vidijo odtočne cevi iz zgornjega nadstropja - generalno pobeljena je Itila stavba v 23. letih le enkrat in močno dvomljivo je, da bi sedaj prestala sanitarni pregled - v kletnih prostorih se kopiči rabljena zastarela oprema, ki v naši postaji ni nikoli služila svojemu namenu, ampak je Itila pripeljana od drugod - kletni prostori po zadnji poplavi še niso biti očiščeni, tako da je na tleh še mulj - pohištvena oprema v čakalnicah in ambulantah je dotrajana -oprema v sanitarijah je dotrajana do te mere, da ni več možno dobro regulirati pretoka vode m ta odteka nekontrolirano (računi za to vedno bolj pomembno dobrino prav gotovo niso mati) - električne vtičnice so izdrte iz zidov in tako smrtno nevarne za male otroke, prav tako pa tudi tiste, ki so še v zidovih, ne zadoščajo več varnostnim predpisom. Po poizvedovanjih pri občanih san dobil naslednje odgovore: - večina jih ima težave, ko želijo vzpostaviti telefonsko zvezo z zdravstveno postajo, saj se mnogokrat nihče ne oglasi (sam sem bil priča, da je bila telefonska slušalka v eni od ambulant namerno odložena d) telefonu - zakaj, ne vem?) - v dneh, ko lečeči zdravnik ne dela, pošilja zdravstveno osebje paciente v dežurno ambulanto v Velenje (tudi v dopoldanskem času), od tam pa jih pošljejo nazaj, češ, kaj vam pa je, saj imate svoje zdravnike na razpolago - v zadnjem času pa pacienti zaradi pomanjkanja zdravniškega kadra čakajo, da pridejo do svojega izbranega zdravnika tudi do tri dni (le kaj je narobe s kadrovsko politiko, ko pa vemo, da kar nekaj domačih ljudi, Iti so se došolati za zdravnike, hodi na delo drugam). Če sedaj ni sredstev za štipendije, je vodstvo javnega zavoda dolžno opozarjati, da bodo v bodočnosti nastale težave zaradi pomanjkanja kadra in jih tudi defini- rati. Vemo tudi, da je v naši občini dovolj pacientov za še najmanj enega zdravnika, ne pa, da morajo mnogi hoditi v Velenje ati Šmartno ob Paki. Da stanje res ni dobro in da nisem govoril kar tja v en dan, je bilo dokončno potrjeno, ko je pred nas svetnike Občine Šoštanj 30. maja 2000 na 13. redni seji prišlo gradivo o spremembah in dopolnitvah statuta javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje. Torej so se tudi v javnem zavodu pričeti zavedati svoje odgovornosti. Ker se je zavedamo tudi mi in ker nam dani trenutek to dovoljuje, vam zagotavljam, da si bom prizadeval za postavitev dovolj močnih in argumentiranih zahtev za spremembe statuta javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje, s katerimi bomo poskušali zaščititi vaše in svoje pravice. Kljub temu, da obstaja rek: Do tri gre rado. upam, da si medicina le ne bo privoščila še tretjega padca na izpitu in bodo stvari le stekle v naše dobro in v zadovoljstvo stroke. Svetnik Občine Šoštanj in član Krajevne skupnosti Šoštanj Matjaž Cesar 28 Q List December 2005 Retrospektiva I Retrospektiva 2005 December List U 29 8. STRM ostan AVGUST 2001 Predstava v domu kulture NASTOPAJO: TEMA, BESEDE, PODOBE, ZVOKI, GLASOVI, GIBI, SVETLOBA ZAVEDANJE Človek, ki živi v spominih, je obremenjen in ne najde prave notranje življenjske sile, da bi deloval v sedanjosti. Zato odvrže okove, ki ga vežejo na preteklost in prihodnost, ter doživi ponovno rojstvo. Postane nedolžen otrok, zavedajoč se sedanjosti ter biva osvobojen, popolnoma svež. Nov. PRAZNOVANJE Življenje je trenutek za praznovanje, ki ni nikoli odvisno od zunanjih okoliščin. Ni nam treba čakati na poseben praznik ali formalen dogodek, niti na sončen ali brezoblačen dan. Pravo praznovanje zraste iz radosti, ki jo naprej doživimo globoko v sebi in se nato prelije v prekipevajočo pesem in ples. OKLEPANJE PRETEKLOSTI V mislih lahko človek potuje v preteklost, ki je minila, ali prihodnost, ki nikoli ne pride. Lahko si zamišlja nastanek vesolja ali naš planet čez 1000 let. Oboje so sanje,- časovna iluzija. Vsi dogodki ostajajo samo v naših mislih. Novorojenec se ne obremenjuje z mislimi, kajti živi s srcem praznično v sedanjosti. PREBOJ Novi človek ne slavi nikogar. Ne postavlja spomenikov, kajti ne gleda nazaj. Ce kaj slavi, je to življenje samo. Tukaj in zdaj. Njega ni potrebno častiti, kajti notranje je poln duha, zunanje pa aktiven. Ni statičen in konzervativen, zato ne prisega na nobeno politično ali versko ideologijo, kajti oboje vodi v konflikt. Ni površinsko kultiviran, ampak se samozavedajoče preobraža. Tako ohranja svojo svobodo in pusti drugim njihovo lastno. VSI SMO SVET Človeštvo je kakor mavrica ljudi, ki plešejo okrog zemeljske krogle, držeč se za roke v radosti in hvaležnosti za dar življenja. Vsak človek ima delček svojega bogastva, ki ga prenaša v celoto. To je krog brez strahu pred občutji manjvrednosti ali večvrednosti. Življenje nam je bilo dano, da ustvarjamo, da se radostimo in praznujemo. Kadar jočemo in tožimo smo sami. Ko praznujemo, se nam pridruži ves svet. V našem mestu svetlobe se zavedamo prazničnosti. To je trenutek brez strahu pred prihodnostjo in brez bremen preteklosti, saj smo trdno odločeni živeti svetlo in v prazniku, ki ni več del časa. Praznik ne malikuje in nikogar ne prepričuje v nič. Samo daje nam svoj nektar, da ga srkamo vsi, ki vstopimo v brezmejni krog celote, v katerem so besede, podobe, zvoki, glasovi, gibi in svetloba, To so semena! In vsako od njih išče v brezčasju srce, iz katerega bo vzklilo in spremenilo vklenjenega, v svobodnega človeka. Ta novi človek ne slavi nikogar. Ne postavlja spomenikov, kajti ne gleda nazaj. Če kaj slavi, je to življenje samo. Tukaj in zdaj. Njega ni potrebno častiti, kajti notranje je poln duha, zunanje pa aktiven. Ni statičen in konzervativen, zato ne prisega na nobeno pomično an versKO loeoioyijo, kčiju uoojt; voui v .....m. imi površinsko kultiviran, ampak se samozavedajoče preobraža. Tako ohranja svojo svobodo in pusti drugim njihovo lastno SPOROČILO PRAZNIKA V najstarejši šoštanjski listini kneza Friderika iz leta 1436 je zapisano, da so imeli Šoštanjčani pravico do tedenskega sejma vsak četrtek. Tudi danes je četrtek. Tudi danes je sejem. Sejem radosti in prazničnosti. Praznik se lahko zgodi samo v sedanjem trenutku. Nikoli se ne dogaja v preteklosti, ali v prihodnosti. Zato naj bo vsak trenutek praznik, trenutek, ko praznujemo življenje samo. Mnogo stvari se je zgodilo v preteklosti, mnoge se še bodo v prihodnosti. Vendar,- preteklost je minila in vse kar je minilo, je mrtvo. Živi samo v naših spominih. Novo prihodnje pa še ni rojeno, ni zaživelo. Vse, kar nam ostaja na razpolago, je sedanjost, ta trenutek, zato ga je potrebno izživeti v popolnosti, v kreativnosti, v pesmi in plesu. Svobodno! Naj ne bo današnji dan samo praznik 90- letnice proglasitve Šoštanja za mesto, naj sporočilo praznika izzveni v celoto vsega kar je, naših sosedov, soobčanov, celotne doline, domovine, ter naj preko vseh navideznih meja seže v srce vsakogar, ki biva. Šoštanjčani se danes zavedamo trenutka, ko praznujemo. Naj bo ta trenutek brezmejnik, brez bremen preteklosti in strahu prihodnosti, saj smo trdno odločeni živeti praznično in svetlo prihodnost. Šoštanjčani imamo svoje majhno mesto, mesto svetlobe, kot smo ga poimenovali. Svetloba pa temo razsvetljuje. Zaupamo novim generacijam, novim in svežim, neobremenjenim ljudem, ki živijo polno ta trenutek. Le takšni ljudje so sposobni uresničiti sanje, videti vedno novo in svežo sedanjost, ki je edina prava podlaga za novo, nastajajočo prihodnost. LETO Vili ŠT. Prostor 25 Prostorske Res je, mediji še vedno imajo moč. Sedma sila, kot včasih rečejo novinarjem, še ni izgubila svoje moči. Če sem v prejšnjem prispevku še malce dvomil v smisel podajanja raznih informacij, bolj ali manj vezanih na prostor, v katerem živimo, so me dogodki v minulem mesecu prepričali, da zapisana beseda še ni izgubila svoje moči. Do te ugotovitve sem prišel predvsem zaradi dveh dogodkov. Prvi bolj lokalne narave je predstavitev nove osnovne šole, za katero naj bi temeljni kamen postavili že septembra. Domišljam si, da je k objavi prispevalo tudi moje kritično mnenje v prejšnjem LISTU, da je javnost okoli zapletov in težav v zvezi z gradnjo nove šole premalo seznanjena. Glede na dejstvo, da sem bil član strokovne komisije, ki je na natečaju izbrala najboljšo idejno rešitev za novo devetletno osnovno šolo, sem vse od takrat (julija 1999) čakal, da bo občinska uprava izbrani projekt primerno predstavila svojim občanom. A žal je maketa in ostalo natečajno gradivo ostalo nekje občinskih prostorih, priložnost za lep kulturni dogodek, ki ga bi morebitna predstavitev natečajnega gradiva predstavljala, pa verjetno zamujena. "Zamudil" pa je tudi naš LIST, saj ga je prehitel tednik NAŠ ČAS, v katerem je novinarka, ki je tudi sicer "zadolžena za pokrivanje" našega kraja, korektno predstavila eno od idejnih variant. Upam, da bo zdaj vsa stvar hitreje in lažje stekla, saj je celoten projekt izgradnje nove šole, ki bi naj nadomestila obe že močno dotrajani osnovni šoli, skoraj dve leti po izboru najboljše rešitve še vedno na začetku. Drugi dogodek, ki šolsko demonstrira moč tistih, ki oblikujejo informacije, pa lahko skupaj opazujemo ob medijskem pritisku na našega "prvega Janeza". Ministrski predsednik je razumljivo nezadovoljen z lučjo, v kakršni ga prikazujejo mediji. Bolj zanimivo je med vrsticami njegovih opazovati jezo, ki nam sporoča, da nič ni slučajno in da tudi oblast ne verjame v objektivnost in neodvisnost naših vrlih novinarjev. Ne morem si kaj, da mu po dolgoletni medijski zaščiti, v kateri je živel vse od izvolitve v predsedstvo SFRJ, malce ne privoščim negativno nastrojenega medijskega okolja, v kakršnem so morale vladati tudi vse (krat- 4 List 2002 2 3. april informacije J Piše: [di MINA kotrajne) opozicijske vlade. Vprašanje, ki se v tem času kar samo ponuja, pa je, čigavi pa so danes mediji (tiskani, zvočni, video...), če niso neodvisni. So sploh kdaj menjali lastnika? Tudi LIST, kot najbrž veste, ni neodvisen, saj mu preko proračuna občine vsi davkoplačevalci pomagamo preživeti na krutem trgu, kjer se prej ali slej vsi tako imenovani "neodvisni" prodajo interesom vedno močnejšega kapitala in padejo v brezno duhovno šibkega populizma. Pa da se ne bom še sam ujel v populistične vode, naj se vrnem na aktualne prostorske informacije. Nekje v mesecu maju bi moral biti za javno obravnavo pripravljen dolgo napovedovani in pričakovani dokument z imenom URBANISTIČNE ZASNOVE. Zapomnite si ime, saj gre za dolgoročni dokument, ki ga Šoštanj (zajema tudi naselje Pohrastnik in Metleče) še ni imel. Naj še enkrat ponovim, da ne gre za PROSTORSKI PLAN, s katerim se določi status oz. zazidljivost zemljišč, niti ne gre za PROSTORSKO IZVEDBENI AKT, na osnovi katerih vam država izda ustrezno dovoljenje, temveč za nekaj vmes. To nekaj vmes pa je pri mestih, kot je Šoštanj, zelo potrebno. Urbanistične zasnove namreč celoten prostor obravnavajo resnično celovito. Celovito, sicer pogosta splošna fraza, pa v tem primeru pomeni, da se na list papirja (v resnici gre za digitalne zapise) nariše prav vse, kar vpliva na razvoj mesta (vsa obstoječa in predvidena komunalna infrastruktura, ceste, obstoječi in predvideni objekti ter ureditve, vsa varovanja potrebna območja, vse omejitve, izhajajoče iz državnih zahtev, vse v zvezi z lastništvom in rabo zemljišč in še vse razvojne težnje, ki so nam že znane). Vsi lastniki zemljišč boste imeli priložnost, da izrazite svoje želje in jih soočite z javnim interesom. Še posebej pa si želim, da bi v dokumentu našli svoj interes bodoči investitorji, ki bi zmogli (organizacijsko in finančno) speljati kak projekt do konca. Lepo bi bilo, če bi se s kvalitetno in poceni bivalno arhitekturo (na primer skupina vrstnih hiš) na primeru pokazalo, da je lahko Šoštanj prijeten kraj za bivanje. Šele takrat bodo nejeverni spregledali, da je Šoštanj kljub neugodnim globalnim tokovom v novem razvojnem zagonu ■ Notranjost nove šoštanjske osnovne šole. Avtor: Nande Korpnik ZA UREJENO OKOLJE kOTN ! K Mai* j ah s el.: 03/889-34-11 GSM. 041/613-764 041/340-295 Želimo vam blagoslovljene in vesele božične praznike ter srečno, zdravo in veliko uspehov v letu 2006! - mm - I S studio. V look SKORNŠEK Lidija s.p., Ravne 202, 3325 Šoitanj Tel.: 03/589 31 05, GSM: 041 563 377 Vesel Božič in srečno novo leto 2006! Marjeta NAHUGAlOBSTETHi Tra bratov Mrov^ak 1 3325 SoSlANj & TELEFON: 03/5882-928 Vesele božične praznike in uspešno Novo leto 2006 Lekarna Velenje 0C Lekarna Center Velenje Vodnikovo 1, Velenje telefon: 898 18 80, fax: 898 18 95 0E Lekarna Kersnikova Velenje Kersnikovo 2d, Velenje telefon: 89/ 05/1, fax: 897 05 72 0E Lekarna Šmartno ob Paki Šmartno ob Paki 80, telefon: 8915130, fax: 8915131 0E Lekarna Šoštanj Lampretov trg 1, Šoštanj telefon: 89/26 10, fax: 897 26 12 Poslovni čas Lekarne Šoštanj: ponedeljek ■ petek od 7.30 do 15.30 ure VESEL BOŽIČ III SREČ/IO UOVO LEJO! LESNA TRGOVINA VRABIČ d.o.o. Skonto 37. 3325 ŠOŠTANJ TELEFON: 00 386 (0) 3 89 11 250. FAX: 00 386 (0) 3 89 11 251 GSM: 00 386 (0) 41 622 637, 00 386 (0) 31 622 637 Konpromis d.o.o. Trg bratov Mravljakov 3 3325 Šoštanj SREČNO 2006 Vsem krajanom želimo vesele božične praznike. F prihajajočem novem letu 2006pa Svet KS Lokovica Naj Vam božični čas prinese veliko veselja in novo leto 2006 veliko radosti, uspehov, zdravja in izpolnitev vseh želja. Svet KS Šentvid. Dogodki 1n ljudje Poslanica LMB '05 Poslanstvo mladosti je veliko. Ljudem okrog sebe reči “ti” in vedeti, da nas vsak “ti” z malo začetnico naravna na “Ti” z veliko. Mnoge je strah minevanja mladosti. Nekateri se zato trudijo, da bi mladostniški videz ohrani čim dlje in se karseda dolgo vedli kot najstniki. Drugi domnevajo, da si bodo s hlastanjem po snovnih dobrinah in površnih užitkih podaljšali mlada leta in iz mladosti iztržili čim več. Toda kdor prisega na videz in količino, mu kakovost zlahka uide. Kdor misli, da je mladost velika tržnica, na kateri je treba nagrabiti čim več, mu bistvo mladosti ostane prikrito in v veliko življenje vstopa s slabotnim korakom. Kaj je bistvo mladosti? Katera je njena prva naloga? Različnih nazorov smo, a ko združimo izkušnje in vednost, najdemo odgovor: Bistvo naše mladosti počiva v drugem, v bližnjem. Prva naloga mladosti je prepoznati drugega in mu reči “ti”. Ko ljudem okrog nas rečemo »ti«, niso več delci brezoblične množice, temveč naši tovariši, prijatelji. V mladosti spletemo tisto mrežo odnosov, od katere bo največ odvisno, ali bomo v življenju srečni ali ne. Mladost je tudi čas, ko se odločimo zaživljenjskega sopotnika, ko se duši razodene tisti “ti”, kateremu se bomo v ljubezni popolnoma odprli 4 -m' k ^ à .S tem pa skrivnosti ni konec. Vsak “ti” z malo začetnico nas naravna na “Ti” z veliko. Vsak globok in iskren odnos med dvema osebama se nadaljuje v okolje svetega, večnega, v okolje Boga. Bog se skriva in razkriva v medosebnih odnosih. Bistvo in poslanstvo mladosti sta torej veliki. Mladost je izziv in neprecenljiva priložnost. V srcu naših mladih let je namreč “ti” - z malo in z veliko. Ko zaživimo ta izziv, nas tudi minevanja ni strah. Vesel božič in srečno novo leto 2006! kabelsko razdelilni sistem Šoštanj 55 1/2 Ust. 2003 2 1. februar februar so obeležili... ko zalogo psihične kondicije v kombinaciji s slikarsko zgodovinskim predznanjem, ki pa je obenem prav posebno koristno in velja za temeljno oporo v razvoju njegovega značilnega, pogumnega slikarskega pristopa. Razstava bo na ogled en mesec. Knjigo Božene Verdnik so predstavili pripovedovalci v pristnem narečju... zbrala folklorne pripovedi iz Koroške, Mislinjske pa tudi Šaleške doline. Knjiga, ki je nastajala štiri leta, je zbirka pripovedi, ki jih je gospa Verdinek uspela zbrati in zapisati v narečnem jeziku. S tem ji je uspel edinstven prispevek k ohranjanju narečij oziroma, kot je sama rekla, maternega jezika. Prvi jezik, ki ga slišiš, je prav v narečju, in ta jezik je tudi tisti, ki je živ in razpoznaven med ljudmi. Zal na predstavitvi ni bilo dr. Marije Stanonik, ki je pravzaprav "kriva" za te vrste zapisov iz zbirke Glasovi, ki nastajajo po Sloveniji izpod različnih peres in nosijo čudovito sporočilnost našim zanamcem. Če boste imeli priložnost, sezite po tej in njej podobnih knjigah. ■ M. K. / Foto: Dejan Tonkli S predstavitvijo knjige Lesene cokle 21. februarja ravno tako v Mestni galeriji smo imeli priložnost spoznati prof. Bojano Verdinek, ki je v tem enkratnem delu Slikar Andrej Krevzl in Vilma Fece, ki je s toplimi besedami pospremila umetnikovo delo. in občinstvo jim je z zanimanjem prisluhnilo Kličemo te Metka. Kje imaš pa Jankotai "Janko pa še pride." Pravijo, da si že pravi inventar v šoštanjski slaščičarni? "33 let je odkar sem pričela z delom, najprej pri Movhu, sedaj pa pri Miš -Mašu. Prodajam slaščice in še mnoge druge dobrote." Znana si potem, da si ljudem prodala največ sladkosti. “Sladkosti je bilo veliko, upam vsaj, da nisem komu kdaj tudi kakšne grenkobe." Imaš kakšno skrito pravilo pri svojem delu? "Stranka je vedno Kralj, ne glede na to kdo je na drugi strani "pulta." Sliši se, da si pravi magnet za ljudi, za stranke. Znana si po dobri postrežbi in šarmu. Ali ljudje prihajajo zaradi slaščic, ali zaradi tebe? "No zdaj mi je pa že nerodno, mislim, da prihajajo zaradi obojega." Vedno si nasmejana in dobre volje, od kod jemlješ te nasmeške? "K meni prihajajo vedno prijazne stranke in potem ni težko biti nasmejan in dobre volje." Kako ti uspe ohranjati vitko linijo glede na to, da lahko "po strani“ poješ veliko slaščic, kar je največja želja vseh otrok. "Lahko si privoščim, a ker se veliko gibljem in sem pazljiva, se to nikjer ne pozna. Zdaj hodim tudi peš v službo." Slišal sem, da si se včasih v službo vozila s kolesom, ponijem, zdaj pa z avtom. "Avto je pri mehaniku, na kolo pa imam smešen spomin." Kaj se ti je zgodilo? "Ha, ha, ha...nekoč so mi sredi zime ukradli sedež iz ponija. Nisem vedela, kako naj se odpeljem domov, čeprav so sodelavke imele dobre ideje, o tem kako bi šlo brez sedeža." V časniku Večer je novinarka napisala, da si prijazna gospa. Kaj ti pomeni takšno priznanje? "Se več takih izjav, pa bo konec moje vitkosti, saj mi raste Špeh." Nisi blondinka? "Ne to pa ne, sem malo siva, a mi hčerka frizerka popravi izgled." Kje stanuješ? "V Lokovici." In kaj še počneš poleg službe? "Delam v vinogradu, kosim travo in opravljam vsa domača opravila. Pomagajo mi tudi sorodniki. Zrak tukaj pa je slab in poln saj, zato včasih rada grem v službo prav zaradi dišav, ki prihajajo od svežih žemelj, kruha in prest." Bi počela še kaj drugega? "Seveda, vendar življenje je pač takšno, ni kaj dosti za izbirati." Si zadovoljna z zaslužkom? "Da, lepo poskrbijo zadovoljna." Opazil se varjajo s tabo, predvsem tisti kot da si jim dušni pastir? "Res nekateri pridejo, samo po peciva, potem pa se radi sprostijo ob klepetu." Želim ti še naprej prijetne vonjave in lepe trenutke z ljudmi. Upam, da jim boš še dolgo sladkala njihova življenja, tako v službi kot zunaj nje. "Najlepša hvala za izkazano pozornost." ■ J.N. Klikanje Neodgovorno klikanje,.. Nekateri zamerijo županu, da govori občanom ob tej ali oni priložnosti. V resnici bi mu morali zameriti, če bi molčal. Nisem jaz edini Peter, ki mu klikne. Vsem kdaj pa kdaj klikne. Tudi če niso Petri. KLIKt^ Klikne tudi nekaterim kmetijskim proizvajalcem politike. Pravijo, da je kostna moka posredni produkt kmetijske proizvodnje. In bi zato moral občinski proračun neškodljivim proizvajalcem škodljive kostne moke odmeriti večji proračunski delež odškodnine zaradi neškodljivega uničevanja škodljivega produkta... KLIKD^ To me spominja na čase, ko smo nekateri zeleno mislili, da je ekološka zavest prebivalcev Šaleške doline visoka. Prebivalcev, ki so hiteli dokazovati, da se k njim prikadi največ njihovega žvepla iz naše elektrarne. Saj veste: več žvepla = več odškodnine... KLIKt^ Zeleno = nezrelo. klikd^ Ko smo ravno pri zelenih... V Velenju so škodljivo obsevani osveščeni oškodovanci brez odškodnin izklopili zelene mobitele. Ali zato, da ne bi bili škodljivo obsevani? Ne. Zato, da bi dobili odškodnine, ker so njihovo sosedo neškodljivo obsevali z 200 tisočaki.... KLIKt^ Nikomur v Sloveniji pa še ni padlo na pamet, da bi izklopili rdeče mobitele. KLIKt^ OK. Dovolj zelenih. Saj je zdaj vse tako, kot mora biti. Zeleni so postali mladi. Ker so mladi pač še zeleni. KLIKl^ Servilna semantika slovenskih medijev do vladajočih politikov je... saj je vse že povedano s: »servilna semantika« - pa hajd, slovarje roke. Zgledamo fui pametni, a ne! Izraz »politika« kot koš, v katerega so zmetali vladne in opozicijske politike, je lep primer servilne semantike, ki skuša v zadevi »izbrisani« zabrisati aroganco večine, izvoljenih. KLIKt^ Nekateri zamerijo županu, da ne prepove kritik na račun svojega dela. V resnici bi mu morali zameriti, če bi se zanje ne zmenil. odgovornega urednika Forum Rešitev je preprosta in leži na dlani. Narediti prostor, ki omogoča prostorske transformacije. Pa naj gre za izvedbo delavnic, predavanja, gledališke igre, koncerte, družabne igre,... Za vse to so najbolj primerni prostorski volumni (odprti in zaprti) različnih meril ter čim manj nefunkcionalnih in »zapuščenih« kotičkov. Ti parametri so bili osnova za izdelavo osnutka arhitekturne rešitve Mladinskega centra Šoštanj. Mladinski center je sestavljen iz štirih samostojnih enot, ki pa se lahko medsebojno programsko povezujejo in so postavljene tako, da navzven delujejo kot homogena arhitekturna celota. Te enote so: pisarne, sejna soba, arhiv-skladišča, sanitarije, osrednji prostor za obiskoval- ce: informacijski pult, koncerti, gledališke igre, kino, galerija, delavnice, internetni ali bralni kotiček, zakulisje, požarni izhod, zunanji pokriti prostor: delavnice, učenje, počitek, zunanji koncerti... Arhitektura ostane v srcih bodočih uporabnikov le v primeru, če se le-ti lahko z njo poistovetijo. Spekter današnje mladine ter njihove zahteve pa lahko zadovolji le prostor z zanimivo paleto detajlov, ki jih ponavadi ni zaznati na objektih v njegovi bližnji okolici. Izbira detajlov je lahko pogojena z več dejavniki, kot so na primer makro in mikrolokacija ali pa že samo višina sredstev, namenjenih za izgradnjo in vzdrževanje objekta. Lokacija Mladinskega centra je bila s strani Občine Šoštanj predlagana na območju šoštanjskega bazena ali natančneje pod njim. Ta lokacija s svojimi »vodnimi aktivnostmi« predstavlja močan argument in je posledično vplivala na nastanek ovalnih zaključkov/stikov obodnih sten osnovnih prostorov, ki spominjajo na valovanje vode. Tako kot valovi tudi stene nimajo ostrih robov. Oblika se izkaže tudi za praktično, saj deluje prostor kot neskončna stena brez zaključka - roba. Informacije, akcije in misli mladih tako neovirano tečejo po vogalih prostora. Pomembno vlogo v dojemanju ambienta pa bo odigral ustrezen izbor svetil in s tem premišljena scenografija svetlobe. Omogočala bo ustvarjanje različnih ambientov, ti pa bodo ustrezali programu, ki se bo v njih trenutno odvijal. imeli na steni obešeno diplomo, so bili profesionalci, oni brez državnih potrdil, da znajo igrati, pa so bili amaterji. No, seveda - slednjih ni bilo mogoče zaposliti v gledaliških hišah. Bili so tudi drugi odtenki ideološkega pomena in pripadnosti edini politični stranki, kot danes radi rečejo, a to je že druga zgodba. Ta/takšna meja med amaterizmom in profesionalizmom pa je glede glavne stvari (kot bi rekel Kafka) v bistvu veliko bolj zabrisana in je edina prava ločnica med tema dvema. Tega ni mogoče določiti s formalno izobrazbo, ki je potrjena z diplomo, temveč se še najlaže določi z dejstvom, ali neka oseba od gledališkega dela živi ali pa se ukvarja s tem delom ljubiteljsko. Zakaj tudi »amaterji« so lahko visoko profesionalni in da je temu res tako, dokazujejo najmanj tri predstave letošnjega Linhartovega srečanja: Mož brez obraza, Stara garda Adijo! in nenazadnje tudi Improvizacija o Si-njebradcu. V teh predstavah je namreč ljubiteljstvo izpiljeno do stopnje, ki se je ne bi sramovalo nobeno zaresno gledališče, v katerih si služijo kruh (na)učeni umetniki. Zloženi fragmenti iz »ad hoc« dnevnika Petra Rezmana 43. srečanje gledaliških skupin Sloj m ZAVOD ZA KVLTVRO (OfTANO Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti v sodelovanju z zavodom za kulturo Šoštanj organizira Linhartovo srečanje 43. Srečanje gledaliških 0^ skupin Slovenije Šoštanj 3. - 6. junij 2004 15äl-ß373 ISSN LETOX ŠT. 8 31. AVGUST 2004 300 SIT Revija za kulturna in druga vprašanja občine Šoštanj in širše JS « JQxMrux» ndUfUm CEE, Inženiring za Energetiko in Ekologijo, d.o.o. Jamova cesta 20, 1000 Ljubljana Tel.: 01/474 37 67, Faks: 01/251 16 76 E-mail: cee@cee.si Podružnica Šoštanj Cesta Loie Ribarja 18, 3325 Šoštanj Tel.: 03/8993 679, Faks: 03/5882 262 E-mail: sostanj@cee.si Srečno 2006! Vesel božič in srečno novo leto 2006! LDS Šoštanj LDS LIBERALIMA DEMOKRACIJA SLOVENIJE SOCIALNI DEMOKRATI Vesel božič in srečno novo leto 2006 Vesel božič in srečno novo leto! resele Božične praznike, v letu 2006 pa * ä i ■ fur i * i vsem občankam in občanom občine S À ------: I ' -1 ! f «F miru, sreče, zdravja in zadovoljsti Uspešno novo leto 2006 želimo občankam in občanom občine Šoštanj! čut za prihodnost za nova pričakovanja, želje, spoznanja. Srečno! OROSITEV IME 3 PERGAM. KRALJEV SPANSKI SPOLNIK ARABSKI ŽREBEC JUPITROV SATELIT PREMIKANJE PO ZRAKU FIN. ZNANSTV. KEM. SIMB. ZA NIKELJ KEM. SIMB. ZA AMERICIJ AREAL ANTON INGOUC VALENTIN (Z NAPAKO! NISKI ZGODOVINAR. BIOGRAF KRAJ V SLOV. GORICAH SPANSKI IGRALEC (LUIS) TRACARKA JANEZ JALEN 2. IN 3. SAMOGLASNIK ABECEDE GLASBENI ZNAK ...STRAVIN- SKI 100M2 RIMSKA 50 MOBILIST (ANTONIO) FRANC. IGRA-LEC (BRUNO) ' RIMSKA 999 CESTNO VOZILO KEM. SIMB. ZA ŽVEPLO VPRAŠANJE ZAHTEVA... GLASBILO V PIHALNEM ORKESTRU SAMEC DOMAČE ŽIVALI SKELET DELAVCI PREBIVALCI PO IMENU KRAJA RIMSKA 1 SLOV. MLADINSKI PISATELJ (FRANC) GORA V TESALIJI OKOVANJE RUSKO ZENSKO IME KEMIJSKI SIMBOL ZA SILICIJ KNJIGA ZEMLJEVIDOV IZRASTEK NA GLAVI TOČILNA MIZA RIBA V PRE-SPANSKEM JEZERU MLEČNI IZDELEK HLOD(POG.) RUSJANOVO LETALO PRISTANIŠČE V IRANU vam BOGINJA ZARJE KUBANSKI POLITIK AZERBEJD- ZANSKI SKLADATELJ GLAVNO MESTO LITVE AMER. IGRALEC (RAY) PRIPADNIK BOGOMILOV LAŠKEGA ROMAN IVANA CANKARJA UGANKARSKI SLOVARČEK AMIROV - azerbajdžanski skladatelj (Fikret); BOLGER - ameriški igralec (Ray); GIERA - italijanski baletnik; GNINI - italijanski avtomobilist (Antonino); LLAMAS - španski igralec (Luis); OETA- pristanišče v Iranu; RAUDE - finski znanstvenik; VILNIUS - glavno mesto Litve. Izmed pravilnih rešitev križanke bomo izžrebali nagrajence, ki bo prejel dve vstopnici za gledališko predstavo v Slovensko ljudsko gledališče Celje po lastni izbiri in eno knjižno nagrado. Izžrebani nagrajenki prejšnje križanke (List 11/2005), sta: Nataša levar, Goriška 65, 3320 Velenje, ki prejme dve vstopnici za predstavo v celjskem gledališču in Blaž Pori, Čečovje 9 c, 2390 Ravne na Koroškem, ki prejme knjižno nagrado. Nagradna križanka December 2005 Gesla Križanke: Ime in priimek: Naslov: Izpolnjen kupon pošljite na naš naslov do 10. Januarja 2006. Trg svobode 12,3325 Šoštanj, tel.: (03) 89-84-300, fax: (03) 89-84-333 Na podlagi Z, 8., in 9. člena Pravilnika za vrednotenje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v Občini Šoštanj lUr.l.OŠ, št. 1/2005) Občina Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj, objavlja Trg svobode 12, 3325 Šoštanj, tel.: (03) 89-84-300, fax: (03) 89-84-333 Na podlagi Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74 in 34/88) in 6. člena Pravilnika o pogojih za oddajo poslovnih prostorov v najem in določanju najemnin za poslovne prostore (Uradni list občine Šoštanj št. 4/97) objavlja JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNEGA PROSTORA V NAJEM Predmet oddaje je 1 (en) manjši poslovni prostor na naslovu Kajuhove ceste 8 v Šoštanju (v neposredni bližini bivše OŠ Bibe Roec-ka). Skupna površina poslovnega prostora znaša 12,00 m2 z izklicno najemnino 5.023,00 SIT; (brez DDV-ja). Osnova za izračun najemnine poslovnega prostora je metodologija o merilih in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš, oz. skladno z določbami Pravilnika o pogojih za oddajo poslovnih prostorov v najem, ter o določanju najemnin za poslovne prostore (objavljen v Uradnem listu Občine Šoštanj št. 4/97). Poslovni prostor je primeren kot garažni prostor za osebno motorno vozilo in se oddajajo za določen čas enega leta od podpisa pogodbe. Interesente Vabimo, da pisne ponudbe dostavijo osebno vtajništvo občine ali priporočeno po pošti na naslov: Občina Šoštanj, Trg svobode 12, 3325 Šoštanj, s pripisom: »Ne odpiraj - ponudba, Javni razpis za oddajo poslovnega prostora v najem«. Upoštevane bodo vse ponudbe, ki bodo v tajništvo občine Šoštanj dostavljene najkasneje do vključno petka, 20. januarja 2006 in sicer do 10:00 ure. Za dodatne informacije in ogled poslovnih prostorov se lahko interesenti oglasijo v tajništvu občine Šoštanj. V ponudbi je potrebno navesti višino ponujene najemnine, ki ne sme biti nižja od izklicne najemnine. K ponudbi je potrebno priložiti: - dokazilo o resnosti ponudbe - potrdilo o plačani varščini treh mesečnih najemnin na transakcijski račun občine Šoštanj št: 01326-0100018560, odprt pri Banki Slovenije. Uspelemu ponudniku bo varščina obračunana pri najemnini, neuspelemu pa vrnjena v roku 3-dneh od izbire najugodnejšega ponudnika. Odpiranje ponudb bo opravila komisija, ki bo hkrati izločila prepozno prispele in nepopolne ponudbe. O izbiri najemnika bo na predlog komisije odločil Župan. Vsi ponudniki bodo o izbiri pisno obveščeni v roku 8 (osmih) dni po zaključku javnega razpisa. Vabljeni k oddaji ponudbe. Uprava Občine Šoštanj JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v občini Šoštanj za leto2006 I. NAROČNIK: Občina Šoštanj, Trg svobode 12, 3325 Šoštanj. II. PREDMET RAZPISA: sofinanciranje programov ljubiteljskih dejavnosti v občini Šoštanj iz finančnih sredstev proračuna Občine Šoštanj za leto 2006. III. Pravico do sofinanciranja programov ljubiteljske kulturne dejavnosti na tem razpisu imajo izvajalci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: IV. OKVIRNA VIŠINA SREDSTEV: 3.000.000,00 SIT V. RAZPISNA DOKUMENTACIJA vam je na voljo v tajništvu Urada župana Občine Šoštanj, podrobnejše informacije pa na tel. 898 43 14 - Alenka Verbič. VI. ODDAJA VLOG: vloge morajo biti podane v skladu z razpisno dokumentacijo skupaj z dokazili in prilogami. Poslane morajo biti v zapečatenem ovitku na naslov: Občina Šoštanj, Trg svobode 12, 3325 Šoštanj, s pripisom: Javni razpis za sofinanciranje programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v občini Šoštanj za leto 2006 - NE ODPIRAJ, najpozneje do 31. januarja 2006. Šteje se, da je prijava prispela pravočasno, če je bila oddana zadnji dan roka za oddajo vlog na pošti s priporočeno pošiljko ali oddana do 12. ure v tajništvu Urada župana Občine Šoštanj. Prepozno oddanih.vlog komisija ne bo obravnavala. VII. DATUM ODPIRANJA VLOG: najpozneje do 15. februarja 2006. Vlil: SKLEP O IZIDU RAZPISA bodo vlagatelji prejeli v 15 ih dneh po vrednotenju vlog. IX. POGODBE O SOFINANCIRANJU bodo z izbranimi vlagatelji sklenjene v 30 ih dneh po končanem postopku. X. PORABA DODELJENIH SREDSTEV: izvajalci morajo dodeljena sredstva porabiti v proračunskem letu, za katerega velja ta razpis. Številka: 670-06-0001/2005 ŽUPAN OBČINE ŠOŠTANJ Datum: 15.12.2005 Milan KOPUŠAR, l.r. - da imajo sedež v občini Šoštanj, - da so registrirani v skladu z Zakonom o društvih najmanj eno leto pred objavo razpisa, - da imajo osnovne materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničevanje načrtovanih dejavnosti, - da imajo evidenco o članstvu, - da opravljajo svojo dejavnost na neprofitni osnovi, - da pristojnim občinskim organom redno dostavljajo letna poročila o realizaciji programov ter načrt aktivnosti za prihodnje leto. Naj Vam bo vse leto obdano s prijaznimi ljudmi, s prijaznimi besedami, zdravjem, srečo in uspehom. Vesele božične praznike ter srečno in zdravo novo leto 2006! ZAVOD ZA WJLTVM ŠOŠTANv)