Matica slovenska. čudil se in strmel bode 87et ae mo5no nad tem, kako smo Slo^enci celib 300 lct 7kljub neizmernim opo^iram 6edalje krepkeje 7stajali iz groba 87oje 7iše tisoSletne duae^ne, narodne in politi8ne smrti. Velikansko delo 7rši 8e pred nami. Najpr^lje bilo je treba blagih mož, ki bi se usmilili ubogega, zani6e7anega od ptuj8e7e pete teptanega ljudst^a. Teh nam je Bog dal, kojeniu bodi za to 7aa 8ast in h7ala! Drugi6 morali so možje narodnjaki ljudst^o 7zbujati k uarodnej zavesti. Trije so tukaj izredno sre8no upli^ali: Voduik, Slomšek in Toman. Vsak je potemcem osnoval ali pouzročil narodnib za7odo7 ali podjetij, katera ae sedaj, to pa 7edno krepkeje, skrbijo za naroduo pros^eto našega Ijudat7a in za njegov obsstauek sred izobražene E^rope na ski-ajneui predstražji 7sega Slo7anst7a. Vodnik je 1. 1797 prvi izdal ,,Ljubljanake no^ice". Tako je on pot nadelal poznejšim toliko blagonosnim g. dr. Bleiweisso7im nNo7icam" ter je oče 7semu sedaj nže uplivuemu 8asništ7u slo^enskemu. Slomšek nam je zapustil cestito ndružbo S7. Moborjevo", da širi narodnokraeansko omiko med priprostim ljudstvoui, a slavni Toman osnoval zuanstveni za7od ,,Matico slovensko" dne 8. niarcija 1. 1863, najlepši spomiu na tiaočletnico slo^anskib apostolo7 S7. Cirila iu Metoda. ,,Mislimo in nabirajmo mo8i, djal je takrat blagi dr. Toraan 7 d^orani ljubljanske čitaluice, da uatanorimo ,,Matico slo^ensko", iz katere, kakor bucele iz ulnjaka, naj piiletijo podučilne kujige za uarod naš mili." Zgodilo je se tako. Misel rodivša se najprvlje 7 domoljubnib sicib 40 mariborskib uaiodnjako7 ui ostala jalova, ampak pomagala nam je pod vodst^orn sla^nega dr. Tomana, da amo dobili nMatico alovensko", ki je sedaj naš pr7i, uaa najmočuejži in naj^ažuejši znanat7eui za^od. Tako se bližamo tietjej stopnji narodne prosvete, do zuamt^euega neobiaže^anja na podlagi domačega, uarodnega, alo^enakega jezika. Probujanje Slo7ence7 k no^emu, narodnemu in politi8nemu ži^lienjuje za^ršeno. Zas^etila nam je zarija no7e in boljše dobo 7 narodnem življenji! Ako sedaj pogledamo na delovanje ,,Matice slo^enske", prizna^amo radostni, da je 7 S7ojo 7ele7ažno S7iho uže mnogo dognala, a ae 7eč srečno napotila in pripra^ila. Od svojih prijatelje7, ustano7niko7 (ustano^nina jc 50 fl.), Ietniko7 (letnina znaaa2fl.) nabralaje 58.083 fl. To je uže precejšnja S7ota, a še ne tolika, da bi bila mogla ustrezati 7sem jako raznim željaru in zalitevam, kakoršnih je se 7saj 7 prvej uaglici bilo pre^eč naglašalo. Tudi 7 inarsiSeni drugem je sedaj jasno iu opra7i8eno ,,Matice slovenske" pre^idno postopanje. Pri 7ar8neai gospodarjenji začela je izdajati knjige najpotrebnejše glede na svrlio celomn za^odu uasta^ljeno. Z izda^anjem knjig ,,Štirje letni 8aai", Scboedlerje^e ,,Knjige prirode", dalje rŽi7alst7a'', ,,Rastlinst7a", nPrirodoznanskega zemljepisa" iu napoaled ,,Znanst7ene nemško-slo7enske terminologije'' nam je ust^arila potrebnib znanat^enib izrazo7, naslaujajočib se na oatale Slovaue. To je neizmerne 7ažnosti in neprecenljiva zasluga Matičnih odborniko? in pisatelje^, zlasti neumcruo marlji^ib mož, kakoršni so: Cigale, Erja^ec, Tuaek, Jesenko itd. Ve5na jim ,,pamnjat", h^aležen iu sla^en spomin! Sedaj bodo se pisatelji, uiedniki, profeaorji, uradniki, dubovniki, učitelji, notarji, ad^okati itd. mogli leži gibati. Nibče se ne bo smel izgo^arjati, da nimamo potrebnih in določenib iziazo7 znanst^enib. Omenimo ae ob kouci, da je ,,Matica slovenska" izdala še mnogo drugih knjig zra^en lepega atlanta, t. j. zbirke zemlje7ido7; dalje: znameniti so njeni ,,Letopisi", kder se nabirajo tudi zgodo^inske črtice 7 pojasnilo slo7euskej in slo^anskej zgodo^iui. Marljivo dela na to, da ae Slovani uied seboj bolje upoznavamo. V to S7rbo služi posebno knjiga ,,Slo7anstvo" (Slo7enci, Hi7ati, Srbi, Bolgari), čije drugi del se piireduje (Čebi, Poljaki, Rusi). G. dr. Erižan dopoalal je ,,Logiko", g. prof. Šuinan naznanil ,,Slo7nico alo^ensko" na podlagi najnovejših nauko7 Mikloši8e7ih itd. Letos šteje 1844 udov, katerim je doposlala kujige: 1) Letopia 1879, 2) German- st70 iu njega upli^ na Slovanstvo, 3) Znaust^ena terminologija, 1) Pesni J. Vesela-Eoseskiga in 5) Hrvatska slo^nica. Slobodno torej in radostni prizna^aiuo dosedanje delo^anje ,,Matice slo^enske". Temeljno zido^je stoji, stavimo 7rlo in modro naprej i t