© ziiiishcm spenfo živali. Vse živali v mrzlejših krajih, kojih prehranjevalnih pogojev domača zima r.a more izpolniti, kakor tudi vse one, ki se ne morejo ustavljati inrazu, tem primanjkljajem pa se tudi ne morejo izogniti, se prepustijo ob nastopu zime spanju — nekatere celo popolnoma otrpnejo. Predvsem treba povdariti, da pri zimskem spanju živali nikakor ne prekinejo življenjskega delovanja, ampak se to le zniža, ker se menjavanje snovi popolnoma zaustavi. Nekako prekinjena prehrana v dobi zimskega spanja se nadomešča z maščobo, katero si je žival nabrala v jeseni. Maščobne zaloge so pri večini sesalcev tako izdatne, da zapusti zaspanec na spomlad svoj brlog sicer znatno olajšan na teži, nikakor pa ne izčrpan ali obnemogel. Kako dolgo spe živali po zimi, to je odvisno od podnebja njihove domovine in od zime same. Vsekakor bo medved v Sibiriji spal mnogo dalje nego njegov tovariš v Karpatih. Miš-rovka (Spitzmaus) se bo zibala v zšmskem spanju na Norveškem gotovo mnogo dalje, nego po naših gozdovih. l'ri zimskih zaspancih pade v dobi RT>?.nja zelo telesna vročina. Netopir irna navadno 35 stopinj toplote, v času zimskega spanja le 6 stopinj. Istotako skače polh z ene veje na drugo s toploto 35 stopinj, po zimi pa spi le z 10 stopinjami. Ako vzamemo polha iz zimske postelje in ga prenesemo v zakurjrno sobo, se mu dvigne toplota tekom cna minute od 10 na 35 stopinj. Medved v svojem brlogu tudi v najhiijši zimi ne smrči trdno. Lovci ga zdregajo v zimskem času iz spanja z tli-ogi in ga potem ustrelijo ali zabodejo. Jazbeca ali veverico vidimo večkrat v najhujši zimi, da zapustita svoje skri vališče in se podajata na sprehode. Delovanje pljuč je pri zimskih zaspancih znatno zmanjšano. — Netopir dihne v teku 12 do 15 minut le enkrat, mcdtem ko delujejo njegova pljuča v istem času v toplejših dneh 50 do 60 krat. Kakor smo že omenili, pretrgajo živali sesalci v času zimske lenobe večkrat spanje in se nekako sprehajajo. Čisto drugače nego sesalci prebijejo — zimsko spanje živali: amfibije (dvoživke) in razna golazen. Pri dvoživkah in golazni so opazovali, da spijo te živali skupno v večjih množinah. Močeradi se skrijejo po 100 komadov skupaj v kako skalnato razpoklino. Modrasi spe skupaj po 20. Žabe se zarijejo, ko nastopi mraz, globoko v blato ribnika ali mlake. V blatu nokako otrpnejo in se prikažejo še le na spomlad. Žaba krastača se ne skrije v blato, ampak se potegne v zimi v kako luknjo ali razpoko. Vhod v spalnico zadola z zemljo. Ribe po večini spe zimsko spanje v i>latu na dnu vode in životarijo od prihranjene masti. O krapu je znano, da zamrzne v ledu in prenese 20 stopinj Celzija pod ničlo čisto z lahkoto. Sesalci prezimijo navadno posamič. O polhih je znano, da se podajo skupno v r.filih družinah k zimskemu spanju. Spalnice si pa uredijo tako, da je med vsakim zaspancem stena iz mahu. — Večkrat se zgodi, da se zbudi kak večji polh bdlj zgodaj in pokolje še speče tovariše. Netopirji prezimijo za nogo viseč po več sto skupaj in se ne zavarujejo eden napram drugemu. O medvedki je na primer znano, da celo povrže 1 do 4 mladiče v dobi zimskega spanja. Ko je spravila mladiče na svet, zadremlje in jih doji v spanju.