KERAMIKA Z LICENSKO ORNAMENTIKO (LITZENKERAMIK) NA LJUBLJANSKEM BARJU PAOLA KOROŠEC Med keram ičnim gradivom na L jubljanskem b a rju imamo poleg ene fragm entirane posode tudi še nekoliko drugih fragm entov posod, ki bi tako po svoji obliki, k akor tudi po ornam entiki m ogli p rip ad ati poseb­ nemu keram ičnem u tipu. Ako te fragm ente analiziram o, bomo videli, da p ripadajo keram ični skupini, k i jo je uvedel v znanstveno literatu ro W illvonseder pod imenom »Litzenkeram ik«.1 Pittioni, ki m eni, da takšna term inologija ni posrečena, prišteva to vrsto keram ike v skupino tako im enovane k u ltu re s posameznimi grobovi »E inzelgrabkultur«.1 2 Na tem keram ičnem tipu je zelo značilna ornam entika, k atere teh ­ niko izdelave tolm ačijo v znanstveni lite ratu ri na različne načine. Franz jo n. pr. tolm ači kot »falsche Schnur«, lažna vrvičasta ornam entika,3 P it­ tioni zopet meni, da je ta ornam ent dediščina o rnam enta iz k u ltu rn e skupine vrvičaste keram ike. Ene motive tolmači k o t odtis vrvice ali pa z vrvico ovite paličice, medtem ko druge tolm ači kot odtis neke tkanine.4 Podobno m nenje zastopa tudi W illvonseder.5 O rnam ente, n ap rav ljen e z odtisom vrvice ali z odtisom tkanine, imamo na raznih prim erih, k i so b ili najdeni v D iirn k ru tu an der M arch,6 G utram sdorfu7 in St. N ikolausu p ri Salzburgu,8 medtem ko posoda, n ajd en a v St. Salvadorju p ri Friesachu,9 ki je po obliki popolnoma identična z doslej om enjenim prim erom , kaže glede ornam entike popolnom a drugo tehniko. Pittioni, k i je objavil to najdbo, govori o vrvičastem odtisu, v resnici je pa ornam ent tu k aj na- 1 Nachrichtenblatt für deutsche Vorzeit, Leipzig 1934, 13. — Serta Hoffille- riana, Zagreb 1940, 21. — Bücher zur Ur-und Frühgeschichte, Wien 1937, 24. 2 Pittioni, Urgeschichte des österreichischen Raumes, Wien 1954, 239 sl. 3 MAGW 1926, 221. 4 Carinthia I, 1938, 110 sl. 5 Sledeč Willvonsederju (Bücher zur Ur- und Frühgeschichte, 1937, 24. — Serta 1 loffilleriana, 21) je razliko med odtisom vrvice in vrvičastih trakov opazil tudi Ložar (Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, Ljubljana 1941, 9, opomba 27). Vendar pa Ložar omenja, da imamo v enem primeru odtis tkanine, kar potrjuje tudi J. Korošec (Zgodovina Ljubljane I, Ljubljana 1955, 259). 6 MAGW 1926, 221, sl. 2. 7 Pittioni, Urgeschichte, sl. 169. 8 Germania 1944—1950, 173, sl. 1 . 9 Carinthia I, 1938, 111, sl. 1 . pravljen z nitjo ovito paličico ali z nitjo, k i je bila ovita z drugo nitjo.9 a Takšna tehnika se na tej vrsti keram ike zelo često uporablja poleg orna­ mentov, ki so bili napravljeni z odtisi z n itjo ovite paličice. Om eniti m oram tudi m nenje P atay ja, ki pri obravnavi tega keram ičnega tipa v skupini Kisapostag nagyrévske kulture ter v ^k u ltu rn i skupini Gata (w ieselburska k u ltu rn a skupina po M enghinu), v sklopu k a te rih se zelo pogosto ja v lja na O grskem , sodi, da je v starejši fazi ornam ent izdelan z odtisom paličice, ovite z nitjo, medtem ko se v m lajših fazah im itira z linijam i.1 0 1 1 Naša keram ična skupina uporablja k ot glavne oblike am fore, sko­ dele in vrče, pri k a te rih je karak terističn a odlika lijakasto razširjen vrat. Včasih im ajo posamezni prim eri tudi trak ast ročaj, n ek ateri pa im ajo poleg večjega trakastega ročaja diam etralno tudi še ušesce. Spodnji del posod je navadno kroglast ali pa bikoničen. O rnam entika obsega vodoravne linije, napravljene z odtisi z n itjo ovite paličice te r odtise vrvic ali vodoravnih in valovitih trakov, n ap rav ljen ih z odtisi vrvičastih trakov. Nahajam o jo pa ali po celi površini v ratu , ali samo pod robom ustja. Pri vrčih je ornam ent izdelan tudi na ročajih.1 1 Na L jubljanskem b a rju je najbolj izrazit prim er tega keram ičnega tipa že večkrat v lite ratu ri om enjena, skoro cela o h ran jen a skodela iz N otranjih Goric.1 2 Spodnji del je pri skodeli polkroglaste oblike, m ed­ tem ko je vrat lijak asto navzven razširjen (T. III, 1; inv. št. 5799). Na ostrem prehodu m ed vratom in ramenom je horizontalno p relu k n jan o ušesce. O rnam ent, k i sestoji iz štirih horizontalnih trakov, nap rav ljen ih z odtisi vrvičastega tra k u , je razširjen po vsem vratu. Podoben ornam ent je tudi n a fragm entu v rata neke podobne skodele, vrča ali am fore s to razliko, da dva odtisa vrvičastega tra k u pred stav ljata valovnico (T. I, 1; inv. št. 1801). Ta fragm ent, k akor tudi več drugih fragm entov podobnih posod, od katerih so se ohranili deli v ra tu z ustjem (inv. št. 1781, 1794, °a Doslej sem mislila, da je ta način ornamentiranja bil napravljen z zob­ častim koleščkom. Na negativnem odtisu ornamenta se pa jasno vidi, da se je ornament napravil z odtisom nitke, ki je bila ovita okoli druge niti. Na tak način ornamentiranja me je opozorila g. Amâlia Mozsolics, na temelju poskusov, ki jih je napravil Istvan Mèri (Amalia Mozsolics, Der Frühbronzezeitliche Ur­ nenfriedhof von Kisapostag in Istvan Mèri, Die Anfertigung der Inkrustations­ betten an den Gefässen von Kisapostag). Mèri sodi, da se je nit ovijala okoli nekakšne paličice, medtem ko drobnost odtisnjenega ornamenta prej govori za ovijanje niti okoli niti. 1 0 Patay, Frühbronzezeitliche Kulturen in Ungarn, 1938, 43 sl. 1 1 Primerjaj oblike in ornamentiko pri Pittioni, Urgeschichte, sl. 169—1 7 1 in Germania 1944—1930, 173, sl. 1 , 2. 1 2 Jahrbuch für Altertumskunde IV, 1911. 96, sl. 7. — GMDS 1941, 9 in opomba 27. — Zgodovina Ljubljane, 259. T. VIII, 4. — Serta Hoffilleriana, 21 (Willvonseder, obravnavajoč tukaj najdišča slavonske kulturne skupine v Avstriji, omenja tudi skodelo iz Notranjih goric, ki jo zaradi vrvičaste tehnike ornamenta veže z ornamentom kupe na nogi iz Melka na Donavi. To kupo ça dalje nepravilno veže s kupo na nogi iz Zoka) 24/25 Bericht der R. G. K., 1934/35, T. 20, 11. (Kupa je namreč le po vsebini ornamentike analogna kupi iz Melka, nikakor pa ne po tehniki, v kateri je ornamentika izdelana. Našo skodelo omenja tudi Pittioni v MAGW, 1935, 16, ko obravnava gradivo iz Gutramsdorfa). 1798, 1799),1 3 1 4 so bili najdeni na koliščih p ri Igu. O rnam entirani so z od­ tisi vrvice in z nitjo ovite paličice (T. I, 2; T. II, 1, 2). Poleg om enjenih fragm entov je zanim iv tudi fragm ent vratu, k i polkrožno p re h a ja v rame posode (T. I, 3; inv. št. 1800). Fragm ent je v zvezi s p rejšn jim i samo po ornam entalni tehniki, ne pa tudi po obliki. V oči b ije tudi fragm ent ustja, v ratu in ram ena neke posode, ne samo zaradi svoje ornam entike, temveč tudi zaradi m alega trakastega ročaja, ki veže v ra t pod ustjem in ramo; hran ijo ga v arheološki zibirki Naravoslovno-zgodovinskega m uzeja na D u n aju (T. II, 3; inv. št. 2034). T udi ta fragm ent je bil najden na enem kolišču p ri Igu.2 4 D va druga fragm enta posod, p ri k aterih je ohranjen kos zadnjega dela, sta zanimiva zaradi ornamentov, ki se ne om ejujejo le n a vrat, tem več se širijo po ostrem prehodu v ram e tudi še po samem ram enu; en fragm ent je v Narodnem m uzeju v L ju b ljan i (T. II, 2; inv. št. 1794), drugi pa v NaTavoslovno-zgodovinskem m uzeju n a D u n a ju (T. II, 3; inv. št. 2034). P ri prvem fragm entu je ornam ent na ram enu ohranjen samo še v eni liniji, ki je podobna onim na vratu. Žal se p a ne da re­ konstruirati. D rugi fragm ent, pri k aterem je poleg dela v ratu in ram ena ohran jen tudi trak ast ročaj, v zbuja pozornost tudi po tehniki, s katero je b il izdelan ornam ent. T u je nam reč poleg ornam entov, izdelanih z ovito paličico (na v ra tu in na ročaju) uporabljena tudi tehnika izdolbenih ornam entov oziroma njena im itacija s pomočjo vbodov, ki je sicer lastna slavonski k u ltu rn i skupini.1 4 a Namesto z izdolbenim i trik o tn ik i je z vbodi b ila nap rav ljen a cikcakasta plastična tračica, k i je zelo pogostna v tej k u ltu rn i skupini. Žal se imenovana dva fragm enta ne m oreta rekon­ struirati. V endar lahko domnevamo, da sta pripadala vrčem , kakršne imamo na T. V, 3—6. K akor nam fragm enti jasno kažejo, so im eli lijakast vrat. V isto keram ično skupino bi poleg teh ornamentiram ih posod in frag­ mentov šle tu d i amfore in ferine s kroglastim spodnjim delom in lija ­ kasto razširjenim vratom , ki so bile v več prim erih n ajd en e na koliščih pri Igu (T. III, 3, 4, 5; inv. št. 1353, 1177, 1186). Te amforice, k i im ajo ne­ koliko n ižji v ra t k ak o r podobne v A vstriji, se lahko tolm ačijo kot im i­ tacija lokalnega značaja, vendar pa jih je mogoče izv ajati samo iz av ­ strijsk ih vzorov. Naše posodice imajo* na dnu m ajhno okroglo vdolbino, omfalos, n ek atere pa tu d i po dve subkutani ušesci na ram enu (T. III, 2; 1 : 1 Ložar (GMDS 1941, 51 in opomba 95), ko govori o obstoju vrvičaste ke­ ramične kulturne skupine na Ljubljanskem barju, omenja, da so se vse vaze ohranile le v črepinjah, a v opombi navaja poleg fragmenta vratu z delom ramena, na katerem sta dve skupini vrvičastih odtisov, tudi še druge fragmente, ki imajo inventarne številke 1790, 1794—1796. Ne glede na pravilnost gledišča, ali imamo tu res opravka z vrvičasto keramično skupino ali ne, spadata v zgornjo skupino med ostalimi še dva fragmenta (inv. št. 1800 in 1801; T. I, 1, 5). Fragment inv. št. 1800 (T. I, 3) je Lož.ar označil kot čašo na nogi ali pa nogi podobnem podstavku (Čas, Ljubljana 1941, 180). Napačno ga dalje postavlja med oblike, ki naj bi nastale pod vplivom zvonaste čaše. Upošteval pa ni pri tem niti tehnike niti načina ornamentike, ne glede na to, da je tudi njegovo tolmačenje oblike zgrešeno. 1 4 Gradivo mi je dal na vpogled dr. Krommer, kustos muzeja, in se mu tudi ob tej priliki najtopleje zahvaljujem. 1 1 1 Navadni vbodi v slavonski kulturni skupini pogostno, ponekod pa skoraj po pravilu, zamenjujejo tehniko izdolbenih ornamentov. inv. št. 1310). Vse dosedaj omenjeno gradivo je izdelano iz dobro čiščene zemlje, t i je včasih nekoliko m ešana z drobci krem ena te r črnosivo žgano. Med orodjem in orožjem, ki sp rem ljata našo keram ično skupino, so tudi facetirana kladiva z izvrtano luknjo, izdelana iz serpentina ter su- lične osti iz sileksa (T. IV, 1—8). Tip tako im enovane »Litzenkeram ike« je znan na p o d ro čju Spodnje A vstrije in sega na zahodu tudi na Solnograško,1 5 na severu p reh aja v južno Slovaško,1 6 a na vzhodu v zahodno Ogrsko.1 7 1 8 Na p o d ro čju Jugo­ slavije je ta tip b il do sedaj znan samo v prim eru skodele iz N otranjih goric.1 3 Ob n ajdbah na koliščih p ri Igu vidimo, da je ta keram ični tip dospel sem na ju g v močnejšem valu, ne p a samo z enim prim erom . V zadnjem času je bila odkrita nova n ajd b a tega tipa v spilji V indiji (jama Vindija) pri V araždinu, in sicer z nekoliko zelo lepim i in izrazitim i prim eri.1 9 N ajdba identičnih posod v V indiji je za L ju b ljan sk o b a rje zelo velikega pomen, k er predstavlja danes most med Spodnjo A vstrijo in Koroško ter L jubljanskim barjem , ki je doslej bilo nekako osamljeno. Vendar p a obstaja razlika m ed tem a dvem a lokalitetam a. M edtem ko je v jam i V indiji ta tip keram ike od k rit kot sam ostojna n a jd b a in celota, nevezana na druge k u ltu rn e skupine,2 0 najdemo- na L jubljanskem b a rju keram iko te vrste le v posameznih prim erih v sklopu z drugo k u ltu rn o skupino. Ako prim erjam o naše prim ere z L jubljanskega b a rja z analognim i prim eri drugih najdišč, bomo videli, da ni dvoma, da spadajo v krog keram ičnega tipa, ki ga W illvonseder im enuje »Litzenkeram ik«, a ga P it- tioni prišteva k rogu k u ltu rn e skupine posameznih grobov (Einzelgrab- kultur). Naša skodela iz N otranjih goric ima po obliki analogije m ed sko­ delam i iz naselbine v D rassburgu T aborac,2 1 en fragm ent n ajd en na ko­ liščih pri Igu (T. I, 1) ima analogije v v rču iz L ovasberénya,2 2 a po raz­ delitvi ornam entov v vrču, najdenem v grobu v St. S alvator ju p ri F rie- sachu na Koroškem, ako p ri tem ne upoštevam o tehnike izdelave.2 3 Zad­ 1 5 Germania, 1944—1950, 173, 175. 1 6 L. c. 173. 1 7 24/25 Bericht der RGK, T. 23. 13. — Mozsolics, Der frühbronzezeitliche Urnenfriedhof von Kisapostag, T. III, 33; T. IV, 66, 103; T. IX, 1—3, 6—7, 14, 21—22, 23—24, 34. 1 8 Serta Hoffilleriana, 21. Willvonseder omenja na tem mestu, da so v Na- ravoslovno-zgodovinskem muzeju na Dunaju med gradivom, ki je najdeno na koliščih pri Igu, tudi posode ornamentirane z vrvičastim ornamentom v precej zamotanem sestavu. Ker se Willvonseder v svojem članku ne izraža jasno, na katere fragmente misli, je pač mogoče domnevati le, da je v mislih imel fragment manjšega vrča, predstavljenega na T. II, 3. Vendar pa ornament tukaj ni bil izdelan z odtisom vrvice, temveč z ovito paličico. 1 9 Gradivo, ki je v Gradskem arheološkem muzeju v Varaždinu, objavlja v istem časopisu prof. Vukovič. Prof. Vukoviču se tudi zahvaljujem za ljubez­ nivost, da mi je že poprej dal gradivo na razpolago in tudi vse podatke. 7 0 Vukovič domneva, da najdba v jami Vindiji predstavlja grobni inventar glede na tam najdene ostanke ljudskega okostja. 2 1 Pittioni, Urgeschichte, 245, sl. 170. 2 2 24/25 Bericht der RGK, T. 23, sl. 13. 2 3 Carinthia I, 1938, H O . njem u p rim eru sia po tehniki izdelave ornam entov analogna tudi še dva d ruga fragm enta s kolišč pri Igu (T. II, 1, 2), k ak o r tudi en vrč, najden v jam i V indiji, na katerem je ornam ent izdelan po vsej površini v rata in na m ajhnem ročaju. Y isti tehniki je bil izdelan ornam ent tudi na nekem fragm entu v ratu iz jam e Vindije, in sicer ornam ent ravnih in valovitih trakov. Fragm ent, n ajd en na kolišču pri Igu z odtisom vrvi- častih trak o v , im a pa analogije v nekaterih prim erih iz jam e Vindije, k je r je tak način o rn am en tiran ja znan v več prim erih, d alje pa tudi v vrču iz Szomód vagva2 4 in d ru g ih najdiščih v zahodni O grski, k akor je n. pr. znana n ajdba iz Kisapostaga.2 5 P ittioni in Hell m islita, d a je ta keram ika nastala na tem elju k u l­ tu rn e skupine vrvičaste k eram ike s posameznimi prim esm i nekaterih oblik k u ltu rn e skupine zvonaste čaše. Za to domnevo n ah ajajo dokaz v n ajd b i iz H ellbrunnenberga.2 6 Po n ajd b i iz L ovasberénya2 7 in nekropoli K isapostagu, k je r se podobni vrči ja v lja jo s keram iko starejše bronaste dobe,2 8 d alje tudi po najdbi iz O ggaua,2 9 pa vidimo, da se je ta tip obdržal v precej velikem časovnem obdobju. Tako se m orejo pojasniti tudi vplivi raznih d ru g ih k u ltu rn ih skupin na oblikovanje tu obravnavane keram ike. O m alem trakastem ročaju na skodeli iz N o tran jih goric3 0 in večjem trak astem ročaju na vrčih, k o t je tisti na fragm entu s kolišč p ri Igu {T. II, 3), lahko sodimo, da je bil prevzet iz pozne faze badenske kulturne skupine (po P ittioniju), posebno še, ako imamo v vidu, da je ta oblika prišla v naše k ra je s področja, k je r je badenska skupina imela direkten vpliv n a keram iko tu obravnavanega tipa. Ce so skodele iz D rassburga T aborac, k ak o r m isli Pittioni,3 1 sprejele svojo ostro profilacijo ravno tako iz badenske k u ltu rn e skupine poleg izrazitega zoževanja proti dnu, potem bi polkroglasti spodnji del na naši skodeli mogel pred stav ljati le varianto. O bliko Lijakastega v ratu skuša Pittioni raztolm ačiti z vpli­ vom m egalitičnih k u ltu rn ih skupin,3 2 m edtem ko H ell sodi, da je izvor celotne oblike teh posod, ki jih im enuje »kegelförmig«, stožčaste oblike, v podonavskih k u ltu rn ih skupinah, kot so lengyelska in tiska, d alje m ünchshöferska in jordansm iihlska.3 3 Mislim, da bi ravno v tem krogu m orali iskati vplive za razvoj lijakastega vratu, k ak o r tu d i za am fore s kroglastim spodnjim delom, na k aterih vidi Ložar vpliv k u ltu re k ro ­ 2 4 Patay, Frühbronzezeitliche Kulturen in Ungarn, T. IV, 6. 2 5 Mozsolics, Der frühbronzezeitliche Urnenfriedhof von Kisapostag, T. IX, 2— 3. Na primeru T. IX, 21 je cikcakasta črta tildi na največji periferiji poleg ornamenta, ki je na vratu. 2 6 Germania 1914—1950, 175, 174. — Pittioni, Urgeschichte, 242. — Die Höhle 1951, 49. 2 7 Z nekoliko višjim ročajem. 2 8 Mozsolics, Der frühbronzezeitliche 1 . c. T. IV, 6. 2 9 Pittioni, Urgeschichte, T. 213, 216. 3 0 Takšno ušesce diametralno velikemu ročaju imamo tudi na vrču iz jame Vindije, kjer pa ni preluknjano, temveč predstavlja le vzboklino. Ker je naša skodela delno fragmentirana, ni mogoče ugotoviti, ali je diametralno ušescu na njem bil tudi nekoliko večji ročaj. 3 1 Pittioni, Urgeschichte, 245. 3 2 Carinthia I, 1938,'112. 3 3 Germania 1944—1950, 174. glastih am for3 4 (T. III, 3—5), k er misli, da jih drugače ni mogoče tolm ačiti. Ložar p ri tem ne zah aja globlje v problem posredovalca, 'ki b i naj po­ sredoval takšne oblike med kulturo kroglastih am for in L ju b ljan sk im barjem , temveč le navaja, da je ta k vpliv mogel priti na L jubljansko b a rje »na k akršen koli način«. V endar je pa takšna definicija nekoliko preohlapna, čeprav na drugem m estu pravi, da vidi ta vpliv v nek aterih podobnostih m ed našo keram iko ter keram iko posameznih najdišč, k ak o r so Schussenried, Mondsee, itd. Ne glede na to, da je tak šn a zveza m ogla biti tudi direktna, b i m orali imeti tudi posamezne razvojne oblike, v našem prim eru v kultu rah , k je r nahajam o tip naše keram ike. J. Korošec sodi ravno tako, da je vpliv k u ltu re kroglaste am fore n a L ju b ljan sk o b arje nemogoč že zaradi oddaljenosti te k u ltu rn e skupine od naših •najdišč.3 5 Ker vpliva kulture kroglaste am fore mi d irektno n iti na pod­ ročju A vstrije, oziroma nimamo tam nobenih najdišč s sledovi takšnega vpliva, b i se ta hipoteza mogla povsem opustiti. N ik ak o r p a ne smemo spregledati dom inanten vpliv, ki ga je im ela k u ltu rn a skupina zvonaste čaše, k atere n ajd išča se danes v A v striji vse bolj m nožijo in ki je tudi sama sp rejela m arsikakšne vplive drugih k u ltu rn ih skupin. Znano je, d a je k u ltu ra zvonaste čaše vplivala na form iranje m arsikakšnih k era­ mičnih öblik v raznih k u lturnih skupinah celo v nekem daljšem časovnem razponu. Analognost naših am for z izbočenim dnom in nek e posode z dvema ročajem a iz D rassburga Taborac, kakor tudi z vrčem iz D iirn- k ru ta nam kaže, da v naših prim erih nimamo neke posebne, lokalne v rste oblik, om ejene le na L jubljansko b arje. Tudi pri posam eznih naših p ri­ m erih je dno lahko sploščeno (T. III, 2), tako da posoda dobi skoraj obliko buče. N ekateri p rim eri im ajo celo nekoliko ožji v ra t in po dve subkutani ušesci. Te b i m ogli tolm ačiti ali kot istočasno varianto, ali pa kot razvojno obliko pod vplivom nek aterih drugih form. Zelo jasen vpliv k u ltu rn e skupine zvonaste čaše na L ju b ljan sk o barje, ne glede tu d i na samo tu k aj najdeno zvonasto čašo, imamo na naših posodah v teh n ik i izdelave ornam entike in njen e razdelitve. Tega vpliva doslej še ni nikdo omenil, čeprav so ga verjetno tu d i že zapazili, vendar ga niso znali tolm ačiti. Takšne prim ere, k o t n. pr. ornam ent na vrču iz St. S alvaiora pri Friesachu, tolm ači Pittioni napačno kot odtis vrvice.3 6 Isto ornam entiko imamo tu d i p ri več prim erih iz jam e V indije p ri Varaždinu, poleg onih, k je r imamo odtis pravega vrvičastega trak u . Sodim, da je to pom em ben dokaz za skupen pii v k eram ike z vrvičasto ornam entiko, ki pa ne pripada k u ltu rn i skupini vrvičaste keram ike, in k u ltu rn e skupine zvonaste čaše, na oblikovanje našega keram ičnega tipa. D a sta ta dva fa k to rja istočasno vplivala na oblikovanje o b lik in o rn a­ m entike m lajših k u ltu r, nam dokazujejo tu d i n ajd b e staro u n jetišk e k u l­ turne skupine, k je r p ri dveh vrčih nahajam o podobno ornam entiko. Ome­ n iti je treb a tudi, da ima eden od teh dveh vrčev, ki po obliki ni analogen našim, vendar n a v ratu popolnoma identičen ornam ent, izdelan v isti tehniki, k akor je eden od naših prim erov s kolišč p ri Igu (T .I, L 2).3 7 M GMDS 1941, 11. 3 5 Zgodovina Ljubljane, 253. 3 6 Carinthia I, 1938, 111. 3 7 Filip, Pravëké Ceskoslovensko, Praha 1948, 172, T. 14, 9, 10. Spregledati ne smemo tudi vpliva, ki ga je im ela slavonska k u ltu rn a skupina na ornam entiko našega keram ičnega tipa. T a vpliv pa ni bil včasih le v teh n ik i izdelave, tem več tu d i v m otiviki in v razdelitvi o rn a­ mentov. Sam a tehnika se pa bistveno razlik u je od p re jšn jih , saj je iz­ delana v tehniki izdolbenih ornam entov (duborezu). Naš keram ični tip je ravno tako imel velik delež p ri oblikovanju posam eznih keram ičnih oblik v raznih k u ltu rn ih skupinah, kot je n. pr. wiese!b u rsk a v severovzhodnem delu A vstrije, k i d alje p reh aja v se­ verozahodni del O grske in je znana tu pod im enom k u ltu ra Gata; d alje pa tu d i na druge k u ltu rn e sk u p in e v zahodni O grski, k ak o r je skupina Kisapostag, itd. Vidimo pa, da je ta keram ični tip zapustil močnejšo sled svojega obstoja tu d i na keram iki L jubljanskega b a rja . Samo tako mo­ remo raztolm ačiti amfore s kroglastim spodnjim delom in skoraj cilin­ dričnim , nekoliko nižjim vratom . O rnam entika, k i je izdelana z odtisom z nitko ovite palčice, je bila izdelana v obliki gostih vodoravnih p ara­ lelnih črt po vsej površini vrata. T a teh n ik a in razporeditev ornam entov je zelo pogosto- kom binirana z ornam entacijo teh n ik e izdolbenih o rn a­ m entov (duborezom), pri k a te ri lahko vidim o ali d irek ten vpliv ali pa rem iniscenco n a slavonsko k u ltu rn o skupino. K olikšen vpliv je slavonska k u ltu rn a skupina im ela tu d i n a tak o im enovano »Litzenkeram iko«, vi­ dimo n ajb o lje po že om enjenem fragm entu, najdenem p ri Igu (T. II, 3). N a vseh najdiščih imamo na tem tipu keram ik e tri načine ornam en- tira n ja . P ittioni, k i upošteva samo odtis vrvice in vrvičastega trak u , deli oblike n a dve časovni fazi. S tarejša bi u p o rab ljala samo odtis vrvice, m edtem k o bi m lajša imela odtise vrvičastega trak u . C e b i to Pittionijevo delitev uporabili p ri fragm entih z L jubljanskega b a rja , bi m orali frag­ m ente s kolišč pri Igu im eti za starejše od fragm enta, k i im a odtisnjen tra k v obliki valovnice, te r od skodele iz N o tran jih goric n e glede n a to, da so tam vodoravni trakovi. Ta dva prim era bi p red stav ljala m lajšo fazo, a tisti prim eri, ki so bili ornam entirani z odtisom ovite paličice, bi ravno tako sodili v starejšo fazo. Gledišče, k i ga m edtem zastopa P atay, se raz­ lik u je od gledišča, k i ga zag o v arja Pittioni. P atay sodi, da je takšna P ittio n ijev a domneva nekoliko p reu ran jen a, k er se ornam entika posod v K isapostag skupini razlik u je od onih, ki so bile n ajd en e na avstrijskem področju. M edtem nam reč, ko je na posodah iz A v strije u porabljen odtis vrvičastega trak u , j e v ta nam en na posodah iz skupine K isapostag upo­ rab ljen a za odtiskovanje z n itjo ovita paličica.3 8 Vidimo p a po prim eru iz St. Salvadorja, da se ta ista tehnika ornam entike ja v lja tudi na pod­ ročju A vstrije. Iz vsega sledi, da se povsod k je r se n a h a ja Litzenkera- m ika u p o rab ljajo trije načini ornam entiranja in to vsi trije istočasno tako odtisi vrvic, k ak o r odtisi vrvičastega tra k u in odtisi ovite paličice. V prašanje kronološke postavitve našega keram ičnega tipa je v glav­ nem rešeno. F ran z3 9 p o stav lja na tem elju sp rem ljajo čeg a gradiva, po­ sebno u n jetišk eg a tip a keram ike, vrček iz D iirn k ru ta v zgodnjo bronasto periodo. Po form i sodi, da p rip ad a w ieselburškem u tipu in ga tolm ači kot prototip raznih oblik tak o im enovanih panonskih k u ltu r. Franz tolmači 3 8 Patay, Frühbronzezeitliche Kulturen, 43. 3 9 MAGW, 1926, 221. im enovani lonček tako, da je p ri njem izražena že čisto bronasta oblika, pač pa z neolitiono (vrvičasto) ornam entiko. Podobno d atirata ta tip tudi H elP 0 in W illvonseder,4 0 4 1 medtem ko sodi Pittioni, opirajoč se na bogato najdbo iz G utram sdorfa, da je to poseben tip, k i bi po R eineckejevi k ro ­ nološki lestvici sodil v stopnjo bronaste dobe »A«.4 2 Pittioni vidi v tem tipu prehod, ki veže bronasto dobo (po obliki) z neolitsko (vrvičasti orna­ m ent). Podobno m nenje zastopa tudi H autm ann, k i sodi, da ta tip pred­ stav lja predhodno obliko skupine G ata.4 3 Patay, k in e raziskuje vprašanja, v kakšnem odnosu je »Litzenkeram ik« z G ata k ulturo, na k atere obm očju je bilo o d k ritih več najdišč in k aterih keram ični tip i so dokaj sorodni avstrijskim , k ak o r n. pr. vrček iz Sopron-Varosi puszta, ki je podoben onim iz av strijsk ih najdišč, čeprav predstavlja slučajno najdbo, sodi, da je ta tip istočasen s ku ltu ro Kisapostag, ki jo postavlja na konec I (po 'Pompi Tószeg A), oziroma na začetek I bronaste periode (Tószeg B).4 4 S tem se pa ne strin ja datacija Mozsolicseve, ki pri obravnavi nekropole v Kisapostagu te r pri obravnavi odnosa našega keram ičnega tipa in te k u ltu rn e skupine misli, da ne m ore sprejeti W illvonsederjeve datacije. Sam a stav lja naš tip pred skupino Kisapostag, t. j. na konec bakrene ali na začetek bronaste dobe.4 5 Ako vzamemo našo skodelo iz kolišča pri N o tran jih goricah, že glede na to, da je tu d i n ajb o lje ohranjena, kot najbolj izraziti predm et, ki je v celoti soroden posodam tega keram ičnega tip a z raznih najdišč A vstrije, moramo upoštevati tudi najdbo iz Lovasberénya,4 6 k i jo Tompa datira v Tószeg B l 4 7 te r bi po R eineckejevi kronologiji ustrezala bronasti dobi II a, in n ajdbo iz D iirnkruta, k i se ja v lja z izrazito bronastodobno k e­ ram iko (unjetiška). Spričo tega m oram o tudi soditi, da je P atay jev a da­ tacija 'tudi veliko verjetnejša k ak o r pa Mozsolicseve. O stali keram ični m aterial, n ajd en na kolišču pri N otranjih goricah sk u p aj z našo skodelo, im a zelo grobo fakturo. V endar so m arsikatere oblike bile, sodeč po frag­ m entih, zelo sorodne, če celo ne identične z im enovano skodelo (T. VI). G lede na analogno gradi vo, ki je bilo odkrito na kolišču p ri Blatni Bre­ zovici,4 8 m oram o sprejeti kot točno domnevo J. Korošca, ki vidi v gradivu iz kolišča iz N otranjih goric m lajšo fazo4 9 5 0 od faze doslej znanih kolišč p ri Igu, ter sodi, da je C hildeova kronološka postavitev N otranjih goric previsoka.6 0 4 0 Germania 1944—1950, 175. 4 1 Willvonsender, Die mittlere Bronzezeit in Oesterreich, 1937, 24. 4 2 Carinthia I, 1938, 112. 4 3 Burgenland 3, 1930, 118. 4 4 Patay, Frühbronzezeitliche Kulturen, T. X, 5 in str. 90. 4 5 Mozsolics, Der frühbronzezeitliche Urnenfriedhof von Kisapostag, str. 80. 4 8 24/25 Bericht der RGK, T. 23, 1—3 in 13. 4 7 L. c. 63. 4 8 Gradivo je še v obdelavi. — Arheološki vestnik V/1 , 18. — Zgodovina Ljubljane, 280. 4 9 Ix>žar je sodil, da bi eno kolišče pri Igu moglo biti mlajše, kakor ga pa datira Childe (GMDS 1941, 16). 5 0 Childe, The Danube in prehistory, 209, 213 sl. — Zgodovina Ljubljane, 259. K akor sem že poprej omenila, vidijo mnogi znanstveniki v k e ra ­ m ičnih izdelkih tip a »Litzenkeram ik« nekakšno povezavo s kulturno sku­ pino vrvičaste keram ike. M edtem ko Pittioni in H ell sodita to n a tem elju ornam entike, ki je izdelana z odtisi vrvice, so n ek ateri d ru g i na osnovi tak šn e ornam entike na teh oblikah celo videli obstoj k u ltu rn e skupine vrvičaste keram ike n a področju ju žn e Panonske rav n in e in celo na B alkanu.5 1 5 2 Tako je tu d i Ložar v zvezi s takšnim i p rim eri sodil o stikih L ju b ljan sk eg a b a rja s k ulturam i n a severu in na severozahodu.6 2 Tudi Mozsolicseva, ko obravnava keram iko našega tipa, sodi, da je ta mogla b iti v zvezi s ku ltu ro vrvičaste keram ike, čeprav s posredovanjem zvo­ naste čaše. Po njenem m nenju je v slavonsko k u ltu rn o skupino preko k u ltu re zvonaste čaše dospela iz k u ltu re vrvičaste k eram ik e posoda, k a ­ te re osnovna oblika naj bi bila v am fori iz Zoka. Ta im a ročaje v obliki tre h v ertik aln ih plastičnih vzboklin, bolj lija k ast v ra t in d o k aj kroglast spodnji del, ki je pa v osnovi vendar bikoničen.5 3 V endar pa mislim, da je potrebno prototip za to obliko iskati v k u ltu rah , k i so teritorialno veliko b ližje naši k u ltu rn i skupini, t. j. v Podonavju in panonskem b a­ zenu. V poštev bi prišle poleg virmanske k u ltu rn e skupine neolitična slavonsko-srem ska, lengyelska itd. Slavonsko-srem ska k u ltu rn a skupina je pa tak o in tako absorbirala vinčanske in m noge d ru g e elem ente.5 4 Področje, n a katerem se ja v lja ornam entika, izdelana z odtisi vrvice, je dokaj veliko. K olikor se ja v lja p ri nas na jugu, je vedno na posodah, o k aterih ne moremo reči, da bi im ele prototip v k u ltu ri vrvičaste k e­ ram ike. T akšne posode so tu d i že om enjena ku p a na nogi iz M elka,5 5 potem kro g lasta posoda z dulcem in m ajhen vrč iz Vučedola.5 6 Način vrvičaste ornam entike najdem o tudi v G rčiji5 7 na fragm entih posod, za k atere je tudi že M ilojevič ugotovil, da ne m orejo n ik ak o r b iti v zvezi s k u ltu ro vrvičaste keram ike.5 8 Č etudi vsi ta k i p rim eri niso istočasni z našim keram ičnim tipom, vendar pri analizi naših fragm entov jasno sledi, da tudi zanje ne moremo iskati prototipov v k u ltu ri vrvičaste k e­ ram ike. Že sama oblika profilov govori za mnogo m lajšo fazo, k a r omo­ goča tu d i n jih kronološko postavitev v m lajši čas. V zvezi z vprašanjem , ali o b staja na L ju b ljan sk em b a rju tudi k u ltu ra vrvičaste keram ike, ki naj bi b ila tu na tem elju fragm entov keram ike obravnavanega tipa, moramo to zanikati. K er ti keram ični objekti n iti v A vstriji n iti n a O grskem ne p rip ad ajo vrvičasti k u ltu rn i skupini, temveč 5 1 Germania 33, 1935, 151 sl. Glej tudi opombe 1—5 . 5 2 GMDS 1941, 30. 5 3 Mozsolics, Der frühbronzezeitliche Urnenfriedhof von Kisapostag, 80 sl. 5 4 Milojčić, Chronologie der jüngeren Steinzeit Mittel- und Südosteuropas, Berlin 1949, 85 sl. 5 5 R. R. Schmidt, Die Burg Vučedol. Zagreb 1945, 147, sl. 83, 2 a, 2 b. 5 6 L. c. sl. 83, 4 in 3. 5 ‘ Germania 33, 1935, 153, sl. 1 . — Omeniti je potrebno, da fragmenti ke­ ramike, ki so najdeni v Kraljevinah v Bosni, nimajo ornamentov, napravljenih z odtisom vrvice, kakor nekateri sodijo. 5 8 L. c. 151. u p o rab ljajo le vrvičaste ornam ente, izvajane na več tehničnih načinov, ji ne m orejo pripadati niti naši fragm enti na L jubljanskem b arju . To bi pa b ili tudi edini prim eri, k i naj bi govorili za obstoj vrvičaste k u l­ tu rn e skupine, 'ker drugih za sedaj ni. Tako k lju b raznim hipotezam odpada dom neva o močni kom ponenti vrvičaste k u ltu re na naših loka- litetah. ZUSAMMENFASSUNG Litzenkeramik am Laibacher Moor — Ljubljana Neben der bereits öfters zitierten Vase, die in Notranje gorice gefunden wurde, besitzen wir auch von den Pfahlbauten bei lg mehrere Fragmente, die zu dieser Art der Keramik gehören. Diese Art der Keramik wird von Willvon- seder Litzenkeramik benannt, von Pittioni aber der Einzelgrabkultur zugeordnet. Charakteristisch für diesen keramischen Typ ist die Ornamentik, die recht verschieden gedeutet wird, entweder als falsche Schnurornamentik, oder sogar als Erbschaft aus der schnurkeramischen Kultur. Nach dem Urteil einiger Forscher wird dies teilweise als Schnurabdruck, teilweise als Abdruck eines umwickelten Stäbchens, nach dem Urteil anderer auch als Abdruck eines Gewebes in techni­ scher Hinsicht gedeutet. Nebst der Ornamentik sind auch die Formen charakte­ ristisch, wo der untere Teil besonders bei Krügen mehr oder weniger kugel­ förmig mit trichterförmigem Hals erscheint. Im grossen und ganzen sind die von den Pflahbauten bei lg am Laibaclier Moor stammenden Fragmente unbeträchtlich, so dass eine echte Gefässform sehr schwierig rekonstruierbar ist. Sie haben jedoch eine ausgesprochene Ornamentik, die man in diese Gruppe setzen muss (T. I, 1—3, II, 1—3, III, 1). In die gleiche keramische Gruppe können wir auch einige Terrinen und Amphoren mit mehr oder weniger trichterförmigem Hals und mehr kugelförmigem Unterteil setzen (T. III, 2—5). Diese können nur aus den in die Litzenkeramik gehörenden Vor­ bildern in Österreich abgeleitet werden, welche Keramik jedoch auch aufs unga­ rische Gebiet in die Gata Kultur und in die Gruppe Kisapostag übergreift. Unsere Gefässe dieser Art vom Laibacher Moor kann man heute viel ver­ ständlicher beurteilen auf Grund des Vergleichs ähnlicher Gefässe aus der Höhle Vindija bei Varaždin, wo nach der Annahme des Forschers Vukovič sich ein Grab befand. Die Funde dieser Art in Vindija sind ausserdem auch geschlossen, während die vom Laibacher Moor mit einer anderen Kultur gemischt sind. Am Laibacher Moor ist ein sehr starker Einfluss der Glockenbecherkultur festzustellen. Dieser Einfluss erscheint aber auch auf vielen Gefässen der Litzen­ keramik aus dem österreichischen Gebiet. Von besonderer Bedeutung ist der in der Ornamentik bemerkbare Einfluss. Auch die slawonische Kulturgruppe hinterliess die Spuren ihres Einflusses auf die Keramik unseres Typus. Dieser Einfluss ist ebenso in der technischen Ausführung, als auch in der Motivik und in der Verteilung der Ornamente sichtbar. Was die Technik am Laibacher Moor im besonderen betrifft, so kommt es hier oft zu einer Kombination auch mit der Kerbsehnittechnik. Man muss zugeben, dass unser Typus der Keramik verschiedene Formen anderer Gruppen ziemlich stark beeinflusste. Man trifft auf starke Einflüsse in der slawonischen Kultur, besonders aber am Laibacher Moor. Chronologisch wird die Litzenkeramik in die frühe Bronzezeit gesetzt, während sie nach Urteil einiger Forscher etwas früher erscheint. Nach unseren Fragmenten und nach Analyse anderer Funde zu urteilen, ist es jedoch unbe­ stritten, dass dieser Typus erst in der Bronzezeit entstanden ist. Auf Grund der Ornamentik bringen einige Forscher diese Art der Keramik in die Verbindung mit der Schnurkeramikkultur. Wenn wir jedoch die Formen in Betracht ziehen, müssen wir schliessen, dass Prototype für diese Art keines­ wegs in der Schnurkeramik zu suchen sind. Auf Grund dessen fällt auch die Hypothese, nach welcher am Laibacher Moor echte Schnurkeramik bestanden hätte, die nur durch diesen Typ, der schliesslich nicht einmal selbst zu ihr gehört, vertreten wäre. T. n T. v Sl. 1— 2. Drassburg Taborac, si. 3 Guntramsdorf, si. 4. St. Nikolaus bei Golling, sl. 5. Szomód vagy, sl. 6. St. Salvator bei Friesach (razne velikosti)