Drugi naši prilogi NA POT
Z uveljavljanjem naše nove ustave se vedno bolj sproščajo ustvarjalne moči naših delovnih Ijudi, obča-nov. Delo v tisočerih oblikab živi v nadaljnjih možno-stih vsakdanjega našega ustvarjanja. V spletu tega je ustvarjalen vsak delavec na vsakem delovnem mestu, ustvarjalen v novi kvaliteti, ki jo prinaša združeno delo.
Koliko niti povezuje delavca za strojem z delav-cem npr. v zdravstvenem domu, v šoli, pa v knjižnici, kiparjevi delavnici itn. In obratno: kaj bi npr. gleda-lišče brez strehe nad glavo, brez scene, elektrike, kaj slikar brez barve, čopiča, platna ali papirja?!
Materialna in duhovna kultura se torej nujno do-
polnjujeta, nujno druga na drugo vplivata, druga dru-
go bogatita. Seveda ne moremo domala nikdar reči,
.  da hodita vštric, a prav v tem dialektričnem nasprotju
je nenehni vir nadaljnjega napredka.
Razvoj tehnologije je danes že tolikšen, da je ust-varjalni delež delavca za strojem nepotešen. Zato nas ne preseneča, da zadnja leta npr. rastejo novi pevski zbori, se pojavljajo nove \n kvalitetnejše gledališke skupine, ustvarjajo novi likovniki, tudi samorastniki itn. Ali torej preseneča poziv uredniškega odbora Nsk, naslovljen pred dvema mesecema vsem mladim po srcu, tj. ustvarjalnim silam, kjerkoli in karkoli delajo, da prisluhnejo tej nepotešeni svoji ustvarjalnosti in se nam oglasijo, če jim tako veleva srce? Seveda da se oglasijo pri nas na način,da je moč njih ustvarjalne do-sežke v časopisu posneti, tj. natisniti, fotografirati!
Pred poldrugim letom smo začeli predstavljati na naših straneh tudi avtorje, ki so bili ali so po delu ali po rojstvu navezani na našo občino. Po prvih, skorajda plahih korakih pa nam je domala zastal dih: saj je ta naš delovni človek že doslej v svojem času dajal del odgovora na vedno živo nepotešenost izpovedi in pri-povedi! Kaj je šele sedaj? In samozavest nam je rastla, kot je rastla in naraščala moč množice ustvarjalcev. Danes lahko zapišemo, da se je njih falanga od prve naše napovedi že domala podeseterila! Seveda zato sodi uredniški odbor,da smo tem avtorjem dolžni še naprej dajati prostor v naši javnosti.
Iz tega naraščanja pa se dvigajo izrazitejše osebno-sti polpreteklega in tudi že osebnosti našega časa. In storiti je bilo treba le še korak, da smo se odločili za poziv k sodelovanju v prilogi, ki je pred nami.
Naša priloga — izhajala bo za zdaj nekajkrat letno — je druga priloga Nsk. Tudi prvo — DELEGATSKO TRIBUNO — je narekoval čas, zahteval razvoj naše družbe. Pa tudi prvo prilogo so že najavljale v prejln-jih naših letnikih občasne priloge kot nujnost tedanjo-sti. Sedaj se je utrdila in živi sredi delegatskega siste-ma kot njegov vedno bolj nepogrešljivi del.
Bo tudi z drugo našo prilogo tako? Če naj sklepa-mo po spontanosti začetkov, lahko zremo v prihod-nost z vso prepričanostjo v uspeh. Optimisti smo lah-ko, ker pozivamo k sodelovanju vse zavestne sile v naših delovnih kolcktivih, ki že imajo svoja glasila, vse družbenopolilične organizacije, med njimi predvsem ZSMS in ZB NOV, da se priključijo naporom uredniš-kega odbora oziroma po&ebne komisije pri njem.
Tako bo priloga vredna naslova, ki ga nosi: NAŠA SKUPNOST - 25. MAJ!
BRATSTVO IN ENOTNOST - KOZARA                          Foto AM
Prilogo izdajamo v počastitev 100 letnice rojstva Ivana Cankarja
NAŠA SKUPNOST - 25. MAJ
Umetniška   priloga.   Ureja   komisija   pri   uredniškem odboru Nsk, zanjo odgovarja Marjan Moškrič.
PRED OBCINSKIM PRAZNIKOM
V tem delu naše nove priloge nadaljujemo s predstavljanjem naših avtorjev. Ko smo se pred poldrugim letom odločili za začetek uresničevanja te zamisli, se nam horizonti niso videli tako široki, kot nam je to kmalu postalo jasno. Pa še novi se nam odpirajo.
le zato kaj narobe? Nasprotno: vedno bolj se kaže utemeljena ona sprva še ne dovolj jasna perspektiva, da lahko tudi za proletars-ki vzdohni del Ljubljane brez pridržka ugotovimo IMLLI SMO LjU-Dl, pa še dodamo lahko IN IMAMO IIH!
Naj torej nadaljujemo. Nič drznosti ne potrebujemo, pa tudi ne oklevanja. povolj dela je še pred nami.
PEPCA KARDEL) SE JE RODILA 1.1914 V Spodnji Zadobrovi. Po osnovni šoli v Pol-ju je šla na meščansko solo v Moste in se s 13 leti starosti zaposlila kot delavka v Satur-nusu, po desetih letih pa v tekstilni tovarni Eifler. Že v Saturnusu se je vključila kot de-lavska zaupnica v delavsko gibanje, I. 1935 postala članica KP), na ustanovnem kon-gresu KPS 1.1937 pa je bila izvoljena v njen CK, - kasneje CK ZKS.
Večkrat je bila zaprta, se umaknila v ilegalo in bila I. 1940 internirana v Bileči. po fašistični okupaciji je bila sekretarka rajonskega komiteja za Bežigradom — do de-cembra I. 1941, ko so jo Italijani ujeli in obsodili na 18 let ječe. Do kapitulacije Italije je bila zaprta v več italijanskih zaporih, potem pa je prešla na osvobojeno ozemlje in nadaljevala s političnim delom.
Od I. 1945 je članica republiškega in zveznega sveta sindikatov ter članica glavne-ga odbora OF — kasneje SZDL, od I. 1958 zvezna poslanka in članica odbora za delo in socialno zavarovanje sveta proizvajalcev skupščine SFRI. 11 let je predsednica orga-nizacije Družina in gospodinjstvo, sedaj imenovai/e Krajevne skupnosti in družina.
Njeno široko javno delovanje sega v globino problemov, katerih se loteva in o kate-rih tudi piše. Prispevke o aktualnih probletnih družine je objavljala, oziroma še objavl-ja v različnih jugoslovanskih periodikah, predvsem Naša žena, Porodica i domačinst-vo, Mesna zajednica in sidikalni Rad. O tem govori in piše tudi za radio in televizijo. Spominska dela pa objavlja v Pionirskem listu fti drugod, naši občani \o po/najo tudi P° prišpevku v Zborniku '65.
Svojega predvojnega delovanja se je spomnila tudi v prispevku
Cuje se odmevkorakov...
Kot filmski kadri se mi vrste spomini na tisti februar in na naslednje mesece 1940. leta. Brezobzirno se nizajo drug za drugim — grobi in veličastni, neusmilje-ni, kot so tedaj neusmiljeno grabili krvavi kremplji podivjanega fašizma po Norveš-ki, pa brez kompromisno dosledni v zarji revolucije in svobode prenekje na svetu.
Naj bo tak tudi njih zapis.
In mirno teče pero, ko začrtava slike spomina.
Tako mirno smo presojale položaj tudi tiste prve februarske dni leta 1940, ko smo se znašle sredi aretirancev tudi tri delavke: Angela Dovčeva, Anica Vipotni-kova in jaz — kot smo kasneje zvedele
— edine ženske v jugoslaviji, ki smo v njej »motile red in mir« . . .
Kako so uspeli in me aretirali? Naj-manj deset dni prej sva živela z možem ilegalno pri mojem bratrancu v Savljah. In samo zaradi konspiracije sem se tiste-ga večera 7. februarja oglasila pri domač-ih v Zadobrovi. Me je kdo izdal? So bili žandarji obveščeni o vsem, kar se je do-gajalo pri nas doma? Najbrž ne, a večkrat so prihajali v našo hišo pregledovat — kar tako, so govorili. So tiste noči name-ravali priti — kar tako?
Po treh dneh sedaj sedimo v avtobusu na poti proti Zalogu. Da, z Angelco sva
zvedeli, da nas bodo iz Slovenije odpel-jali z zaloške železniške postaje. Javili sva naprej. Prepozno! Na Ijubljanski že-lezniški postaji so nas že čakali naši Ijud-je . . .
Telefonski drogovi bežijo mimo nas Cesta je kotanjasta, avtobus divja in pre-metava nas sem in tja, gor in dol. Verige na moških nogah nemirno žvenketajo, vsak gib nas žensk spremlja več parov srepo v nas uprtih žandarskih oči . . .
Pobeg je nemogoč.
Kako bo v Zalogu?
Avtobusne zavore zacvilijo. Izstopa-mo.
Naenkrat nemir med žandarji: od kod toliko »potnikov« na zaloški postaji?
Z vseh strani so prihajali ti naši dobri, dragi tovariši iz Zaloga, Zadobrove, Pol-ja, z Vevč itn. Kako so vendarle zvedeli? Kako so uspeli priti?
Čujejo se klici: Fuj! FaŠisti! Živela svoboda! Pustite naše Ijudi pri nas doma!
A že je tu vlak. Vrsti žandarjev se skleneta okrog nas kot klešče in misel na beg skopni.
Po dveh dneh jn pol so zapele verige vkljenjenih po kamnih bilečanskih poti. Med vožnjo so moškim verige sneli, da so jih lahko tem močneje pritegnili za po-hod do taborišča.
Pri izstopu nas je pričakala cela četa tamkajšnjih žandarjev. Domačini so ne-mirno spraševali: Kdo so to, ki jih vodite? Kaj so storili, da jih vodite vklenjene in tako zastražene?
Žandarski kordon je odgovarjal: Ban-diti so, barabe, kriminalci!
V čigave roke so prišli, v kaj smo jih pripeljali, so se spraševali celo agenti, ki so nas spremljali na poti do Bileče.
Stojimo pred vojašnico in čakamo. Sprašujemo se: internacija? Na vlaku nam je nek žandar namignil, kakšna da bo ta naša internacija: Varni boste kot v Alahovem naročju! Čuvali vas bodo, da še miš ne bo mogla niti noter niti ven.
Ko so nas v Ljubljani pobrali, so se samo osorno zadrli, da so od policije. In ne da bi nam dali kakršenkoli odlok o k.aki internaciji, kaj da bi nas sodili, so nas odvlekli v neznano. Kam!
Sedaj pogledujemo skoz zamreženi glavni vhod vojasnice in se zavedamo: To bo »Alahovo naročje«. Poleg žandar-jev nas bodo stražili Še vojaki.
Niti noter niti ven . . . niti miš . . .
Spraznili so eno stavbo vojašnice in nas natrpali vanjo. Moške so stražili žan-darji kar po sobah — po dva v vsaki —, nas tri ženske pa so spravili v manjši pro-stor in pred njim so se izmenjavale straže podnevi inponoči, ponoči in podnevi. Za vse je bilo namenjeno eno samo stranišče in tja so nas spoščali žandarji, kadar se jim je pač zahotelo. To je bila tudi edina možnost izhoda iz sob. Niti obvezni dne-vi »sprehod« kaznjencev po zaporih nam ni bil omogočen, Pa hrana, skrb za zdrav-je, pa duševna hrana.pa . protestirali smo, moj mož pa je napisal tedanjemu podpredsedniku vlade dr. Vladimirku Mačku odprto pismo, iz katerega naj ha-vedem nekaj dejstev:
Pošto smo dobivaii od domačih, a mnoge spodbudne vrstice so pisali delav-d in delavke iz tovarn, kjer sem dotlej delala, pa iz Kranja, Celja in od drugod. V en sam vzklik lahko združim vse te, premnoge s trdo roko napisane vrstice: Vzdrži! Vzdržite! Mr smo z vami!
Pošto smo kajpak brali družno in se medsebojno obveščali o njej. Tako smo spoznali ozračje: Nismo sami! Z nami je delavski razred, z nanii so vsi svobodol-
iiimiimiimnm
jubni Ijudje. Bileče si niso postaviti upali v Sloveniji, a razdalje so samo še bolj ka-zale, da je na obzorju prelomni zgodo-vinski čas, ki je razburjal, a tudi združe-val vse dobro misleče delovne Ijudi.
Poleg predvojnega policijskega zapo-ra na Bleivveisovi cesti v Ljubljani in med-vojnega v Begunjah zame ni bilo hujšega zapora kot v Bileči, po postopkih in po ciljih pa je bil tedaj najhujši. In kaj je v takih razmerah pomenil poleg pošte obisk sorodnika, znanca!
Neke aprilske nedelje je bilo, ko so me poklicali v pisarno: brat! Nemo so prodrle oči drug do drugega, nato pa sva si padla v objem. Šepetala sva si nežne besede, bodrila sva se, spodbujala, se spraševala, hlastala po vsem, kar je bilo moč povedati v kratko odmerjenem času in vpričo žandarja. Pred slovesom je moja roka začutila pismo mojega moža. Sam je tedaj prišel do Dubrovnika, da bi mi bil bliže, a do Bileče ni smel priti, ker so ga iskali že doma. Pa je dal mojemu bratu pismo zame . . .
Kot filmski kadri so se mi vrstili spo-mini, grobi in veličastni, neusmiljeni pa brezkompromisno dosledni.
Take je pisal čas, taki naj ostanejo za-pisani času.
Internirani nimajo pravice dobivati časopisov, a od knjig samo tisto, kar jim dovoli upravnik taborišča, ki ne prepušča skoro nič. Niti za svoj denar si internirani ne morejo nabaviti dobre hrane, a pošiljk od zunaj hišni red ne dopušča. Taborišče je dalje brez sleherne zdravniške oskrbe. Za bolnike s 40 stopinjami temperature se po 8 dni hišni zdravnik sploh ne briga. Tako je bilo s slovenskim internirancem Oskarjem Kovačičem in mojo ženo. Ko so po vsem tem internirani protestirali, je hišni zdravnik odgovoril. »Kadar imam izbirati med interesom državnih oblasti in mojo zdravniško vestjo, potem bom brez oklevanja izbral prvo.« To pomeni, da interes državnih oblasti zahteva po-stopno fizično izhiranje in uničenje inter-niranih. To strašno resnico potrjuje tudi
hišni red. Dobesedno namreč piSe v njem; »Vsako nepokoravanje organom taborišča se bo najstrožje kaznovalo, ra-zen tega se internirani izpostavljajo ne-varnosti, da bodo ubiti z vročim ali hlad-nim orožjem.« To se pravi, da ima sleher-ni žandar pravico brez vsakega povoda ubiti internirance, neda bi prej komurko-li odgovarjal za svoj zločin. Internirani so dejansko v stalni smrtni nevarnosti. V konc. taborišču se torej namerno vodi kurz na fizično uničenje interniranih. To strahotno resnico potrjuje tudi dejstvo, da so pred štirinajstimi dnevi žandarji od-vedli na okrajno glavarstvo dva internira-na, ju tam strahovito mučili in pretepali ter ob tej priliki preko 50 let staremu aka-demskemu slikarju MOŠI PIJADU zlomili nekoliko reber. Toda niti eden od krivcev ni bil kaznovan.^
Da, Moša! Že v prvem mesecu nase internacije so ga odvlekli skupaj z Miluti-novičem na okrajno načelstvo in tam oba tako pretepli — skakali so po njih s škornji —, da smo ob njunem povratku med nas prvi trenutek onemeli v grozi, nato pa se odločili za kolektivni gladovni Strajk, na okrajno načelstvo in notranje ministrastvo pa smo poslali protest, kate-rega smo vsi prej podpisali. Od zunaj so se temu protestu pridružili moj mož s prej omenjenim pismom in drugi.
Kako je moglo priti do takega nečlo-veškegu i«..._nja? Člen 12. a ustave, ki je omogočal internacijo kogarkoli, je odprl vratu fašizmu in fašističnim metodam v stari Jugoslaviji. Interniranci v Bileči smo začutili, da gre za prve žrtve fašizma, ki se ob njih protiljudski režim ne bo usta-vil. To so potrjevale tudi vse možnosti, ki so se jih posluževali žandarji v odnosu do nas. Imeli so celo pooblastila za insceni-ranje upora v taborišču kot »povoda« za pobijanje intemirancev Moša je bil z Mi-lutinovičem prvi dokaz za to in vse sobe so bile na preži, kdo bo naslednji . . .
In še enkrat: Moša! Ko je bil v letih 1936 in 1937 zaprt v Mitrovici, smo raz-pečavali njegove slike in zbirali sredstva
za rdečo pomoč. Spominjam se ga s slike večjega pokončnega formata: mož v beli halji, z očali in z značilnim blagim pogle-dom, ki je prodiral v notranjost vsakogar in ga tako rekoč v trenutku razpoznaval. Ko pa sva se v Bileči prvič srečala, je mo-ral Moša na meni opaziti neko preseneč-enje, kajti rekel mi je: »Pepice, pa što, mislila si, da sam veči!?« Kako je vedel, da je v moji predstavi res bil po postavi manjši, a kako je mogel biti v stikih s to-variši, pri delu, v akcijah in teoretskih iz-hodiščih tako velik?! . . . Pa tako skro-men?! . . .
Bližal se je 1. maj. Tedaj so nas prvič spustili na reko nedaleč od taborišča. Premišljali smo, kako bi mednarodni de-lavski praznik proslavili kar najdostojne-je. Dogovorili smo se za originalno pe-sem, ki naj jo poskuša napisati več avtor-jev. Tako naj bi dosegli, da bi bila napisa-na čimprej pa spet čimboljše. Edino Api-hova je bila napravljena tako. Vse sobe so se je začele učiti — tudi peti, kajti Mi-lan Apih je napisal zanjo tudi note — in ko so po kamnih odmevali prvi naši kora-ki proti reki, je od okoliških skal že od-mevala tudi naša pesem:
Čuje se odmev korakov ... in ni prenehala vseh petnajst, dvajset mi-nut, kolikor smo bili zunaj.
Črnogorski tovariši so nas začeli v za-poru dokaj zgodaj obiskovati in prek njih je bila jugoslovanska javnost hitro ob-veščena o položaju v Bileči. Začele so se javne intervencije od Beograda do Slove-nije. Veliko vlogo pri tem — poleg odpr-tega pisma mojega moža in drugih, zlasti Vlada Simiča — je odigral dr. Ivan Ribar, ki je z osebno intervencijo v Bileči dose-gel, da se je položaj začel zbolševati. Ne za vse. Medtem ko so bili nekateri iz-puščeni že prej — tudi moji tovarišici sta bili med njimi —, smo drugi še ostali v zaporu. Začeli pa smo dobivati pošto (nanjo smo v prvih tednih zaman čakali) in dobivali smo tudi prve obiske.
MIHA BERČIČ se jc rodil 1. 1911 r StAtran. luni /<• k>>ncul osnovno šolo, šel v uk in 1. 1931 /x>srul inizarski ponimnik. /<• tedaj se jc prek knjig scznanjal z marksizinoin in po thNužaiju vojaškega roka so sc zunj zvrstila Ivia brczposdiiosii in />/•/¦ ložnostnih zaposlitev, a nuJi letu zorenju, dclu v DPD Svoboda i/i v Vzajemnusti; leta 1939, ku se jc zaposlil v Saturnimt, jc hil \pn-/ci v KP.
Že 13. julija 1941 jc odšcl vpiirtizanc, pivšrl iz Mnlni\kc ccn r //. gntpo odrcduv tcr bil komhur čctc, nanicsniik konusarjd in kasncjc komisur bataljona v Gubčcvi in Ciinkuricri briguJi. /</¦/ 1944 in 1945 pa jc bil član in sekrettir ivljskvga tikmzucga A<>-mitcju KP. Kot takjc dučukal imobodiicr.
Leto dni je bil načelnik (jddelkov nuininistntrii zu irgoiiuo. iri leta pa organizacijski sekretar koniiicja in prcdscdstva vludc l.RS. Od 1. 1950 du 1955 jc bil prcdscdnik OI.O Ljubljutia okulka, nato predscdnik OS Litija, od I. 1957 do 1961 pa dinkmr pupir-nicc Vi-včc.
Že vsa leta datlej pa tudi postej je dnizbenopolitivno ziivltinj deluvul, a sredi tega dcla I. 1973 umrl, potvm ko jc bil vvč lci lx)lun.
Miha fierčič ni mnogv napisal; bil je prcdvscm govomik iu v njegovi zapuščini je mnogo rokopisov rcfcrt/tov iii govorov, nml drugim npr. tudi iz 1. 1944 refcrat o izgrad^ji in pomenu liudskc oblasti. /z lct 1943-45 sta ohranjcna tudi dvu zrczka zubclcžk v scj različnih kumitejev.
Leta 1955 je v reviji Socialistična misel ubjaril prispach (\trt stoletja bojcv in dtia za ciljc deluvskcgu razrcda. /u insiitut za zgodovino delavskega gibanja jv 1. 1960 nupisal spominc v Sa-turnusu od 1939 du 1941, v brušuri Tridcsct let Mulniškc ictc pu je 1. 1971 izšel njegov prisperek, iz katcrcga objavljamo krajši udlomek.
Ustanovitev
USTANOVITEV MOLNIŠKE ČETE je imela globoke korenine v političnem boju in kulturni dejavnosti na-prednih delavcev v Zadvoru in okolici že od leta 1920dalje.
Zanimivo jc vcdcti in primcrjati dcjavnost Svobodc ncposrcdno po njcnih sckcijah v vscm obdobju njc-nopa ddovania.
PRVA SIKCIJA DRAMAT-SKA jc bila ustanovljena takoj po občnem zboru ,,Pri Grošniku" in jc žc 19. aprila lcta 1928 gostovala v Zalogu v dvorani gostilničarja Cirila Požarja. Tu jc imcla svojc prostore tudi Svoboda Zalog. Njcn upravni odbor je bil takoj pripravljen od-stopitd prostor in tako se je pričelo mcdscbojno sodelovanje, ki je tra-jalo vsa leta, kajti tudi po letu 1931, ko je Svoboda Zalog dobila v upo-rabo dvorano ,,Pri, Glastovcu", je Svoboda Zadvor nastopala v tej dvo-iani v Zalogu ne samo z igrami, tem-vcč tudi s koncerti.
Glede izbire je bfla dramatska sckcija vcdno v zadiegi tako po vse-binski platd kot tudi zaradi majh-nega odra in nczadostne opieme. Kulise so bile samo ene, iz njih je bilo moč z en6 strani scstaviti na-vadno sobo, z druge pa boljšo sobo. Za vse drugc potrebe so sproti iz-delovali stalnc ali začasne posta-vitve, čestokrat kar iz papirja. Ce dodamo šc to, da na odru do lcta 1936 ni bilo elektrike, potem silah-ko mislimo, vkakšnih pogojih je de-lovala ta sekcija. Kljub vsemu pa so imeli gledališčniki svoje stalne obiskovalce in redko seje primerilo, da dvorana ne bi bila popolnoma za-sedena. Do lcta 1934 jc to dejavnost nepostedno vodil in tudi sam igral Joze Moškrič. Za njim je vodstvo sekcije prevzel agilni in vsestransko sposobni Franc Miklavc. Moškrič pa ni bil samo organizator predstav, marveč je zaradi pomanjkanja na-prednih tevolucionainih del pričel tudi sam pisati. Prvo in tudi naj-uspešnejše delo so bile Rdeče rože. Prvo predstavo te igre je Moškiič
tudi   sam   R'žirj.1   ln             g
vlogo.
Kot režiM.T sc jc v dramatski sck-ciji udcjvtvoval tudi Jožc \Ui/.ovcc i/. zaloške Svubodc, ki je ubi^koval rc-žiicrski tcčaj.
MOSKl 1'KVSKI ZBOR jc od ustaiiovilVL' leta 1931 do okupacijc ncprckinjcno redno dcloval. (ilcdc na lokalnc prilikc jc iind kar močno zascdbo. Tako jc na primer v lctu 1934 iinel 25 članov. Do lcta 1934 je bilnjogov predscdnik Jancz Smrc-kar, po tcm letu okupadje pa Miha Bcrčič. Potcm ko je bil prisilno od-stavljen kot pevovodja učitclj I-ajon, je pevski zbor z malimi pieslcdki - poučtval KristoPcrko, v prcsledkili pa Vračko, Korošec, Črnjač   itn.
DRUGA SEKCIJA JE BILA TAMBURAŠKA. Pričcla je z delom takoj v letu 1928. Tanibuia&i zbor je strokovno poučeval učitelj Fajon z osnovne šolc Sostro. Že po lctu 1928 so tamburaS organiziiali izlct na Lisičji grad pri Skofljici tcr tam piiredili prvi javni konccrt. Toda diuštvo in tamburaši so si želcli več. Leta 1930 so bili zbrani prvi pro-stovoljni piispevki za godbo. Polna cena noviti inštiumcntov jc znašala 22.000 din. Ob naročilu pa je imclo društvo samo 3800 din gotovine. Zato je vsak godbcnik za nabavo in-štrumentov prispeval po 300 din, nekateri člani pa so denar posodili, oziroma položili kavdjo. Ta po-žrtvovalna akcija svobodaševje zbu-dila velik odmev ter potisnila v sen-co dejavnost klerikalne Prosvete.
Kot tamburaški zbor je tudi god-benike pričel poučevati učitelj Fajon, kf je vodil tudi leta 1931 ustanovljeni pevski ¦ zbor.
Godbeniki so ¦ note nabavljali sami, kajti denar je bilo v društveni blagajni vedno tesno. Gonilna sila je
 »-iim
 Iiimc limik   Kljub  l               ki
moni.il. «) •»- v^-ilno xkl|učcvu)i mla-ili člam. lako tlu vkaui iu iloživljula kn/ (iuJI).i jc bjlu vsi/skozi močaii ">lcl>cr drušiva. \iw/ iijf ni hilo pro-"»\«.-miti VvOiidv. konccilov Uumu in ,!iul'OiI   Ul   l/ktnv
/liiir iloiiiii iii iui\lo|\il samo nu pro-•>U'iiiih v^Lvrih. koiKvriih, saino--lojno ;ih / ilnivnni /l>uii. marvtč pmMid' pn \;ij.ili iki vaii. na i/lciih :ih /al).i\.ili. CV k k1 dl>slaj:iia šliri-•¦laMia /jsoillu, h' iv uj;IjmI:i iklav->.k.i piHMn. |ia uidi unictiu in na-unlna Pom-Ivi pa |c iiaMopal kvai-lil Siiirckaiji. v: trijc bralic Jjikv. Kaicl in Sučko in n|il)»v soioil-mk l\an Simck.ir li>, tla v jc tiuli v fiKiilnah in na wim opluiila /borov-^k.i |v.^in, |V- hil miv pojav, ki jo liiiii ikniusjl (itlpitivljati /a oMalosl iii iliujic nosialmic pnjavc.
Ka/piKt SvuhoJi' lcta 1935 |c pn-ikm.1 lo/avr tudi |ivvski.MiHi /boru. Kol iioilha sc ji.' ludi pcvski/boi /aOaMiio /aickol pod okriljo do-lav<>kc.>!u i!luNliL'iK'i!a društva Zarja v Ljnhljuni.
Ko jc bila v k-iu 1936 ustanov-IJLiia V/ajiinnoM. w (vvski /boi na-^uipal |xul iia^Uiviim U'tta ilrušlva. V k-lili 1939 ii, I94l)\o hilc pcv-skc vajc /ivo pri/.oriščc debat o gio-/cči   svcluviu   vojui.
()b tako inočiii doiiiviiosti trcli hmioviiiIi ^'kiij ilruššiva ni bilo (cž-kn ru/vijau Uidi dniiiih oblik. V v-.aki /miski M./OMI mi nc vrstilt pro-svcini voči-ii. 1'udjlki. ki so žal nj ia/pola;ju saino /a ohdobjc dclo-vanja V/ajcmno\ti (1936-1941). po-vcdu, da jt.- bilo v kmi čaMi 1 3 pro-s\oinih \i-čori»v oil ciu-sa do šnnli v |Ki^aniLViii ic/oiii. 1'roL'rami so bili /elo |vMri. ^aj «i nasuipali fiodba in powkl /bur. i;kdjllHTiiki / iilo-iU|.inkii. vrMila «i >*• padavanja. rtcilau|c Ud. Pcctlaviinia na tch vc-Dmiivo >¦ v-.iko lcto prijvjalo cno ali dvc iftni vc^clici, toda nc i/ kultua-, tcinvuč /aradi linančnih polrob. 1/ cnakili ra/logov jc pri-a'jalo ,.balc" in tudi ..vinskc triiat-vo". Najbolj pa so bila obiskana adna vsakoletna silvcstrovanja.
IZLI.Tl v bliinjo in daljno oko-lico, /lavti ob I. inaju, so bila r^ilna dnišivc.ia di'jjvnost, Cvsio skupaj / Uru^inu diiavskimi drušlvi. Najbolj liriljubljLiia točka jc bila Pri IVčarju ali v Bcsnici. pa tmli Podi^ad, na Orljcni, ali v Podmulmku o/iroma na Maijcčku. V sodclovanju z dru-gimi drnštvi je bil lcta 1934 izlct na Sv. Tiojieo. Tja jc Lcon Strukclj iz Ljubljane pripcljal tudi dva Avstrijca, ki sta lota 1934 sodclovala v krvavih bojih dunajskcpa dclavstva z buržoazijo. Tcdaj jc imcl Štrukclj tudi krajši nagovor o tcm boju in mcd izlctniki so izvcdli soli-darnostno nabiralno akcijo za po-moč avstiijskim ddavcem, ki so morali pred tcrorjcm buržoazije bcžati iz svoje domovinc. Izleti so bili tudi v Taborsko jamo in na Ra-aco. Kljub tcmu, da so bili izleti s pravili diuštvu odobrenc dejavnost, sta zlasti prvomajskc izlctc kon-trolirala žandarmerija in policija. Da bi sc otrcsli te nczažclenc druščine, so svobodaa na primer proglasili. da gicdo na Pcčarja, pu odhodu v to smcr pa so se v manjših skupinah usmenli na Orljc. In tudi zaradi takc potegavščinc so bile pozneje sit-nosti,' kcr so žandaiji kienili v prazno.
ZLETA SVOBOD SLOVENIJE V CELJU ?R. junija 1935 se je udele-žilo !0ti članov in simpatizerjev Svobode Zadvor. Sodelovala sta tudi pevski zboi in godba. Skupaj s člani Svobode Zalog pa je prijavil svoj na-stop tu 40-članski govoiilni zbor, ki je nastopil na osrednji proslavi. Ta-Nekaj dni po tem zletu so bile Svoboda in centrala Svobod v Ljub-ljani razpuščene
»A
SPOMINI ŽIVIJO
Kakor se vedno bolj odmikaju leta predvoinih bojev naprednih, revolucionarnih s/7 našega naroda ter leta narodnoosvobodilnega boja in revolucije, be odmikaio tudi že leta obnove in graditve Ijudske oblasti v svobodi. Končno: vse, kar se danes zgodi, je že ka-menček v mozaiku, ki se mu pravi zgodovina.
In kakor so tudi pestri kamenčki — kako veličasten mozaik na-staja! Mnogo tega je že zapisanega in objavljenega, mnogo pa /e že pripravljenega za tisk. Zato pozdravliamo pobudo občinskega od-bora ZZB NOV in aktha medvojnih aktivistov OF, da omogočita ob/avo že pripravljenih prispevkov in povabita še druge, da se pri-družijo.
Priloga Naše skupnosti 25. MAI za zdaj sicer skromno odpira vrata vsem živim spominom o dogodkih in Ijudeh, spominom, ki naj od njih noben ne zatone v pozabo.
Aktivnost OF leta 1941 v Zalogu
Leta 1940 so bili aretirani nekateri člani KP, in sicer Milan Apih, Angela Ocepek, Pepca Kardelj, Vencelj Perko, DuSan Kermaver in Ivan Kreft. Iz Ljublja-ne so jih z avtomobili pripeljali do zaloš-ke železniške postaje ter jih naližili na vlak in odpeljali v Bilečo. Ta dogodek je tamkajšnje prebivalce ne glede na stran-karsko pripadnost zelo razburil. Pred že-lezniško postajo Zalog so se zbrali na protestnem zborovanju. Organizatorica tega množičnega nastopa je bila tamka-jšnja organizacija KP, katere sekretar je bil Adolf )akhel. To aretacijo so obsojali vsi napredno misleči Ijudje. Vladajoča stranka je z njo zgubila še zadnji ugled med delovnimi Ijudmi, ki so postali ?e enotnejši, kar posebej velja za delavski razred. Komunistična miselnost je vedno globlje prodirala v delavske vrste. Taka enotnost pa je imela tudi zelo močan vpliv med mladino, ki je imela že močno razvito skojevsko organizacijo in katere prva pokrajinska konferenca za Slovenijo je bila 20. junija 1940. leta nad Zalogom pri tako imenovanem Novem gradu. Kon-ferenco je vodil Stane Bobnar, navzoči pa so bili tudi Tone Tomšič in drugi znani voditelji PK. V spomin na to konferenco je bilo po osvoboditvi ob železnici pod hribom postavljeno spominsko obeležje. Drugo močno skupino skojevcev je vodil Ivan Ferlež (Švejk). Tudi ta je bila zelo aktivna.
KP in SKOJ sta bila že pred razsulom stare Jugoslavije zelo aktivna. Kazale so se že znaki razpada kapitalističnega reži-' ma. Pri Tinfru Zidanu so se pogosto vrstili razni sestanki, na katere so prlhajali Franc Černe — Klemen, Adolf Jakhel, Jože Mazovec in Vinko Dovč. Vsi imeno-vani so bili kasneje med organizatorji na-daljnega razvoja KP in OF.
Tudi med železničarji so bili komuni-sti zelo aktivni. Vodili so jih Franr Les-košek, Polde Maček st. in Rudi Sigulin. Sestanke so imeli v letih 1940 in 1941 pri Romanu Klešniku, Jožetu Omahnu, Jane-zu Pangeršiču ter Tonetu Zupančiču. Na sestanke so prihajali Jože Omahen, Tone
Zupančič, Janez Pangeršič, Rudi Sigulin, Peter Čertnelj in Franc Croznik. Vsa ta aktivnost KP v letih 1940 in 1941 je bila močna podlaga za ustanovitev OF.
Aprila leta 1941 je Adolf Jakhel že pridobival člane za OF med levimi social-demokrati — predstavnik Karel Mržek — in levimi krščanskimi socialisti — pred-stavnik papirniški delavec Janez Pange-ršič. Vsi so bili vedno bolj enotni, da mo-rajo izgnati okupatorja z naše zemlje. Dobili so tudi že konkretna navodila in naloge za akcije in razvoj OF v Zalogu in okolici.
Junija I. 1941 je bilo v zadobrovškem gozdu več važnih ilegalnih sestankov Vodil jih je Adolf Jakhel, navzoči pa so bili Marko Simčič, Miro Klavs, Polde Maček st., Maks Mahkovec, Mirko PeršiC in še nekateri. Razpravljali so o organiza-ci|i OF v boju proti okupatorju. Na pobu-do KP pa se je v mesecu juliju 1941 osno-val rajonski odbor OF za občino Polje, v katerem so bili Polde Maček st., Marko Simčič, Mirko Peršič, Janez Hribar, papir-niški delavec Janez Pangeršič in žeiezniš-ki prometnik Janez Pangeršič. Odbor je vodil Polde Maček st. Vsi člani so bili za-dolženi po terenih, da organizirajo vaške odbore OF.
Drugi večji sestanek je bil konec julija I. 1941 v Sigah pri Vevčah, tretji pa kma-lu nato v kleti hiše dr. Jenka. Navzoča sta bila tudi Boris Kraigher in nekdo z Vevč. Včasih se je ta odbor sestal tudi v Zg. Ka-šlju v gostilni Selan.
Pridobivanje simpatizerjev in članov OF ni nilo posebno težko, iz dneva v dan jih je bilo več.
Tako so nastale partijske celice in od-bori OF v Starem Zalogu, v Novem Zalo-gu in Sp. Kašlju.
Vaški odbor OF v Sp. Kašlju je bil ustanovljen julija I. 1941. Predsednik je bil Stane Zupančič, vojaški referent Hen-rik Taurer, blagajničarka Francka Zupa-nčič, člana pa sta bila Tomo Kasum in Tine Črne. Istočasno so bili imenovani tudi člani odbora za narodno zaščito (od septembra 1941 do maja 1942). Odbor je zaprisegel v januarju 1942 pri Torniču v
L
Sp. Kašl|u. Zaprisego sta vodila Avgust Rozman, vojni referent iz Most, in Peter Čermelj iz Zaloga.
Vaški odbor OF v Sp. Zalogu je bil ustanovljen konec julija 1941. leta. Vodil ga je Vinko Dovč, vojni referent je bil Franc Intihar, blagajnik Tinče Židan, čta-ni pa so bili Jože Kačar, Karel Tabornik, Pavel Burkeljca, Janez Ložar, Silvester Cerut, Metod Krmec in drugi Zvečine so bili člani KP, sekretar pa je bil Vinko Dovč. Zaprisego je vodil Avgust Rozman.
Vaški odbor OF v Zg. Zalogu je bil ustanovljen v začetku avgusta I 1941. Vodil ga je papirniški delavec Janez Pan-geršič, blagajnik je bil prometnik Janez Pangeršič, vojni referent Maks Mahko-vec, člana pa Karel Mržek in Vida Cerut.
Železniški odbor, ki je deloval od aprila I. 1941, je vodil Rudi Sigulin kot se-kretar KP, Jože Omahen je bil blagajnik, prometnik Janez Pangeršič je bil inten-dant, člani pa so bili Tone Zupančič, Ro-man Klešnik, Danilo Kralj, Miha Kaluža, Rudolf Crošelj in Laborc. Ta organizacija se je sestajala pri Tonetu Zupančiču in Janezu Pangeršiču. Večkrat jo je obiskal rajonski sekretar Polde Maček st.
Od novembra I. 1940 je obstajala tudi skojevska skupina, ki jo je vodil Ivan Fer-lež (Švejk). V njej so bili Tone Bezek, Stane Dorbež, Ivan Dorbež, Vinko Ci-merman in Pepe Jakhel. Skupina je šla že decembra I. 1941 v partizane — istočas-no s skupino iz Sp. Kašlja (Karel Crum, Ivan Zajec, Tone Černe itd.), katero je vodil Franc Mazovec.
Vsa ta aktivnost organiziranih vaških odborov OF in NZ pod vodstvom KP v letu 1941 je tako hltro naraščala, da ni bilo težko dobiti mladih Ijudi v partiza-ne. v začetku I. 1942 pa so kar množično odhajali v partizane. V Zalogu so le redki cstali na strani okupatorja ter postali iz-dajalci.
OF pa se je pričela povezovati tudi s sosednjimi tereni Zg. Kašelj, Vevče in Polje.
Organizirane skupine pod vodsivom OF so že v letih 1941 pričele z raznimi akcijami. Poleg trošenja letakov, raznaS-anja Poročevalcev in drugih akcij so pričeli organizirati mladinci in člani OF večje akcije in sabotaže.
Julija I. 1941 so v Besnici pod vodst-vom Franca Mazovca napadli nemško patruljo. Ubit je bil nemški vojak.
Decembra I. 1941 so aktivisti izvedli večje sabotaže na železnici. Uničili so več vagonskih pošiljk, napačno pošiljali vojaške pošiljke, polagali peklenske stro-je v cisterne, uničevali dokumente .   .
Decembra I. 1941 je odšla v partizane večja skupina skojevcev in mladincev.
Februarja I. 1942 so pod železniškem mostu v Zalogu ražorožili italijanskega vojaka.
V začetku l. 1942^ so minirali progo med Poljein in čuvajnico ter izvedli tudi več manjših in večjih akcij na terenu in na železnici.
Vsa ta dejavnost je pospešila, da so Ijudje množično odhajali v partizane. Te-renski aktivisti pa so imeli veliko odgo-vornost in težke naloge. Okupatorji in domači izdajalci so na vse to odgovarjali z grozodefstvi, zverinskim mučenjem in ubijanjem zavednih Slovencev.
Hvaležni smo vsem aktivistom OF, ki so od začetka vojne delovali v narod-noosvobodilnem gibanju in mnogi od njih žrtvovali tudi svoja življenja za osvobo-ditev naše domovine. Nikdar jih ne bomo pozabili.
Roman Klešnik
1
IZ ŠOLSKIH KLOPI IN Z DELOVNIH MEST
Šolska in tovarniška glasila so v naši občini dokaj številna in imajo nekatera g/ec/e na trad/cijo izhajanja ze tudi kar »svo/e« p/s-fe s svojim enkratnim izrazom. Pridružuiejo se jim tudi člani foto krožkov.
Prav gotovo so v njih vrstah tudi taki, ki znajo uieti izraz trenut-ka na platno ali papir, v les, kovino ali kamen. Vsem odpira svoje stran/ Naša skupnost s pri/ogo 25. MAj.
Seveda vsega nj moč zaobjeti naenkrat. Kaj takega nam za sedaj tudi ne dopušča skromno odmerjen prostor naše priloge. A bodi 'tako ali drugače: prvi avtorji so se že oglasili. Pri izboru nas je vo-dilo edino načelo — odkrita izpoved, težnja po doživetem!
LJUBIMTE
Skriti spomini vrejo na dan, zatajiti se jih ne da. Žgoči spomini mi jemljejo čas, ugasniti jih ne znam.
Če oko te ne vidi, te občuti srce in nesrečno je, ker ve, da Ijubiti te ne sme.
Saj mi bo morda prizaneseno in bodo sanje odšle proč . . . Takrat bom zbežala v neznano. A vstal bo nov spomin vroč.
Jožica VIDOS Saturnus
List iz mojega dnevnika
Odločil si se. Creš v brigado. Zaupaš ta sklep prijateljem, znancem, domačim, potem vsem po vrsti. A marsikdo odgovori drugače, kot si pričakoval. Za marsikoga si tepec Kaj bi le delal zastonj!? Tako govorijo le tisti, ki ti po rnalem zavidajo, saj bi tudi oni radi poskusili. Slišali so, da je v brigadi lepo, toda kaj, ko je treba poleg zabave še delati. To jim ne diši. Ti pa si se odločil, da greš in ne bo ti žal.
Prišel je dan odhoda. Če v brigado odhajaš prvič, čutiš v grlu kepo, če pa si že bil v brigadi, komaj čakaš začetka tistih dni, ki so bili najlepši v tvojem življenju.
Ko prispe? v tabor, ki je ponavadi kaka precej stara trgovina ali šola, te stisne pri srcu. Počakai, ko boš odhajal, boš jokal. )o-kal za to podrtijo, v kateri si doživel nepozabne trenutke.
Prvi dan vlada zmešnjava Dežurstvo prevzame komandir prve čete. Teka okoli kot nor, drugi prav tako. Končno vam povedo, kje boste spali in oprimeš se postelje, kot bi vedel, koliko ti bo pome-nila teh enaindvajset dni. Posebno zjutraj, ko bi jo najraje odnesel s seboj na delovišče. To ne gre. S teboj gredo macola, kramp in lo-pata.
Želodec potolažiš s kosilom. Se že bolje poČutiS. Počasi doje-maš okolico. In mine prvi dan, pa tudi že mnogo znancev ima?. Zaspiš z mislijo: jutri pa zares. Nisi edini.
jutro. Sredi globokega sladkega spanja te zbudi premili glas trobente. V prvem hipu ne veŠ, kaj se dogaja. Tega se kmalu za-veš. Če si še neizkušen, se še umivaš, ko dežurni že kriči: »Zbor!« Pustiš vse skupaj in tečeš v zbor.
»Mirno! Pozdrav zastavi!« Zastavo dajo najbolj prizadevni bri-gadi prej5njega dne. Ponavadi je ta prvi dan dežurna. Nihče ne poje glasno. Marsikdo se boji slišati svoj glas, drugi pa so tako za-spani, da le s težavo odpirajo usta. Nič čudnega, ura je šele pol petih. Zajtrk! Postaviš se v vrsto. Po zajtrku zopet zbor in po orod-je. Vžameš »tovarišico« ali »tovariša«, s katerim se boš boril teh enaindvajset dni. Naba?e§ se v avtobus in dvajset minutvožnje do delovišča koristno uporabiš. Na delovišču se brigada zloži iz avto-busa v zbor. Tu komandant vse glasno in jasno pove Če koplješ obcestni jarek, kopljeS pol metra široko in trideset cm globoko, lo-patkar pa za tabo meče skopano zemljo iz jarka. In ta pesem se ponavlja ves dan. Vsako uro pa jo prekine klic komandanta, težko pričakovani klic: »Čikpavza!« ali»Malica!«
Vročina, sonce pripeka. Z marsikoga teče znoj v potokih, pa tudi prvi žulji so že tu. Roke počasi zabolijo. Sanitejka ti pokrpa tistih nekaj žuljev, pa ponovno jurišaJ na skale in v jarke. Skala.
Oh, da ne greš iz jarka! Fantje, gremo pomagat!
V trenutku je zunaj. Temu se pravi tovarištvo. Če ne zmorejo eden, dva ali trije, to lahko storimo vsi skupaj.
Zvečer pa k tabornem ognju »Ali lahko še kje doživiš tako lepe, enkratne trenutke kot ravno ob tdbornem ognju?« se vprašaš. Nikoli in nikjer! Harmonika, kolo, pesem, vse to v rdečem siju plamenov. Nepozabno! In nič čudnega, če je ob tabornem ognju pognala korenina Ijubezen, tista brigadirska Ijubezen, za katero pravijo, da je ena najlepših.
In pesem. Brez pesmi ne gre nikjer. Ko greš na delo, poješ, bolj zaspano, pojes pa le. Ko greš z dela, poješ. Res, v avtobusu je vroče, a vseeno poješ. Popoldne tudi poješ, zvečer pa se pesem razlega daleč v temo. In ne da bi vedei, ti preprosto ne gre v gla-vo, kako more tako hitro miniti enaindvajset dni.
MIRAN NOVOSEL 2. a ČCTP
RESNICA
Kaj pomeni eno življenje
v vrtincu hitrega časa.
Kai pomeni moja vroča Ijubezen?
Casi take Ijubezni so ie zdavnaj
Ce si bogat,
te z veliko lažne Ijubezni
obdajajo Ijudje.
Ce s/ reven,
ve/ifco trpiš.
In veliko iskrene Ijubezni c/oživ/š.
minili.
BISERKAHABULA Saturnus
SLEPOTA
Spustii si se na zemljo
našo,
eno od svojih kril
se ogrnilo je name.
Povsod je megleno.
Vidijo se obrisi brez,
dreves
in potok.
Luč se svetlika v daljavi.
Ropot motorjev in avtomobilov.
Vidim, nekaj slišim.
Nekdo se premika,
tok, tok,
odmeva po pločniku.
Zadušljiv smrad.
Meglica, izgini!
Zakrijem si oči.
Ne vidim več.
Slepa, slepa sem
v tej megleni noči.
Meg/ica se dviga
v oblake dima
in sonce se pokaže na obzorju.
Vse je spet lepo
kot prej.
Samo jaz sem ostala slepa.
CVETKAVREČAR 8. a OŠKetteja in Murna
TA STRAŠNA NOČ
Tu noč nikad zaboraviti neču.
Bilo je tamno,
i upalila sam sveču.
Tiho zauvek mati zatvorila je oči.
Tog trenutka znala sam:
za nju novi dan nikad neč? dott.
Plakala sam dugo
i prestati neču.
Oplakujem i danas
prohuljalu sreču.
BISERKAHABULA Saturnus
POŽGANA VAS
lam doli požgana vas stoji.
V domovib vlada jok. Tam ptička več ne žvrgoli. Iz ruševin se čuje stok.
Požgal /e tujec našo vas, ubijal nam Ijudi.
V krvavih rokah nosil mraz, potujčeval Ijudi.
A maščevali smo se mi! ^Sovražnika pregnali. Zgradili zopet vse vasi, da narod naš lepo živi.
»Dol z birokracijo« ali kako priti do naramnice
»Če mi takoj ne izdas'te naročilni-ce za enajst parov naramnic, se bom jutri pritožil na poslov(il)ni odbor.«
»Tovariš, ne smem brez akt notice in tudi jutri ne bo nič. Je nedelja«
Pa se je začela hajka. Tovariš Zmezge (zmeraj potegne tako po-membno črtico na zadnji »e«) se je napotil z dvigalom v pritličje, junaško prekoračil tovarniško dvorišče, omo-tril tri tajnice, ki so šele tretjič pre-našale 3 fascikle (vem, da imajo v njih spolno literaturo in si jo trikrat te-densko zamenjajo v treh sosednjih TOZD) brcnil povoženo cunjoin dvig-nil nogo, da bi prestopil vrata brez stekla. No — tisto o enti fixu skrajša-mo, ker je pokorni hišnik Strešnik zju-traj vstavil novo steklo, tako, prozor-no.
Zmezge v drugem nadstropju. Samo katera vrata so prava? Priprava dela, študij dela, likvidatura, nekaj vrat brez napisov, pa spet CPZ, VVF WC. Hudič!
»Tovarišica Cencilija, vi me poz-nate, kje bi lahko dobil akt notico za enajst parov naramnic?«
»Tovariš, jaz sem Vencilija in ne
Cencilija. Hja, za naramnice? Pa ima-te naročilnico?«
»Nimam je, so mi tam doli rekli, da moram imeti najprej akt notico, na podlagi katere dobim naročilnico, grem z njo v centralno skladišče, do-bim bon in nato grem v trgovino po naramnice. Vsaj tako sem si zapom-nil«
»Narobe, Zmezge! Vse ste posta-vili na glavo. Vi mojstri, pardon, pred-delavci pa res ničesar ne razumete! Pridite po malici,, vam bom pomaga-la.«
Mojster poslušno pride čez debelo uro. Samo še slabo uro in že ima v ro-kah bon. Ampak imeti mora tri podpi-se, tale listek pa ima okoli prekrasne-ga žiga samo dva. Hajd nazaj, v tovar-niški raj. Še ena ura je mimo.
»Ampak tovariš, za kakšne naram-nice gre? Široke, ozke? Imamo egip-tovske, francoske, japonske, pravkar smo dobili pošiljko \z Danske, prima, tanke, gumice so zavite v svilo, posre-breni gumbi . ..«
»Ne, ne, tovarišica. V moji delav-nici smo včeraj dobili nove delovne hlače; nujno rabim naramnice, take iz platna, za delavske hlače ...»
Samo da je balinar
CABRIJELA VUČKOVIČ 7. a OŠ Vide Pregave
V naši delovni skupnosti smo razpisa-li delovno mesto za pomembnega stro-kovnjaka. Razpis je proti pričakovanju dobro uspel in prejeli smo vrsto ustreznih ponudb.
To seveda ni bilo všeč komisiji, ki je pristojna reševati vloge za sprejem v de-lovno razmerje. Bila je pred težko nalogo in imela je veliko odgovornost, da izbere najboljšega kandidata. Da bi bilo njeno delo strokovnejše, je povabila k sodelo-vanju tudi predstojnika službe, v kateri je bilo to prosto delovno mesto. Člani ko-misije so na več sejah prekladali in pre-tehtavati enakovredne ponudbe, zdaj na levo, zdaj na desno, vmes poizvedovali in spraševali — a odločiti se niso mogli. Predstojnik je hotel nesebično pomagati:
»Predlagam, da sprejmemo tovariša Šiško. Povem vam, to je čudovit človek! «
»Že mogoče, da je čudovit, a podat-ki, ki smo jih prejeli, tega ne dokazujejo. Moti me predvsem dejstvo, da je menjal službe hitreje kot poprečen občan oble-ke,« je ugovarjal predsednik komisije.
Predstojnik se s tako ugotovitvijo ni strinjal.
»Povem vam, da se motite. Ne pozna-te ga. Res je čudovit človek. Kolikor je menjal službe, so to krivi drugi, ker niso imeli zanj pravega razumevanja. Preprič-an sem, da bo krasno sodeloval v kolekti-vu.
Lahko celo rečem, da se je vanj že vključil. Povabili smo ga k sodelovanju v naši balinarski sekciji in povem vam, da krasno sodeluje. Vsako kroglo zbije miže. Rečem vam, fantastično je in pre-
pričan sem, da bo prav tako fantastičen tudi pri delu«
Predsednik komisije je ogorčen povz-dignil glas: »Toda mi nismo balinarska, temveč delovna skupnost. Krogle že zbi-ja, a kje je jamstvo, da bo zbijal tudi akte.«
Predstojnik je bil užaljen, kot je užal-jen vsak predstojnik, če njegov predlog ni navdušeno sprejet. In še prav ima, zakaj pa je potem predstojnik?
»No, pa nič! Hotel sem vam pomaga-ti, a vidim, da tega ne želite. Dobro! A povem vam, če ne bo kaj v redu, boste vi krivi. Jaz kot odgovorni za delovanje te službe, ne prevzemam nobene odgovor-nosti.«
Člani komisije seveda niso imeli no-benega veselja niti potrebe, da bi prevze-mali na svoje rame dodatno odgovornost za delovanje službe in so se soglasno od-ločili za tovariša Šiško. Prepričani so bili, da nihče drug ne bo uspešno deloval, če je takega mnenja tudi predstojnik. Sicer pa zakaj ga tudi imamo.
Tovariš Šiška je torej postal član našega kolektiva, izbran na podlagi po-globljenega dela komisije.
Kaj pravite? Kako se je obnesel?
O, dobro! S predzadnjega mesta v občinski balinarski ligi se je naše bali-narsko moštvo povzpelo na drugo mesto. Do konca tekmovanja se bomo gotovo prebili na prvo mesto.
A strokovno delo?
Bodite no resniin se ne zanimajte za malenkosti.
Las na pločevini
Brisalca sta nihala in odgrinjala vod-no zaveso, ki je zalivala šipo. Igla na brzinomeru je presegla stotico in se še vedno nagibala proti desni.
Žarometa sta kakor dve dolgi svetleči palici dregala v temo in se sabljala z od-daljenim nasprotnikom. V svetlobnem pasu je odsevalo močno pršenje. Slepeč vijolični blesk je oplazil šipo. Roki sta zadrhteli in zasukali krmilo za spoznanje v levo, pa v desno. Vozilo je nekaj časa vijugalo v slalomskem slogu, potem pa je premočrtno zavrtalo v temo.
Če se je kočijaža na kozlu polotil dremež, je brezskrbno spustil vajeti iz rok in zakinkal. S krmilom je drugače. Zadošča že delček sekunde, da se ploče-vina naguba kakor meh in da možgani brizgnejo na oblazinjeno sedeže.
Stranska šipa se je pogreznila in v no-tranjost je s hladnim valom prhnila mo-krota. Prozoren zastor se je zopet naglo dvignil do zgornjega roba Tostran seku-rit stekla je domovalo udobje, garnirano z Avsenikovimi valčki. Zunaj pa so bes-neče sile elementa stresale svojo jezo na žejno zemljo. Po strehi je škropotalo, ka-kor da bi orehe stresal nanjo. Udobje in enolično vrtanje v temo pa sta omamlja-la glavo huje kot uspavalna tableta.
Močan sunek z desne zasuče krmilo v levo. Vrhnji del stopal se samodejno pre-gane. Zavorna bobna se močno okleneta koles. Cviljenje, dolgo drsenje in napos-led zakon inercije terja buSko na glavi. Svetlobni krog drsi po mokri pločevini in se ustavi na vdrtini prednjega blatnika. Med razpokanim lakom je videti pramen kostanjevih, nekoliko nakodranih las. Či-gavo glavo so krasili?
Nenadoma se je hamletska dilema si-lovito vrinila v zavest. Pomagati ali zbežati, ti je sedaj vprašanje! Čas za pre-mislek je skopo odmerjen. Obrniti vozilo pomeni odreči se vozečemu udobju in sladkemu večeru, nakopati si na glavo mučno zasliševanje, imeti sitnosti s svoj-ci ponesrečenca in odsedeti nekaj let v ječi. In novinarji, ti prekleti mrhovinarji, bodo vso reč močno napihnili. Prednost ima ona. Čaka ga v dišeči postelji. Mošn-ja je nabrekla, mleko sili ven in poslal ji je brzojav, da zagotovo pride. Težko se je odreči tudi mesu na žaru, sveži prek-murski gibanici, ki čaka nanj v topli peči-ci, steklenici žilavke pa topli kopeli.
Pritisk na vzvod za plin se stopnjuje; a grozljiva misel na pramen las kljuje v možganih. Z vso ihto sili v ospredje in potiska vstran vznemirljivo sladko san-jarjenje o čutnih užitkih, ki jim drvi na-proti.
Gumb za ton odvije do konca. Naj hreščeča popevka prežene strah, ki se krade od vsepovsod. Nič ne pomaga, pramen si je izsilil pot. Tudi njegov glo-boki bariton ne more izriniti tesnobe, ki ga stiska za goltanec in z!e slutnje so se vsesale vanj kakor pijavke.
Zavije na ploščad pred motelom. Morda bodo maligani obračunali z malo-dušjem.
Prek točilne mize se je prevesil bra-dat, preklast tip. Zapit kocinast obraz mu je krasila modrikasta kumara. Dolgin je usta razpotegnil v porogljiv nasmeh. Sekalce je med pretepom izpljunil s krvjo. Kriv je bil desni direkt.
8
Glasbeno skrinjo v kotu so obkolili dolgolasi mlečnozobci v oguljenih in oprijetih kavbojkah. Omamljeni od div-jega ritma najnovejšega urlatorskega hita so gizdalini vijugali s telesi kakor jegulje in njih polizani kodri so vihrali v dim-.nem ozračju. Tenčica cigaretnega dima je valovila in se razpotegnila ob točilni mizi.
Stopil je k oknu. Magnezijev sij je za trenutek spremenil noč v dan. Pred njim je zazijala vdrtina. Planil je nazaj k točil-ni mizi in se je krčevito oklenil, kakor brodolomec rešilne deske.
—   Ti je slabo, bratec, a? Preveč si ga požlampal!
Dolgonogi postopač je z besedami spustil v zatohlo ozračje kanček vonja po gnilobi.
Na dnu kristalne čaše se je zrcalil razmersarjen, spačen obraz. Razločno je videl njegove lepljive lase in rdeč izce-dek v kotu ustnic.
Pri prvi mizi je zavrSalo.
—   Povozil sem ga, ležal je na cesti. No, lepa reč, sedaj pa že onile tamle
nekaj premljevajo in natolcujejo, češ da nikoli ni mravlje pohodil, pedala da je vedno vrtel na skrajnem desnem robu ce-stišča in vedno da je prečkal cesto na ze-bri. Njegova previdnost da je bila jalova, brez haska.
Kaj pa pomaga previdnost, ko pa te takole nenadoma motorizirani divjak pahne v naročje smrti.
Čuvarjem reda, ki so prihrumeli v modrobelem »hrošču« in z mežikajočo lučjo, da je vse po pravici povedal. Zde-lo da se mu je, da ie trčil v nekakšno kla-do. Koda jejzavozil čezenj, je bil že trd.
Preložil se je na nasprotno stran toč-ilne mize, da ibi uho razločneje zaznalo svinčene obtožbe.
—   Če bi ga takoj pobral in ga odpel-jal na nezgodni, bi se morda oba Lzmaza-la.
—   Dobili ga bodo!
—   Ne verjamem. Lov je podoben is-kanju igle v kopici sena.
—   Malokateri se jim izmuzne.
—   Bomo videli!
—   Bomo videli!
—   V kehi  bo dovolj priložnosti za kesanje.
Maligani so se iz čaše preselili v gol-tanec in od tam polzeli navzdol. Oni zo-pet bulji vanj z dna ča?e. S krvavo desni-co mu žuga.
—   Ne,  ne bo5 ubežal,  čeprav se s svojo Skatlo zapelješ na konec sveta! Or-jaški lovski mehanizem se je že sprožil. Veter   je    poletel    ukaz:    ceste   bloki-rane, stop. Meja zaprta, stop. Ustavite in natančno preglejte vse avtomobile te in te znamke modre barve, stop.
Še tako dobro naštudirana zvijača ne bo pomagala in ka^.ršnakoli ukana je nesmiselna. Noben pleskarski mojster ne more vrniti blatniku prvotni barvni odte-nek. Barve so naklonjene samo genial-nim mojstrom čopiča, mazačev ne priz-navajo. In kleparsko kladivo ni zmožno do popolnosti uravnati vdrtine.
Tisti za mizo so staknili glave, da bi bolje slišali, kaj bo prišlek še izdavil. Pred radovedna zijala je razgrnil zmeč-kano brzojavko, ki jo je povoženi stiskal v roki.
Mati da zastran bolezni ne morejo priti na poroko. In kifeljc da je blatno, črno poročno obleko s kolesom vred privlekel iz jarka.
Svinčena glava je klonila na mizo. Veki sta se kmalu preklopili in za nekaj časa se je preselil v kraljestvo sanj.
Mlada nevesta je vso noč prebedela kakor zaskrbljena Marjetica ob kolovra-tu. Ničkolikokrat je nevesta snela z obeš-alnika dolgo, snežnobelo, spodaj s čipka-mi obrobljeno poročno obleko in se izzi-valno vrtela pred ogledalom. In ko je zora pregnala viharno noč, je trdo potr-kalo na vrata. Vstopil je mož z gumijev-ko za pasom.
Streslo ga je. Odprl je oči, planil po-konci in se zapodil proti vratom.
Ženina? Ne, to je pa že preveč!
Desna noga je vse močneje pritiskala vzvod za plin. Motor je rohnel in drevesa so Jvigala mimo. Vozilo je prestajalo tež-ko preizkuJnjo divje slalomske vožnje, se nagibalo in a nrobu prepada zdrvelo na-prej samo na desnih kolesih. Potem je zaplavaio po zraku in se slednjič skotali-lo po strmem nasipu.
Na dnu soteske se je lesketala in leno vijugala reka. Nad mirno vodno gladino je visoko brizgnil gejzir.
France Fajdiga
DRUGAČEN
Foto Lojze Javornik