142 Kratkočasna povestnica. Kolikor glav, toliko misel, in kaj pride iz tega, ako se vsakemu njegova volja spolne. Prigodba iz kmetov. , Povedal vam bom poveetico iz kmetov, ki se je primerila oa Nemškem, pa bi se znala tudi pri nas zgoditi. Smejali se bote, pa je nisem prestavil le za smeh, tudi dobre zernica poduka ima v sebi, ktere vam bojo spjičale resnico tega, kar na čela tega spisa zapisano stoji. Cujtei V neki fari na kmetih so se bolj premožni farani pogovorili, za veliki oltar novo podobo sv. Antona malati dati. Priporočen jim je bil neki malar, ki je znal posebno očitne farbe dajati podobam, in ki zraven tega ni svojoglaven bil, ampak si je od ljudi tudi dopovedati dal, ako so želeli kaj posvoji volji. Gospod fajmošter niso imeli nič zoper malarja, le to so svojim ljudem svetovali, naj prepustijo malarju, kakor misli, da bo podobo sv. Antona naj bolje napravil. „Za svoj dnar ne bomo pustili malarju njegove terme; saj vemo, kako ti mojstri včasih vse skaze, ako se jim prav ne dopove, kako naj bo" — odgovori eden izmed mož, ki so se zavezali malarja plačati, in vsi drugi mu prikimajo. Fajmošter, ki so že večkrat imeli s temi terdimi glavami opraviti in jih niso mogli nikoli prav pod en klobuk spraviti, jim nalaš nobene besede več zoper ne govore, rekoč: „ljubi moji, saj ste pametni možje; storite tabart popolnoma po svoji volji". Rečeno storjeno. Malar pride, in ker je šolsko poslopje nekaj tednov ravno prazno bilo, in ker so hotli, da jim malar novo podobo hitro izdela, mu dajo sv. Antona proti tem malati, da jo mala pri njih doma — v šolskem poslopji, kjer ima lahko tačas tudi svoje stanovanje. Izperva se malar brani tu malati, ker pravi, da nima vsega orodja tukaj tako pri rokah, kakor doma; ker mu pa bolje plačilo obljubijo, če se njih podoba v njih vasi izdela, se naposled vendar uia, in pride čez tri dni z vso pripravo k njim na deželo. Pred vsim drugim so mu pa enoglasno veleli, da mora sv. Antona kot prav postavnega moža, 6 čevljevvelicega, narediti. v Štirje tedni so pretekli. Zdaj pusti malar pervikrat podobo viditi enemu tistih mož, ki so mu naročili novo po-dobšino izdelati. „Veste, gospod — mu ta reče — da mi dopa.de podoba; le nekaj vam imam očitati: prešička, ki ga ima sv. Anton zraven sebe, niste prav zadeli, vi ste ga belega naredili, pa poglejte moje živinčeta, in tako bi tudi tega jez rad imel, da bi bil šareč, namreč černolisast". „To se lahko z malim popravi" — mu odgovori malar — ?5da boste zadovoljni". Drugi dan je imel prešiček že černe lise po životu, kar je bilo očetu Matjažu prav po volji. Zdaj pa je še želel, da bi pred sv. Antona namalal še njegovo hišo z veliko lipo, ktera pred hišo stoji in ktera vso vas zaljša. Malar stori tudi to in namala hišo in pa lipo, da za hišo sv. Anton tako stoji, da se mu noge nič več ne vidijo. Cez en dan pride tudi kovač, ki je pridal tudi svoj delež za podobo, in želi, da bi malar tudi njegovo hišo spravil na podobo. Malar mu stori to za en goldinar po- boljška, namala na levo stran une hiše tudi kovačevo hišo p napisom: „tukaj se dobro kuje". Kmalo za tem pride stari organist in ko vidi Matjaževo in kovačevo hišo na podobi, mu veli, naj saj tudi farno cerkev od deleč na ea griček postavi. Tudi to stori malar in na desno sv. Antona, precej visoko, izmala cerkvico. Tako je tudi temu vstregel, in na podobi, kjer je izperva bil namalan le sv. Anton s prešičkom, kakor se navadno mala, ste stale zdaj že dve hiši s košato lipo od spred, zadej bolj od deleč pa farna cerkev. Sv. Anton je bil le do kolen se viditi. (Konec sledi.) 146 Kratkočasila povestica. Kolikor glav, toliko misel, in kaj pride iz tega, ako se vsakemu njegova volja spolne. (Konec.) Ko čez dva dni pride organist cerkvico gledat, ktero je Da desni strani sv. Antona maiar prav prijazno na grička stoječo namalal, mu to tako dopade, da po vsaki ceni želi, naj bi maiar vštric cerkvice tudi na visočini naredil se sol o. Bilo je pa na platnu že malo prostora za šolsko poslopje, in za tega voljo pregovarja maiar organista, da naj bi se opustila šola, ker visoka lipa na levi, sedaj pa še šola na desni sv. Antona bo zakrila podobo tako, da se mu bo komaj le še glava vidila. Al vse ne pomaga nič. „Mi plačamo, toraj naj tudi bo, kakor mi hočemo. To bi bila lepa, če bi bila kovačnica na podobi, šola pa ne, za ktero si je cela soseska toliko prizadjala. Mora biti, pajedosti". Maiar, kteremu so fajmošter že večkrat rekli, naj le dela, kakor mu možje velevajo, da bojo na to vižo morebiti se spametovali, se tudi organistovim željam uda in res naredi po ukazu šolo na podobo. Sv. Anton se je po takem le še do ram vidil, ves drugi prostor je bil na-šarjen s hišami, lipo in prešičkom. Zupan, ki je imel tudi gostivnico, je ravno šel vina kupovat, ko je maiar začel podobo malati. Sedaj pride domu, in ker je tudi svoj part plačal, gre koj gledat, kako maiar dela. Bil je sicer zadovoljen z malarjeui, pa to mu ni bilo všeč, da od soseskinega predstojnika, ki je tako rekoč desna roka gosposke, ni bilo nobenega sledu na podobi. „To je pa že eden tistih šencanih tenaoškratov Qe hotel reči demokratov), ki nočejo od gosposke nič vediti" — si sam pri sebi misli in z ojatro besedo ukaže, če njega ne namala kam Da podobo, je ne bo pustil v cerkev djati. Maiar sedaj dolgo misli in misli, kam bi djai očeta župana, ki ima „ex ofiicio" na podobo priti, pa nič pravega mesta si ne more izmisliti. Posvetoval se je tedaj s so-seskinimi možmi, in sklenili so, da naj ga posadi na streho Matijaževe hiše, ker se s tem ob enem naznanja, da župan noč in dan čuje nad sosesko svojo. „Je že prava — odgovori župan, ko so mu povedali, kam ga bo namalal maiar — „da pridem, kakor se spodobi, na višji kraj, toda na stolu sedečega me mora namalati, ker stoje bi utegnil prevelik biti". Maiar tudi to spolne, namala stol ravno nad dimnik Matjaževe hiše in posadi na-nj župana, ki je bil, naj mu ne bodi škoda! pravi vampeč, s klobukom na glavi in z na koleni opertama rokama. Ko je bil maiar vse to dodelal, je dal gospod fajrao-štru vediti, da je naročena podoba gotova. Fajmošter okličejo v nedeljo po pridigi, da je maiar izdelal podobo za veliki oltar, da jo je naredil čez in čez po želji naročeni, in da naj jo grejo popred ogledat, preden ima v cerkev priti. 147 Radovedno vre po maši vse v šolo, kjer je malar svoje delo oa ogled postavil. flJa, kje pa je sv. A nt on ?" se sliši vprašanje od veih strani. Res ni bilo na podobi sedaj od sv. Antona nič viditi, ker glavo, ki se je pred še vidila, je za k ril sedaj na streho namalani župan popolnoma. ^Svetnik za hišo stoji" — jim odgovori malar zabavljivo — ^gospod župan ga gotovo vidi". ,,Prav dobro ga vidim" — se oglasi župan — pred menoj sploh ni nič skritega, naj je v kakoršnem koli kotu naše soseske; pomnite si to!" 5,Kaj" — vprašajo spet nekteri soseščani — ^kaj res ne bomo vidili svojega patrona?" ^Podoba je izdelana, in tako bo ostala" — zarenči župan — komur ni prav, naj si pa drugo naredi". „Kratko in malo ne bo prišla ta sfcaza v cerkev" — enoglasno zaropotajo vsi pričujoči — 5)mi hočemo svojega patrona imeti, pa ne teh neumnost! Naj raji ostane še en cas stara podoba, da bomo spravili dnar za novo skupej". V tem pridejo tudi gospod fajmošter in že od deleč se jim dobro zdi, ko berejo faranom na obrazih, da godernjajo čez podobo. Se ve da ni bilo misliti, da kaj takega bi smelo v cerkev priti. Fajmošter pa jim reko: Glejte tu v podobi izrisano: ^kolikor glav, toliko mieel, in kam se pride, če se vsakemu njegova volja spolne". Naj vam bode to dobra pametva! _______