Socialna struktura osnovnošolskih otrok na Jesenicah
Z namenom boljšega poznavanja pogojev, v katerih živijo in delajo naši otroci, je ZPPS Jesenice izvedel krajšo anketo na vseh osnovnih šolah jeseniške komune. Med po-<	membnejšimi in zanimivejšimi podatki, ki jih je anketa
(	zajela, so podatki o socialni strukturi družin, ki imajo svoje
t otroke v osnovnih šolah, ter starost učiteljev, ki poučujejo na šolah. Anketo so izpolnjevali učitelji po navodilih ZPPS.
( Iz ankete povzamemo:
43 o/o vseh staršev je oboje-»transko zaposlenih (oba starša), 690/0 otrok je brez nadzorstva v času zaposlitve,
l,2o/o otrok je v šolskem varstvu.
Podatek sicer ni nepričakovan, toda ponovno in ponovno nas opozarja na stanje otroškega varstva zlasti v komunah z velikim številom v industriji zaposlenih staršev. Če bi se ljudje zavedali veličine škodljivega pomena, da so otrooi sami v mrzlih stanovanjih zaklenjeni, bi se odpovedali marsikateremu avtomobilu, televizorju in podobno ter združevali denar za razvoj otroškega varstva. Zal otroci sami ne morejo učinkovito prepričevati nas starše, kako težko in škodljivo je zanje sa-mevanje. Pristno izrazijo to težo le, ko sleherni dan sprašujejo: mamica, ali boš danes doma pri meni, ali se boš hitro vrnila?
8.7	«/0 staršev je kronično bolnih,
5,90/0 je huje predanih alkoholu,
5,40/0 ne kaže skoro nobenega zanimanja za otrokov razvoj,
4,90/0 družinah vladajo trajni in globlji nesporazumi,
3,4 ®/o starši ravnajo grobo s svojimi otroki.
Čeprav gornji odstotki niso seštevni in čeprav so^učijtelji subjektivno ocenili »tako stanje« v družinah, nam vseeno podatek pove marsikaj, kar je vredno upoštevanja pri obravnavanju našega šolarja. Res so otroci v razredu približno enako stari in približno enako veliki, vendar razen tega, da so v istem razredu, približno enako stari in približno enako veliki, so v vsem ostalem zelo različni. Otrok se osebnostno formira predvsem v svojem naravnem okolju, to je v družini, zato pa bi moral sleherni prosvetni delavec čimboije poznati to otrokovo pri-rodno okolje.
Seveda ni dovolj, da smo o pogojih življenja naših otrok samo poučeni, ta spoznanja moramo pri obravnavanju otroka upoštevati in obenem v možnih merah vplivati na izboljšanje domačih pogojev dela našega otroka. Težiti moramo k temu, da bodo otroci v razredu resnično čimbolj enaki, toda temu cilju se je treba približevati z maksimalnim upoštevanjem vseh njihovih različnosti. Hkrati pa ne smemo pozabljati, da so za sodobno obravnavo šolskih otrok danes nepogrešljive šolske socialne in psihološke službe.
IZOBRAZBA STARŠEV 2 °/o staršev je brez sleherne izobrazbe,
49 »/o očetov in 46 °lo mater nima dokončane osnovne šole,
1,3%> očetov in 0,7 °/o mater ima višjo izobrazbo,
1.7	»/o očetov in 0,3 “/o mater ima visoko izobrazbo,
10 «/0 družin ni naročenih na noben časopis, 40 %> na nobeno revijo.
Ko čitamo gornje podatke, se nam poraja vprašanje • odvisnosti uspeha v osnovnih šolah od izobrazbene strukture staršev. Starši v velikem procentu ne morejo soremljati svojih otrok pri šolskem delu, hkrati pa se neposredni interes za boljše napredovanje otrok manjiša.
Po obsegu naročenih časopisov in revij pogosto sodimo o kulturni ravni družin. Če to res pomeni kulturno raven družine ali ne, m toliko pomembno, gotovo pa je, da tudi od tega zavisi otrokov razvoj v šoli.
Ker gledamo naše slabe učne uspehe v osnovnih šolah skoraj vedno enostransko tako vglede tega, kaj je narobe, kakor tudi glede predlogov, kaj je potrebno čimprej izboljšati, nam ti podatki lahko služijo za širši pogled na celoto, V zadnjem času vse bolj vehementno postavljamo zahtevo Po dodatni pomoči »slabšim« učencem v osnovnih šolah. Bati se je, da je vrednost te dodatne pomoči predimenzionirana. Šolski uspehi so mnogo bolj kompleksna stvar, kar nam ponazorujejo že *amo gornji podatki, ki še daleč
niso vsi zbrani. A tudi če bi izhajali že samo iz navedenih ugotovitev, lahko postavimo trditev, da je veliko važnejše otroško varstvo, kakor sama dodatna pomoč. Dodatna pomoč lahko pomaga samo specifičnim primerom, ne more pa rešiti vseh kategorij in je torej v manjšini glede na celotne potrebe in pričakovanja. Otroško varstvo pomeni hkrati tudi dodatno pomoč in ne samo »paze-nje« otroka. Hhkrati pa je treba skrbeti za višjo izobrazbeno raven vseh občanov, višjo kulturno raven, višjo zdravstveno raven, višjo socialno raven itd. Na ta način bomo uspešno vplivali na uspešnost naših otrok v osnovnih šolah.
STAROSTNI SESTAV
prosvetnih Delavcev
Naslednji samostojen, a nič manj pomemben podatek, ki ga je zajela anketa, je starost prosvetnih delavcev. Ugotovljeno je naslednje:
skupno je na vseh osnovn.h šolah v občini 145 učnim moči, razmerje med moškimi in ženskami pa je 1:2. Femindzacija poklica ni na Jesenicah izjema, kajti v vsej republiki je najbrže še večji odstotek žena. Starost pa je naslednja:
19 do 25 let	41	28,3 «/o
26 do 30 let	26	17,9 «/o
31 do 35 let	24	16,5 Vo
36 do 40 let	17	11,7 Vo
41 do '45 let	21	14,48 Vo
46 do 50 let	4	2,8 Vo
51 do 55 let	5	3,5 Vo
56 do 60 let	7 '	4,8 Vo
Poprečna	starost	učnih moči
je 33 let, kar je znatno pod povprečjem normalne starostne struk ture. Normalna srednja starost bi morala biti približno 39 let, to je kar za 6 let več, če upoštevamo obvezno dobo zaposlenosti za žene 35 let in za moške 40 let. Podatek ima več pomenov. Prvič, personal v prosveti je relativno mlad, kar bi bilo z enega vidika razveseljivo, ker bomo imeli se dolgo večino učiteljstva v občini na višku delovne moči. Pričakujemo lahko nadpovprečne delovne rezultate v prihodnjih letih. Ker pa nam ne gre za enkratne akcije, temveč za permanentno družbeno dejavnost, je tako nesinhro-no stanje nepoželjno.
Nadalje nam ta podatek pove, da bodo možnosti za zaposlovanje mladih prosvetnih delavcev še dolgo podnormalne. Starostna struktura nad 50 let zavzema komaj 8 «/o vseh, starostna struktura nad 45 let pa komaj 11 odstotkov. To pomeni, da bomo lahko zamenjali v prihodnjih 13 letih (računajoč sredino moških in žensk) poprečno komaj 0,8 'Vo letno prosvetnih delavcev, medtem ko bi bilo normalno, da se jih zamenja S®/!) letno. Jeseniška občina ne bo torej še 13 let potrebovala rednega dotoka novih mladih šolskih moči, kar pa ni nepomembno za politiko štipendiranja, poklicnega usmerjanja in šolanja teh moči sploh.
Vprašanje, koliko nestrokovnih moči dela sedaj na šolah, nam tudi ne daje optimističnega odgovora za zaposlovanje v bližnji prihodnosti. Čeprav je res še precej neustrezno zasedenih delovnih mest; pa te neustreznosti ne smemo razumeti analogno z raznimi ugotovitvami v gospodarstvu. Neustreznost je pogosto formalna, da Hudem manjka še nekaj malega do končnih diplom, včasih oa gre za nenatančno smer izobrazbe, medtem ko je stopnja izobrazbe dovolj visoka.
Koliko bo porastlo število potreb glede na povečanje oddelkov in glede na razvoj novih dejavnosti, je težje predvidevati, vendar vsaj v bližnji prihodnosti ni vdrjeti, da bi te potrebe pokrile neuravnotežen starostni sestav sedanjega personala.
Primera Jesenic ne moremo posploševati. Pričakovati pa je podobno stanje v drugih komunah, zato bi bilo potrebno take podatke ažurno spremljati in z njimi usklajevati našo šolsko politiko.
TJ
RAZGOVOR Z DIREKTORJEM ZAVODA ZA SOLSTVO SRS TOV. MIROM LUŽNIKOM
Obsežna dejavnost zavoda za šolstvo
VPRAŠANJE:
Kot predstavniku zavoda za šolstvo SRS - institucije, ki ima gotovo dober pregled nad stanjem v našem šolstvu, bi vam radi zastavili nekaj vprašanj, s prošnjo, da nanje odgovorite.
Najprej bi radi vedeli, katere so naloge, ki jih namerava zavod reševati v bližnji prihodnosti.
ODGOVOR:
Ze v samem začetku bi želel poudariti, da je nerešenih ali vsaj nezadovoljivo rešenih več problemov, kot bi jih zatfod glede na sve' t kadrovsko zasedbo v krajšem obdobju lahko uspešno uresničil. Razen tega so mnoge naloge tako kompleksne im zahtevne, da terjajo temeljite predhodne znanstvene raziskave, ki bi jih pri nas mogel opraviti le pedagoški inštitut kot izrazita znanstvenoraziskovalna institucija. Sele na osnovi dobljenih izsledkov bi bilo mogoče preiti k Uveljavljanju novih rešitev v naši praksi. Znano pa je, da pedagoški institut tudi še ni tako kadrovsko številen, da bi lahko istočasno raziskoval več neproučenih in nedognanih problemov, na katere želi praksa dobiti zadovoljive odgovore. Navedeno misel navajam predvsem zaradi tega, ker ob najrazličnejših priložnostih slišimo mnenja, češ, saj
to je naloga zavoda, instituta, ne da bi interpretatorjd takih gledanj imeli pred očmi celovitost problematike vzgojnoizobraževalne dejavnosti pri nas in v tem sklopu videli tudi možnosti delnih rešitev.	°
Pri programiranju dela v prihodnjem obdobju je dolžan zavod upoštevati naloge, ki mu jih nalaga tako zakon o zavodu za šolstvo SRS prav tako pa tudi zakon o prosvetno pedagoški službi, pri čemer mora v prvi vrsti upoštevati težnje po nadaljnji rasti kvalitete vzgojnoizobraževalnega dela naših šol. Takšna orientacija, ki je osnovana na prizadevanjih po uresničevanju navedene temeljne obveznosti, pa pomeni, da se mora zavod vključiti v razreševanje nalog posameznih strokovnih, družbeno političnih, samoupravnih in upravnih organov naše republike za hitrejši razvoj šolstva in izobraževanja ' nasploh. Razumljivo je, da je zato delovni načrt zavoda rezultanta več elementov, predvsem pa naslednjih:
—	na pedagoškem terenu ugotovljenih potreb (ki jih pa seveda zaradi njihove frekventnosti ni mogoče takoj in v celoti vključiti v obravnavo);
—	zahtev prosvetno kulturnega zbora skupščine SRS, ki so v določeni meri tudi odsev potreb m zahtev pedagoške in širše družbene prakse;
— nalog sekretariata za prosveto in kulturo SRS in seveda tudi nalog izobraževalne skupnosti SRS.
Uvodno pojasnilo se mi je zdelo potrebno, da bi laže presojali in ovrednotili obseg in vsebino dela zavoda v letu 1968 in v naslednjih letih.
Konkretne naloge zavoda so vključene v naslednje širše, vsebinsko zaokrožene dejavnosti:
1.	naloge prosvetne pedagoške službe;
2.	izdelava predmetnikov in učnih načrtov oz. njihovih osnov;
3.	proučevanje učbenikov, učil in učnih pripomočkov;
4.	posebne študijske naloge;
5.	izdelava nomenklatur poklicev in profilov poklicev, ki jih moramo izobraževati v poklicnih šolah;
6.	izobraževanje odraslih v okviru rednih šol in izobraževalnih centrov v gospodarskih organizacijah.
Naloge prosvetno pedagoške službe opravljajo neposredno zavodi za prosvetno pedagoško službo, in sicer v celoti na področju predšolskih, in vzgojnovarstvenih ustanov, osnovnih šol, posebnih osnovnih šol ter poklicnih šol. Naš zavod pa je edini, ki lahko vsaj delno nadzira strokovoo-pedago-ško delo pri večini predmetov ali predmetnih področjih na srednjih, zlasti štiriletnih šolah, ker ima
Otroško varstvo po novem zakonu
Na zadnjih sejah republiških zborov je bil sprejet »Zakon o skupnosti otroškega varstva in financiranju nekaterih oblik otroškega varstva«. Veliko je že bilo napisano v našem tisku in povedano pri RTV, zakaj smo ga potrebovali, zakaj ga sprejemamo ravno takega in kakšne nove možnosti nam odpira.
Zakon sam še ne more rešiti vseh problemov otroškega varstva in vseh pomankljivih oblik družbene pomoči družini pri vzreji in vzgoji otrok. Daje nam samo nekaj možnosti, da bo skrb za otroke bolj organizirana, da se bo odprl nov vir materialnih sredstev oz. da se bo že sedanji vir sredstev delil ne samo na fond za otroški dodatek, ampak tudi skupna sredstva za otroško varstvo.
Novosti, ki jih zakon vnaša v našo prakso, so vzete iz potreb naše današnje družine. Te potrebe so precej drugačne, kot so bile po vojni, ko je višina otroškega dodatka znašala 1/3 povprečnega osebnega dohodka in je bil tudi »davek« — odvod na osebne do« hodke v taki višini. Sedaj pa otroški dodatek ne more več reševati problemov natalitete. Nobena mati se ne bo odločila še za enega ali še za naslednjega otroka samo zato, da bo dobila zanj otroški dodate, ampak le, če bo zanj zagotovljeno varstvo v času njene zaposlenosti.
Predvsem zaradi teh in takih potreb je sestavljalec zakona predvidel, da se zbrana sredstva (tudi doslej smo jih zbirali kot 1,8-odstotni prispevek in v drugi polovici lanskega leta začasno 0,4 odstotni prispevek) delijo na del za otroški dodatek in nov del za otroško varstvo. Zbiral se bo pri občinskih skupščinah oz. njenih skupnostih otroškega varstva (ali pa že obstoječih izobraževalnih skupnosti, s čimer odpade del administrativnih stroškov), saj zo potrebe od občine do občine drugačne in oblike otroškega varstva bi se naj prilagodile tem različnim potrebam. V okviru občin se bodo torej poleg že dosedanjih virov zbirala še nova (minimalna) sredstva, treba bo pa še poiskati nove vire, ker so potrebe še vedno veliko večje, kot materialne možnosti.
Zakon nam bo dal torej le nekaj možnosti, ljudje, ki živimo in delamo v svojih občinah in krajevnih skupnostih, pa bomo morali biti energični zbiralci sredstev, spretni organizatorji in vztrajni delavci. Obdržati bomo
v ceno vsakega stanovanja. Občinske skupščine bodo morale tudi v bodoče preskrbeti sredstva za »preventivni« sklad in iz njega črpati stroške oskrbe v VVU za tiste otroke, kjer starši tega ne zmo: jo sami. Vsi starši pa se bomo .morali zavestno odločiti prej za oskrbnino v vrtcu, šele potem za pločevino v obliki raznih strojev ih pripomočkov.
Ugovori nekaterih občanov (npr. sestavek v prvi dec. št. Prosvetnega delavca) niso dovolj utemeljeni in ne morejo dosti doprinesti k izboljšanju stanja v našem, še vedno neurejenem otroškem varstvu. Za skujome družbene dogovore — za zakonske, veseli, da imamo prvič po vojni predpise se vedno odločamo za- zakon, ki je posvečen predvsem vestno in razumsko v prepričanju, otroškemu varstvu. Kako bomo da je tako potrebno in tako pra- njegova določila izvajali, pa je vilno, čeprav bomo tudi včasih 0<jvisno od nas vseh — delovnih zaradi tega ali drugega zakona iju(ji-sam0upravljalcev! kdaj osebno prizadeti, nezadovoljni, ogorčeni.	Tilka KREN
Nov zakon namreč daje vsaki skupnosti otroškega varstva vse možnosti, da si uredi tako varstvo, kakršnega najbolj potrebuje. Ce v kraju ni dovolj pogojev za gradnjo in organizacijo otroškega vrtca, bodo lahko organizirali varstvo za šolarje, ki so zaradi zaposlenosti staršev pogosto sami v stanovanjih. Organizirali bodo lahko družinsko varstvo ali dnevno rejništvo za nekaj otrok, organizirali bodo lahko pripravljalni oddelek za šolske novince ali t. i. »malo šolo«...
Poklicni in naravni vzgojitelji naših naj mlajših rodov smo torej
za to delo svetovalce z visoko strokovno izobrazbo. Na« vedena ugotovitev pa seveda ne velja za velik del strokovno teoretičnih predmetov v tehničnih ta njim ustreznih šolah, saj bi za ce* lotno pokrivanje dela strokovno teoretičnih predmetnih področij moral imeti zavod vsaj še približno 50 honorarnih svetovale sv* kar pa je v trenutni situaciji Se neizvedljivo. Tako zaradi nezadostne kadrovske zasedbe kakor tudi zaradi obsežnosti drugih nalog, kd so zgoraj omenjene, lahko zavod za šolstvo svojo pedagoško inšpekcijsko funkcijo opravlja vsako leto le na omejenem številu štiriletnih srednjih šol, bodisi da gre pri tem za strokovno pedagoške ali za splošne preglede.
V	h. 1968: 42 SEMINARJEV
IN TEČAJEV!
V	okviru prosvetno pedagoške službe ima zavod izdelan detaj-liran program za usmerjanje dela pedagoških svetovalcev v zavodih za prosvetno pedagoško službo za razredni pouk in za posamezna predmetna področja na osnovnih šolah. Težišče te dejavnosti je na posredovanju novejših spoznanj na področju stroke ter pedagoških in metodičnih vprašanj, hkrati na se na teh posvetih soočajo pedagoški in strokovni problemi, uspehi in neuspehi dela v okviru obstoječih zavodov za prosvetno pedagoško službo.
V	domeno tega sklopa nalog sodijo tudi delovni sestanki z direktorji zavodov za prosvetno pedagoško službo in z ravnatelji srednjih šol. Njihov namen je prvenstveno v tem, da obravnavajo trenutno najbolj živo problematiko šol, ki jo nakazujejo bodisi pedagoški svetovalci našega zavoda ali pa sami zavodi za prosvetno pedagoško službo oz. srednje šole.
Nič manj pomembno pa je konkretno sodelovanje s pedagoškima akademijama, s fakultetami ter s strokovnimi društvi in družbenimi organizacijami, ki ga zlasti vzpostavljamo ob programiranju in izvajanju različnih seminarjev in tečajev, pri obravnavi in ocenjevanju novih učbenikov, priročnikov in drugih delovnih prtoomočkov. ki jih uvajamo v naše šole. Samo v letu 1968 bo zavod organiziral 42 seminarjev in tečajev, ki bodo trajali od enega do deset dni. Podrobnejši program so že ob koncu lanskega leta prejele vse srednje šole in vsi zavodi za prosvetno pedagoško
(Nadaljevanje na 3. strani)
GLASBENI PEDAGOGI SO ZBOROVALI
Glasbene šole so oporišča za estetsko vzgojo
Občni zbor Društva glasbenih štva. O razpadanju področnega lično odstopil, ker se je v ubada-pedagogov Slovenije z dne 20. de- društva je poročal tudi delegat iz nju z vsem ob reviji utrudil, pred. cembra 1967 je bil zbor ljudi, vne- Kranja, nasprotno pa se je lahno tih za estetsko vzgojo 'mladine v delegat iz Kopra pohvalil, da pogojih, kakršni so pač danes da- glasbene revije tudi organizacijsko ni zanjo. Ob tej priložnosti so si združujejo glasbene pedagoge s
glasbeni pedagogi zadajali vprašanja o ravni glasbene kulture in glasbenega pouka pri nas. Za svoje delo so videli uteho v uspehih nastopov svojih učencev, kakršen je Mladinski pevski festival v Celju, ki je prerasel naše meje in ki je porabil tisoče ur požrtvovalnega strokovnega dela pedagogov in v podobnih nastopih. Za vse tisoče ur je bilo plačilo pravilno zapeti ali zaigrani ton in ploskanje poslušalcev, denar prav gotovo ne.
Društvo, ki vključuje pedagoge, ki so vzgojili tudi glasbenike svetovnega slovesa, je prejelo v dveh letih 413.000 starih dinarjev dotacije, sicer pa si je pomagalo z lastno članarino.
Delegati s posameznih področij Slovenije so poročali, npr. s celjskega, da potekajo mladinske pevske vaje v precej nemogočih okoliščinah, v neprimernih prostorih in ob neprimernem času,
Koprskega. Področnemu društvu se na Koprskem bolje godi tudi zaradi razumevanja občinskih predstavništev in Radia Koper. Zelo zanimivo je bilo na obč-
lagali pa so novega, ki so mu oo-ijubili pomagati.
Glasbeni pedagogi so se potožili tudi, da šolarji v višjih razredih ne znajo peti in zapojo kvečjemu Na planincah ali Kavboj Džimi, čeprav se šolajo v šolah za bodoče učitelje, kjer bodo morali opraviti svojo dolžnost do
nem zboru poročilo o glasbeni miajše generacije, ki si bo tudi mladinski reviji Grlica, ki je to- kdaj želela najti utehe s petjem vrsitna edinstvena revija v Jugo slavij! in predstavlja Jugoslavijo na tem področju tudi v svetu. So-
delavci-avtorji te revije so prejeli eno petino sredstev, porabljenih za revijo, štiri petine pa je šlo za tiskanje, kar je precejšnje nesorazmerje med ceno duševnega ustvarjalnega dela in strojnega tiskarskega. Revija sicer glede na položaj glasbenih pedagogov in glede na svojo posebnost sicer ni tiskana v veliki nakladi, vendar pa tako nesorazmerje kaže določeno sliko. Resnici na ljubo je treba povedati, da je revija v 1. 1967
v žalosti ali dati duška v veselju.
Društvo je izreklo priznanje zaslužnim glasbenim pedagogom s tem, da jim je podelilo naslov častnih članov, in to: Mariji Del-kin, Leonu Pfeiferju in Otonu Bajdetu. Mednarodnega seminarja ISME v Franciji pa se bodo mogli udeležiti le tisti glasbeni pedagogi, ki bodo stroške krili sami, ali pa če bo to zmogla katera izmed šol ali ustanov.
Glasbeni pedagogi so na zborovanju omenili tudi preteče ukinjanje glasbenih šol in izrekli be-
prejela od republike 1,5 milijona sede proti ukinjanju le-teh, ker Kterih dinariev dotaciie za kar se Je bll° v te šole vloženega veliko je osebno zavzemal neki poslanec, truda in ker so oporišča za estet-Mladinska revija, kot je Grlica, sko vzgojo mladine. Kljub temu
ker imajo šole izmenski pouk. Tu- seveda ne daje tako neposrednega verjetno ne bodo obstale vse gla„-vztrajm aeiavci. e/oarzan nomo di s pripomočki za glasbeni pouk, užitka obračunavanja kot nogo- |/e,nc sole, napačno pa di di o pr -marali dosedanje vire, z večjo kot so klavirji, se s tega področja metna tekma, pač pa je za njeno fakovata, da si bodo porezale g
produktivnostjo dela povečati narodni! dohodek in s tem tudi skla-
niso pohvalili. Izrazili so obžalovanje, da šolarji nimajo pevske
de za otroško varstvo, poiskati še vadnice ali kakega natisnjenega
delček sredstev v delovnih orga nizacijah in starših samih. Še bolj kot doslej se bomo morali boriti, da bo v vsakem novem naselju in novem stanovanjskem bloku
učbenika (v stari Jugoslaviji so že obstajali). Delegat z mariborskega območja je poročal, da področno društvo glasbenih pedagogov razpada, da pa je zaživelo več pok-
projektiran prostor za otroško Učnih ustanov za glasbeno vz_gojo, varstvo in stroški zanj vračunani ki so prevzele mnoge naloge dru-
dojemanje potrebnega mnogo več znanja. Kljub vsemu so se glas-' beni pedagogi zavzemali ža obstoj Grlice, ker ne bi radi doživeli, da bi šlo vse, kar je, bilo z Grlico ustvarjenega, v nic.
Menili so sč, ali ne bi kazalo usmeritev Grlice spremeniti oziroma to usmeritev razširiti. Doseda- posredovati tudi dalje, nji urednik pa je vseeno neprak-	Milka Kovič*
ve same, da bi tako poravnale napačna predvidevanja nekaterih.
Kljub vsemu so se pedagogi na svojem občnem zboru zavedali, da je njihova zasluga v tem, da se je marsikateri otrok seznanil z neizčrpanim bogastvom glasbe, ki ga bo sposoben ne le dojeti, ampak
ZA DISKUSIJO
Pouka proste sobote?
KOČEVSKA OBČINA brez dopolnilnih sredstev
Na zboru sindikata prosvetnih delavcev kočevske občine, ki je bil novembra 1967, so posvetili precejšnjo pozornost poročilu republiške poslanke tov. Kaplanove, ki je govorila o položaju šolstva v kočevski občini. Iz tega poročila objavljamo v povzetku nekaj zanimivih podatkov.
Sodstvo na kočevskem leta 1966: kljub zelo povečanim izdatkom in razširjeni dejavnosti šolstvo te občine za preteklo leto ni dobilo dodatnega denarja; zato je bala »realizacija-« — v primerjavi z dejanskimi stroški — zelo nizka. Naslednje leto so ga spremljali dolgovi. Tudi za zadnje štiri mesece preteklega leta ni bilo mogoče dobiti »kritja« za razširjeno dejavnost, pa so »za kazen« še letos brez tega denarja. (Novi zakon je obvezal občino, da zagotovi šolstvu denar v višini lanske realizacije!)
Drugi vzrok za današnji slab položaj kočevskega šolstva pa je, da je letošnji občinski proračun zmanjšan kar za 131 milijonov. S tem letom je bila namreč občini odvzeta dotacija republike. Tako kajpak le-ta ni mogla prispevati za šolstvo več kot lani.
Od letošnjega 1. julija je šolstvo financirano po novem: TIS dodeljuije denar še po merilih prejšnjega sklada za šolstvo. Znesek, namenjen iz proračuna za šolstvo, predstavlja 51,1 % celotnega proračuna, kar je ena izmed najvišjih stopenj v Sloveniji!
Kljub temu odstotku pa je šolstvo še vedno v kritičnem položaju. Eden poglavitnih vzrokov je velika razsežnost in izredno redka naseljenost terena, hkrati s tem pa tudi zelo razvejana in draga šolska mreža.
V občini sta dve centralni osnovni šoli: v Kočevju in Fari (kjer je skupno 2777 učencev), posebna osnovna šola z 98 učenci, glasbena šola S 93 učenci in gimnazija, v kateri je 212 dijakov.
Izdatki, ki ne pomenijo izboljšanja
Od vseh 3160 učencev je 470 vozačev. Samo poti učencev centralne osnovne šole Kočevje, seštete v kilometrih, bi dale številko 340, kar znese (kakor je ocenjeno) v koledarskem letu 23,177.000 starih din. Osnovna šola Fara plačuje letno za prevoz- učencev s svojega območja 10 milijonov starih din. V občini gre torej skupno za prevoz otrok 33,177.000 S-din. Za tiste učence, ki morajo stanovati v domu, ker nimajo v svojem kraju niti šole niti prevoza, je dajala občina 'etos 2,797.200 starih dinarjev. Za sofinanciranje šol v sosednih občinah, kjer se šolaio otroci s tega območja, plača TIS kočevske občine 7.200.000 starih din. Najemnine, ki jih morajo otečevat.i posamezni zavodi (za telovadnico v fizkulturnem dorr” in za prostore v tujih stav-
Prihodnja številka:
31. januarja
Prihodnja številka »Prosvetnega delavca« bo izšla — zaradi semestralnih počitnic — čez tri tedne: 31. januarja t. 1. Bralcem in sodelavcem želimo prijetne počitnice!
bah) štejejo 3,847,800 S-ddn na leto. Razsežnost območja kočevskega šolstva ilustrira npr. tudi tale podatek: za eno konferenco učiteljskega zbora osnovne Sode Kočevje je treba izplačati učiteljem podružničnih šol za potne stroške in polovico dnevnice kar 70.000 starih din.
Občinska skupščina je tudi zadolžila šole, da morajo uvesti za učence - vozače varstvo do odhoda avtobusov. Te ure plačujejo v Kočevju po 400 S-din, v Fari pa 500 S-din, kar predstavlja 855.240 S-din (bruto) na leto.
Vsega tega »razdrobl jenega denarja« je za 45,876.000 S-dKn, ki so prav tako všteti v izdatke za šolstvo, le-to pa kljub temu ni izboljšano.
Kadar govorimo o stroških na učenca sicer ugotavljamo, da so v kočevski občini veliki — 111.000 S-din. Višino sredstev na enega učenca pa obravnavamo v vsej Sloveniji enako, čeprav vemo, da je npr. v Ljubljani ta višina premo sorazmerna z osebnimi dohodki in drugimi pogoji šolstva, na Kočevskem pa ne. Lahko trdimo, da je celo v obratnem sorazmerju, saj je ugotovljeno, da prav ti izdatki znižujejo osebne dohodke. Zanje ostaja namreč toliko denarja, da dobi učitelj, ki še nima strokovnega izpita, le 62.000 starih din na mesec!
Neizpolnjena pričakovanja
Veliko smo pričakovali od zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja. Tolikokrat izrečena zahteva po izenačevanju materialnih pogojev v šolstvu je bila zavrnjena z ugotovitvijo, da bo imela izenačevalno vlogo republiška izobraževalna skupnost z dopolnilnimi sredstvi. Kočevska občina — glede na 84.000 S-din povprečja OD v šolstvu — seveda ni mogla priti v poštev pri razdeljevanju
V novoletnem času smo pripravili našim otrokom v vzgojno varstvenih zavodih vrsto lepih dni ob pričakovanju dedka Mraza. Pravljično vzdušje so poživile tovarišice IV. letnika vzgojiteljske šole v Ljubljani pod vodstvom tovarišice Pije Gostičeve, profesorice za glasbeno vzgojo. Uprizorile so glasbeno pravljico z Orffovim instrumentarijem, in sicer tako pristno, s toliko ustvarjalne fantazije, da je bilo mogoče visoko estetsko doživljati njeno vsebino, ki je takoj na začetku pritegnila otrokov interes in bogatila ter plemenitila njegova čustva.
Taka izvedba je zelo zahtevna, ker se prepleta pripovedovanje s petjem, ritmiko in instrumen-tiranjem. Veliko sposobnosti, znanja in truda je bilo vloženega v glasbeno pravljico, ki je delovala na otroke, kakor da so se v resnici preselili v pravljični svet. Kako čudovito lepi so bili njihovi obrazi v tem doživljanju! Izvedba je bila na pravi umetniški
dopolnilnih sredstev. Od šestnajstih občin, ki so dobile republiška dodatna sredstva, pa ima le pet občin manjše OD v šolstvu kot kočevska občina. Dopolnilna sredstva je dobilo torej enajst občin, kjer imajo celo višje osebne dohodke!
Kar zadeva občinski proračun, velja opozoriti, da so dale le tri občine večji delež iz proračuna za vzgojo In izobraževanje. Ker je bila za glavno merilo udeležbe postavljena višina nairodnega dohodka na prebivalca, se je celo primerilo, da je dobila pomoč občina, kjer je povprečje OD v prosveti 115.000 S-din, TIS pa dobi le 44,8 % proračunskih sredstev. Zakaj je imel narodni dohodek takšno odločujočo vlogo med merili, ko vemo, da razpolaga občina s proračunskimi sredstvi in da dobi TIS denar na osnovi proračunskega in ne narodnega dohodka? Za isto občino namreč ugotavljamo, da ima naveden trikrat manjši narodni dohodek na prebivalca kot kočevska, razlika v višini proračunskega dohodka na prebivalca pa je le 4.300 S-din. Kaj je potem še mogoče pričako-vatt od te pomoči?
Ob sklepu poročila so poudarjene naslednje zahteve:
—	da ustrezni organ preveri stanje v kočevski občini in upošteva — že glede na 1967. leto — vse specifičnosti, ki vplivajo na razmere v šolstvu;
—	da republiška izobraževalna skunnost izdela v tezah za delitev sredstev vsaj minimalno ceno izobraževanja v številkah, pa naj bo to cena pedagoške ure ali kakršenkoli drug kriterij;
—	da se tudi osnovno šolstvo — enako kot strokovno — financira enotno v vseh občinah;
—	da se financirajo gimnazije iz istega vira kot ostalo srednje šolstvo.
višini.
Prav je, da omenimo še prakso tovarišic 5. letnika te šole v oddelkih vzgojno varstvenih zavodov v Ljubljani. Ta praksa je res obvezna in jim je potrebna, vendar pa je tudi res, da so tovarišice v naših oddelkih zelo poživile vsebino dela. Naj povem samo primer tovarišice Jasne, ki je vsako sredo presenečala otroke s skrbno pripravo na delo, za katero je vedno pripravila izredno lepa ponazorila ali polizdelke za likovno vzgojo. Pri otrocih je dosegla lepe uspehe, imeli so jo radi; v skupino je prinašala mladostno vzdušje in vesela presenečenja.
Vsakdo, ki ima otroke rad, je upravičeno navdušen nad uspehom in kvaliteto dela tovarišic — bodočih vzgojiteljic. Pri tem pa je razumljivo, da gre veliko priznanje tudi sposobnemu in prizadevnemu profesorskemu zboru in vodstvu vzgojiteljske šole v Ljubljani.
Dragica Jurečič-Sojer
Na obisku v Pragi (4)
Gojenke ljubljanske vzgojiteljske Šole v oddelkih vzgojno varstvenih zavodov
V vzgojno varstveni ustanovi s celotedenskim bivanjem v mestnem okraju Žižkov
Kot sem že omenil v enem izmed prejšnjih člankov, je v varstvo zajetih 55 odstotkov otrok. V sami Pragi je 220 vzgojno varstvenih ustanov, v katerih je preskrbljeno varstvo otrok čez ^an, ter 16 ustanov, v katerih bivajo otroci ves teden. Posebno predšolsko ustanovo imajo za mentalno prizadete otroke. V varstveno ustanovo s celotedenskim bivanjem lahko pridejo otroci, ki so zelo socialno ogroženi. Sprejem v te ustanove se vrši preko socialnega skrbstva. Sprejmejo le, če so se v družini pojavila težja nesoglasja, otroke prezgodnjih zakonskih, zvez, otroke, katerih matere so na daljšem hospitalnem zdravljenju, otroke staršev, kateri opravljajo tudi nočno delo, in podobne primere.
Takih varstvenih ustanov pri nas zaenkrat še ni, kljub temu, da potrebe obstajajo in se bodo celo povečale s prehodom na deljen delovni čas.
Podjetja, v katerih je zaposlenih veliko žena, imajo svoje varstvene ustanove. Za varstvo otrok zaposlenih mater so podjetja zainteresirana. Naložbe v varstvene ustanove se jim vračajo v obliki
večje storilnosti njihovih delavk. Naša industrija se po dvajsetih letih še ni dokopala do teh spoznanj, pač pa je bolj naklonjena športnim dejavnostim.
Žalostno je, da pri nas morajo zakonske določbe direktno izpuliti sredstva industriji za tako pomembne stvari, kot so vzgoja, šolstvo in kultura. Prej ali slej bomo morali tudi pri nas priti do spoznanja, da so zdrave osnove vsake družbe v urejenem varstvu, šolstvu ter kulturni rekreaciji delavcev.
Varstvena ustanova, katero smo obiskali, ni bila grajena v te namene. To je navadna stanovanjska hiša nekega privatnika, kj se je verjetno ustrašil socializma in odšel neznano kam.
Najprej smo si ogledali vrt, ki je zelo lepo negovan. V vrtu je več igralnih prostorov za igre manjših skupin. Naj vam najprej opišem te igralne prostore. Da jih je več in to za manjše skupine do štiri otroke, je pač zato, ker je v tej dobi otrok še močan individualist in ne prenaša igre v večji skupim.
V kotu dvorišča je velik sod, ki je dar pivovarne. V sodu so
otrokom uredili sobico z miniaturnim pohištvom ter igračkami, ki spadajo v miniaturno gospodinjstvo. V tej sobici se lahko igrajo štirje otroci. Zelo domiselna je gugalnica iz plašča avtomobilske gume. Na taki gugalnici se otrok počuti bolj varnega kot na navadni gugalnici. Veliko veselja pa imajo otroci z nizkim drogom, kjer brez strahu prevračajo kozolce. To igralo, kot je povedala upravnica, je otrokom najljubše. Hišica v obliki šotora ima naman otroke že v zgodnji mladosti naučiti bivanja v šotoru. Tu se naučijo, kakšen red mora vladati v šotoru, ker v poletnem času gredo na taborjenje. Cehi so znani po tem, da radi taborijo.
Na drugem koncu je hišica, ki služi dečkom za delavnico. V hišici imajo na razpolago miniaturno orodje, saj dečkom je v največje veselje, če kam lahko zabijejo žebelj.
Prometni vzgoji je namenjen star avtomobil znamke Tatra. V tem avtomobilu z brenčanjem na ustni pogon se vozijo prek sedem gora in dolin ter doživljajo pravljice, ki so jih slišali od svojih vzgojiteljic.
Naročeno nam je, naj razmišljamo, ali bi bilo dobro uvesti pouka proste sobote. Da se zopet ne bomo »zaleteli«, bo dobro, da res vsi razmišljamo in povemo svoje pomisleke, kajti za otroka prosto soboto nd tako enostavno sprejeti kot za delavca.
Že dolga leta sem učiteljica na vasi in vem, da morajo vsi kmečki otroci brez izjeme po pouku delati, bodisi na polju, v gozdu, hlevu ali pa pomagati pri drugih domačih opravilih, ker na kmetih primanjkuje delovne sile. Učijo se šele zvečer, če se sploh učijo, in delajo domače naloge. Koliko otrok se mi opraviči, in to v 8. razredu, da naloge nimajo, ker so morali delati, ali pa so na nalogo pozabili zaradi utrujenosti, kar je tudi možno. Ce ti bila sobota prosta, bi delali še več, se pravi cel dan. Ne verjamem. da bi kdo od kmečkih staršev imel posluh za to, da bi si naj otrok v soboto v družbi staršev odpočil in se razvedril.
Za otroke iz delavskih družin bi bila prosta sobota vzgojno problematična. Velika večina naših delavcev zasluži od 40 do 60 tisoč S-din, zato ob prostih sobotah ne počivajo, ampak se priložnostno zaposlijo. Kar poglejte jih, kako ob sobotah pridno delajo po 10 do 12 ur. Torej očetje spet niso doma in, če ima še mati prosto, ta dan pere, pospravlja stanovanje, kjer ji morda pomagajo šolski otroci, ali pa so ji v napoto,
Popravek
V 21. številki Prosvetnega delavca (1967, str. 2) je prišlo v članku Vrednotenje dela, družbeni dogovor do tiskovnih napak, zaradi katerih je postal del sestavka povsem nerazumljiv. Bralce prosimo, da nam to neprijetnost oproste, obenem pa objavljamo popravljeno besedilo:
Vsa navedena povečanja znašajo torej 12,5 milijard S-din, uskladitev osebnih dohodkov v šolstvu, kulturi in socialnem varstvu na nivoju 1967 pa 10,4 milijarde S-din, to je 83 odstotkov od omenjenega povečanja proračunov in sredstev izobraževalnih skupnosti. Tem možnostim lahko prištejemo še določena prestruk-tuiranja znotraj družbenih dejavnosti (npr. omejitev honorarnega dela, skrčenje obsega določenih vrst dela itd.) in šele res v skrajnem primeru dodatno obremenitev nacionalnega dohodka. Proračuni so resda obremenjeni z obveznostmi iz preteklosti. Toda mi-zerni osebni dohodki v šolstvu, kulturi, socialnem varstvu so tudi obveznost iz preteklosti in sedanjosti in jo je treba reševati z enako in še večjo prizadevnostjo vseh družbenih dejavnikov, kot je to primer z drugimi obveznostmi. Napravimo natančne javne bilance sredstev, sprejmimo konkretne družbene in posamične sanacijske načrte, pripravimo se za strokovno argumentiran dialog s sleherno institucijo — skratka ukrepajmo in to na ravni republike in v vsaki občini!
Na vsaki strani stavbe pa je še po en peskovnik, kjer se izživljajo bodoči gradbeniki in arhitekti.
V to ustanovo lahko sprejmejo 34 otrok. Vedno pa je lahko zasedenih le 32 mest, dve mesti sta nekaki rezervi za najnujnejše primere. Za 32 otrok skrbi naslednje osebje ustanove: upravnica vrtca, 4 vzgojiteljice, 2 pomožni vzgojiteljici, 2 kuharici, 2 negovalki. Otroci so razdeljeni v dve skupini po starosti. V mlajši skupini je 14 otrok, v starejši pa 18 otrok. Ko smo jih obiskali, so bili ravno na popoldanskem počitku. Vstop v notranje prostore je dovoljen le s prevlekami iz blaga, ki jih natakneš na čevlje.
Starši pripeljejo otroke v ustanovo v ponedeljek zjutraj in ostanejo v ustanovi do sobote ali do petka, če imajo starši prosto soboto. Cena oskrbnega dne ni za vse enaka. Tisti starši, ki imajo večje osebne dohodke, prispevajo več kot tisti z manjšimi dohodki. Tako je v tej ustanovi za najbolj situirane starše cena oskrbnega dne 7 kron 55 helerjev, za najrevnejše pa samo 55 helerjev.
Delo z otroki temelji predvsem na vzgoji, šele na drugem mestu je izobraževanje. Upravnica je mnenja, da je najvažnejše otroke naučiti osnovnih higienskih navad. Otroke vzgajajo načrtno po že naprej postavljenem vzgojnem programu, ki je enak tudi za ustanove s celodnevnim bivanjem. Izobraževanje otrok pa pride na vrsto takrat, ko otrok za to pokaže pripravljenost. To izvajajo na zelo originalen način. Ce hočejo otroke naučiti kako
sicer pa uidejo na cesto in v svoje »klape«, kjer je vendar lepše kot doma. Tako bi bil otrok brez nadzorstva cel dan. Mislim, da v mestih ni nič drugače.
Pripravljamo torej proste sobote za našo novo buržoazijo, ki redno mesečno zasluži nekaj sto-tisočakov S din in si lahko privošči vikend? Pa ko bi res vzeli svoje otroke s seboj. Jih ne vidite, da starši radi gredo sami' na vikend, da si »odpočijejo«, da jim »otroci ne gredo na živce«. In mnogo otrok je zopet samih ali pa prepuščenih starim staršem, teh pa navadno ne ubogajo.
Dobra bi bila analiza vzgojno zanemarjenih otrok, potem bi vi-dali. kdo pri nas preveč zasluži in to v škodo naših otrok. In naj bodo ti otroci še celo soboto prepuščeni cesti?
Res je, da so nekatere države sprejele pouka proste sobote, a
Nekaj dni pred koncem starega leta (29. XII. 1967) je bila , prva redna seja 80-članske redne skupščine temeljne izobraževalne skupnosti Ljubljana. Na tej seji so izvolili za predsednika skupščine dr. Aleksandro Kornhau-serjevo, za predsednika 14-član-skega izvršnega odbora pa Toneta Florjančiča, Poleg tega so izvolili še člane in vodje sekcij: za vzgojno varstvene zavode (Doso Mušičevo), za osnovne šole (Milana Simiča), za srednje šole (Vero Vošnjakovo), za dopolnilno izobraževanje (Ireno Levičniko-vo) in Staneta Možino za vodjo sekcije za izobraževanje odraslih. Za fpredsednico sveta za financiranje srednjih šol in domov je bila izvoljena ing. Zora Malešičev^.
Potem kc je predsednica dr. Komhausarjeva obrazložila osnove 1 programa TIS, je poudarila predvsem pomembnost vsebinske problematike tega dela in ooozorila, da se delo TIS na vsebinskem področju pravzaprav šele začenja, saj se je morala le-ta v svojem začasnem sestavu — v prvem obdobju — ukvarjati predvsem s finančnimi problemi. Ena bistvenih nalog TIS je prizadevanje za zagotovitev večjega družbenega in strokovnega vpliva pri oblikovanju vsebine in programov vzgojno izobraževalnega procesa. Pri tem gre v prvi vrsti za idejno oblikovanje mlade osebnosti in hkrati za zagotovitev pogojev tega oblikovanja, tj. za idejno in strokovno usposobljenost pedagoškega osebja. Ob tem se postavlja vprašanje dopolnilnega izobraževanja tega osebja in posodobljenja pouka: za vse to pa je treba zagotoviti ustrezno materialno bazo. V to delo je treba vključiti republiški zavod za šolstvo, pedagoški inštitut, katedro za pedagogiko pri
pesmico, vodijo učni proces po sledečem postopku:
Vzgojiteljica začne sama sebi prepevati pesmico, kot v srečni družini prepeva mati pri opravljanju hišnih opravil. To opravlja navadno na vrtu, medtem ko se otroci igrajo. Pesem privabi otroke k vzgojiteljici in začno tudi sami poskušati peti. Kmalu se okoli vzgojiteljice zbere zborček in pevska vaja se lahko prične.
Nočno dežurstvo opravljata negovalki. Otrokom pomagata pri pripravah na spanje. Predno zaspijo, jim povesta še pravljico ali pa zapojeta uspavanko.
Ustanova je dobro preskrbljena z igračami. Posebno funkcionalna je premična omara, katere konstruktor je upravnica ustanove. Omara je res uporabljiva, tako lahko služi kot lutkovno gledališče, lahko je trgovina. Posamezni elementi omare lahko služijo kot stolčki. Otroci se že na tej stopnji seznanjajo z naravo. Takoj sem opazil na oknu sejalni zabojček s fižolom in polžem. Otroci na tem primeru spoznajo osnovne zveze v naravi (rastlina-rastlinojedec, koristna rdstlina-škodljivec). Na steni sem opazil zbirko žitaric in industrijskih rastlin, ki jih goje na Češkem.
Tudi med likovnimi tehnikami sem opazil nekaj novosti. S posebnimi pastelnimi barvicami v tubah slikajo na stiropome plošče. Nekateri izdelki so bili že kar zavidanja vredni. Namesto plastelina imajo neko plastično maso imenovano modurit, ki se baje kupuje kar v kilogramskih količinah. Modurit ima enake kvalitete kot plastelin, je pa
pri njih so v veliki večini matere doma in se lahko posvetijo otroku. V Franciji npr. ne mara mati v službo, če ima samo dva otroka, ker dobi tako lep otroški dodatek, da se ji splača ostati doma. Take družine potem rade gredo v soboto na vikend, da ni žena priklenjena samo na dom. Pri naa pa je drugačna podoba.
Svetujem, da po vseh šolah Slovenije zberemo podatke, koliko otrok ima ob prostih sobotah starše doma, koliko staršev si želi, da v soboto ni pouka, koliko otrok ima možnost iti s sitarši na vikend in še, ali si otroci želijo proste sobote.
Za nas učitelje bi bilo lepo, četudi bi potem učili več dni v letu, vendar misiiro, da moramo misliti najprej na otroke, potem šele nase.
T. O.
filozofski fakulteti v Ljubljani, PA, Visoko šolo za politične vede, zavode za prosvetno pedagoško službo, družbeno-politične organizacije in predstavnike delovnih kolektivov.
V	svojem nadaljnjem delu se bo TIS zavzemala tudi za racionalnejšo strukturo šolske mreže in drugih vzgojno izobraževalnih zavodov in za to, da bodo tem zavodom zagotovljena čim ustreznejša merila za delitev dohodka.
V	razpravi so člani skupščine zavzeli tudi nekaj določnih stališč, tako npr. v zvezi z vzgojno varstvenimi zavodi, glede katerih so menili, da jih nikakor ne gre ločevati iz sistema šolstva ter da naj tudi nadalje ostanejo v okviru TIS. Sekcijo za vzgojno varstvene zavode naj bi še izpopolnili z naslednjimi predstavniki: socialnim in zdravstvenim delavcem, prehrambenikom in predstavniki staršev.
Naslednji sklep, ki so ga sprejeli na tej seji, je bil, da bo TIS začasno financirala osnovno de-javnoist vzgojno izobraževalnih zavodov v prvem trimesečju letošnjega leta, in sicer na osnovi trimesečnega načrta dohodkov in izdatkov (najdalje do 31. marca) z opombo, da ta načrt izdatkov ne sme presegati polovice sredstev, porabljenih v te namene v drugem polletju lanskega leta.
V	nadaljnji razpravi so govorili še o izhodiščih, ki iih hodo morali upoštevati v pro-’l»-"’ -a sestavo meril za financiranje zavodov, in se načelno ouIo-.a za uvedbo prispevka staršev za celodnevno bivanje otrok na osnovnih šolah vseh občin na območju ljubljanske TIS. Ta sklep bo posebna komisija še posebej precizirala, ponovno pa ga bodo obravnavali in sklepali o njem na prihodnji seji TIS.
M. K.
brezbarven. Pred plastillnom pa ima to prednost, da ostane izdelek lahko trajen. Ce izdelke iz modurita namočimo v vrelo vodo, postanejo trdi, kot bi bili iz porcelana. Taki izdelki se dajo barvati z oljnatimi barvami.
Po ogledu Igralnice smo si ogledali še spalnice. V spalnice se pride iz igralnice, na desni je spalnica za dečke, na levi pa za deklice. Posteljice so zelo funkcionalne. Ograja posteljice je nizka, sprednja stranica posteljice pa sega le do višine ležišča. V posteljico otrok lahko sam zleze od spredaj.
Tudi umivalnica je zelo prikupno urejena. Umiivalni pnibor-brisača, glavnik in čaša s ščetko za umivanje zob so bili obeleženi s slikami iz pravljic. Vse je bilo lepo pospravljeno in na svojih mestih.
Ta varstvena ustanova spada pod delokrog pedagoškega inštituta. Inšpektorica obišče ustanovo po enkrat na dve leti.
Ustanovo smo zapustili polni vtisov in kar z nekim občutkom krivde, da pri nas ne moremo zaenkrat nuditi otrokom, ki žive v težkih socialnih prilikah, prijetnega doma.
Grenak občutek ter slovo od prijazne upravnice smo zalili z dobrim češkim pivom v gostilni pri Švejku, ki si jo je bilo tudi vredno ogledati. Stene gostilne so poslikane z motivi iz Svejka v obliki Švejkovih izrekov s Haško-vim rokopisom. V tej gostilni je vse v znamenju Svejka od vrčkov za pivo do papirnatih prtičev.
A. Korene
S 1. redne seje ljubljanske temeljne izobraževalne skupnosti
POUDAREK VSEBINSKI PROBLEMATIKI
STRAN *
Obsežna dejavnost zavoda za šolstvo Pedagoški pogovori
•J	ATT T AEtTfiTk TT^ITRT.T KT JrtlSfci del. Zahteve so bile
(Nadaljevanje s 1. strani) službo, da bi svoje dejo lahko uskladili z našim načrtom.
Razen poročil o pregledih posameznih šol, ki jih zavod redno poSillja samim šolam, zavodom za prosvetno pedagoško službo, za šolstvo pristojnim organom občinske skupščine in republiškemu sekretariatu za prosveto im kulturo, bo zavod v letu 1968 pripravili še navodila zia načrtovanje vzgoj nodzobraževaln e dejavnosti v domovih za učence srednjih šol, izdelali analizo sprejemnih izpitov v srednje šole, analizo o zaključnih izpitih na srednjih šolah ter pripravil navodila za pouk prometne vzgoje v osnovnih šolah.
Vse navedene dejavnosti je zarod programiral v okviru nalog prosvetno pedagoške službe.
IZDELOVANJE PREDMETNIKOV IN UČNIH NAČRTOV —
IZREDNO POMEMBNO DELO
Posebno težavnostno stopnjo nalog, ki so poverjene našemu zavodu, pa predstavlja izdelovanje predmetnikov in učnih načrtov oz. osnov predmetnikov in osnov učnih načrtov. V bližnji prihodnosti mora zavod pripraviti za obravnavo na pedagoškem svetu predmetnike in učne načrte za: posebne osnovne šole za slepo in močno slabovidno mladino, posebne osnovne šole za slušno prizadeto mladino, šole za duševno nerazvito mladino ter osnove predmetnikov in učnih načrtov — za sitrokovno teoretične in strokovno praktične predmete za 134 poklicev v poklicnih šolah, prav tako pa osnove za splošnoizobraževalne, strokovnoteoretdčne in strokovnopraktične predmete vseh 4-letnih strokovnih šol. To delo je še posebej zahtevno in zapleteno zaradi tega, ker morajo hiti predhodno izdelani profili poklicev, ki jih mora potrditi Gospodarska zbornica SRS, kar naj bo zagotovilo, da bodo učni načrti upoštevali potrebe našega gospodarstva. Le v ilustracijo naj navedem, da je v letu 1967 pedagoški svet SRS sprejel osnove učnih načrtov za splošnoizobraževalne predmete v vseh poklicnih šolah in osnove predmetnikov In učnih načrtov za 7 poklicev, ki jih šolamo v naših poklicnih šolah. Razumljivo je, da zavod vseh nalog na tem področju ne more opraviti le s svojimi pedagoškimi svetovalci, temveč priteguje k temu delu številne praktike s šol. oziroma strokovna društva, skupnosti posameznih vrst šol kakor tudi teoretike z naših največjih izobraževalnih ustanov. 2e samo koordinacijsko in redakcijsko delo zahteva s strani naših pedagoških svetovalcev izredne napore
glede na izredno zahtevnost in občutljivost obravnavane materije. Vsekakor pa mislim, da je urejanje in izpopolnitev učnih načrtov v strokovnih šolah izredno pomemben element za izboljšanje kvalitete dela na tem področju našega šolstva.
Glede same procedure sprejemanja učnih načrtov pa bi mimogrede izrazil kritično pripombo. Vsekakor je znatno prekom-pdiclrana, saj je pot do odobritve nič manj kot ta,kale: zavod predloži učne načrte sekretariatu za prosveto in kulturo SRS, ki jih predlaga pedagoškemu svetu, če jih sprejme, oz. ko jih sprejme, jih pedagoški svet posreduje v mnenje prosvetno-kulturnemu zboru skupščine SRS, po dobljenem mnenju jih pedagoški svet odobri. Takšen postopek časovno bistveno podaljša sprejemanje načrtov. Kolikor poznam izkustva dirugih dežel, je postopek znatno krajši. Strokovna institucija, ki načrte pripravi, jih predloži najvišjemu prosvetnemu organu, ta pa načrte sprejme ali pa zavrača, dokler niso izdelani v skladu s smernicami šolske politike. Res je k temu možen ugovor — več ljudi več ve — toda kdaj bomo prišli pri tolikšnem številu načrtov do konca? Pri tem pa bi želel poudariti, da so v navedenem številu vključeni le načrti za poklice, ki jih v naših šolah že izbbražuje-mo, manjka pa še vrste poklicev, ki jih bomo po zahtevah gospodarstva morali na novo vključiti v reden izobraževalni sistem.
Pri tretjem področju nalog morajo pedagoški svetovalci zavoda sodelovati z avtorji, ki se prijavijo na natečaj za sestavo učbenika ali priročnika, in sicer tako, da nudijo avtorjem pedagoško-metodične napotke, spremljajo njihovo delo, se z njimi posvetujejo in jim pomagajo. Ko avtor predloži komisiji rokopis učbenika. mora pedagoški svetovalec poleg drugih strokovnih recenzentov opraviti strokovno-pedago-ško recenzijo in podati mnen.ie o ustreznosti učbenika. Na osnovi mnenj zavod predlaga komisiji za učbenike pri sekretariatu za prosveto in kulturo SRS. naj učbenik potrdi ali pa ga odkloni.
SE NEKATERE PQSEBNE STUDIJSKE NALOGE ZAVODA
Med posebne študijske naloge so vključene nekatere nujne pa-
škega jezika za 7. razred osnovne šole;
— Izdelava nalog objektivnega tipa za sprejemne izpite v srednje šole za slovenski jezik, angleški jezik in matematiko;
— Delovni zvezek vaj iz biologije za 1. in 2. razred gimnazije;
— Seznam učil za pouk biologije in kemije v osnovni šoli in gimnaziji;
— Spisek glasbenih primerov in priročnik za učitelje estetske vzgoje na poklicnih šolah;
— Priročnik za obravnavanje otrok in mladostnikov z motnjami vedenja in osebnosti v posebnih vzgojnih zavodih;
— Analiza učnih uspehov učencev osnovnih šol glede na osip, ponavlja,lee, napredovanje učencev z negativno oceno in glede na nadarjene učence;
— Analiza dela prosvetno pedagoške službe v SR Sloveniji;
— Analiza pedagoškega kadra v osnovnih šolah in njihovega strokovnega izpopolnjevanja;
— Analiza programirane m opravljene obvezne počitniške prakse tehniških in njim ustreznih šoi v delovnih organizacijah;
— Izobraževanje mladine, ki ne dokonča osnovne šole, za priučene delavce na delovnih mestih v podjetjih.
K navedenim študijskim nalogam naj dodam, da ima zavod v dolgoročnejšem programu izdelavo delovnih zvezkov za posamezne predmete v višjih razredih osnovne šole in; v srednjih šolah, kar naj bi v prihodnje vplivalo tudi na koncept novih učbenikov, zatem pa bi prešli k izdelavi potrebnih priročnikov za učitelje. Navedeni koncept bomo v naših predvidevanjih najprej uresničili pri geografiji. Pri uvajanju delovnih zvezkov naj povem, da nam gre pri tem prvenstveno za uvajanje takšnih tehnik in metod dela. ki bodo učence vodile k samostojnejšemu in razmišljajočemu načinu dela. Pri bodočem delu šol bo tak način usposabljanja učencev spričo neverjetno naglega kopičenja novih spoznanj tako v naravoslovnih kot družboslovnih vedah, nujen atribut solidne izobrazbe in brezpogojen element permanentnega izobraževanja.
Le na kratko naj nakažem še naloge obeh ostalih področij. Izdelava nomenklatur poklicev in izdelovanje profilov poklicev je v
ročja, kjer bi morali sistematične-je spremljati našo pedagoško prakso in pripravljati ustrezne ukrepe za postopno izboljšanje. Pri tem mislim na pedagoškega svetovalca za prostovoljne dejavnosti in sploh za vzgojna vprašanja v ožjem smislu, dalje na strokovnega sodelavca za AV sredstva in strokovnega sodelavca za pedagoško dokumentacijo. Dejstvo je, da je naša javnost, posebno pa še pedagoška, slabo informirana o delu in prizadevanjih zavoda ter o pedagoških problemih in o naporih za njihovo reševanje doma in v svetu, Z zasedbo takšnega mesta bi to veliko pomanjkljivost vsaj do neke mere odpravili. K temu naj dodam le še to, da ima večina pedagoških svetovalcev za splošnoizobraževalne predmete
ALI LAHKO UČITELJ, KI IMA SAMO GIMNAZIJO, OPRAVLJA STROKOVNI IZPIT?
Tovarišica, ki nam j® postavila navedeno vprašanje, ga tudi pojasnjuje. Kot abiturientka gimnazije je pred sedmimi leti (1960. leta) zaprosila za delovno mesto učiteljice. Sprva je poučevala v petem razredu, pozneje pa ves čas v višjih razredih osnovne šole Vpisala se je na VPŠ in opravila nekaj izpitov. Sedaj ji grozi, da bo ob službo, če ne bo v petih letih opravila izpitov, tj. diplomirala na sedanji PA. Zaradi družinskih razmer ji bo to najbrž težko, pa bi — ker je bila vedno
skrbi po dva, nekateri pa celo ocenjena kot dobra učna moč
tri predmete (angleško-nemški-ruski jezik, filozofija-sociologij a-temelji socialistične morale, zgo-dcvina-zemljepis, fizika-ma tematika, bdologija-kemija, itd.) Pedagoški svetovalci za področje strokovnega šolstva pa so poleg posamezne vrste strokovnih šol zadolženi še za skupino strokovne teoretičnih predmetov, za katere so usposobljeni. Upoštevajoč naloge, o katerih sem govori] na prej postavljeno vprašanje, je zelo jasno mogoče razbrati, kolikšna je obremenitev 22 pedagoških svetovalcev in strokovnih sodelavcev, kolikor jih je trenutno na zavodu. Poleg pedagoških pregledov na srednjih šolah so v okviru svojega dela morali sodelovati z zavodi za prosvetno pedagoško
rada vedela, kako je s strokovnim učiteljskim izpitom. Ali res veljale učiteljska diploma kot kvalifikacija, za opravljanje učiteljske službe, ali bi v izjemnih primerih vendarle lahko naredili izjemo?
Za opravljanje učiteljskega poklica je v vseh letih po osvoboditvi veljala kot priznana kvalifikacija le učiteljska diploma. Četudi smo morali po vojni pritegniti v učiteljsko službo množico ljudi, ki niso dobili po redni šolski poti učiteljske diplome in smo jih v številnih tečajih usposabljali za delo v osnovni šoli, pa smo vendarle od vseh zahtevali, da opravijo diplomski učiteljski izpit,
službo, voditi in sodelovati pri ki je obsegal splošno-izobraževalni
loge, ki presegajo okvir prosvetno domeni gospodarstva, saj oboje
pedagoške službe, a jih bodo opravili bodisi posamezniki ali skupine v samem zavodu oziroma zunanji občasni sodelavci ob usmerjanju pedagoških svetovalcev. Naj navedem nekatere od teh nalog:
— Priročnik na učitelje angle-
sprejemajo in potrjujejo sveti pa-
pripravljanju številnih učnih načrtov za srednje šole, spremljali vrednost in uveljavljanje novih učbenikov im učil v šolah, pripravljati recenzije za nove učbenike, organizirati in voditi, posamezne posvete, konference, seminarje in tečaje zaradi izpopolnjevanja učiteljev in pedagoških svetovalcev, sodelovati s sekretariatom za prosveto in kulturo, republiško izobraževalno skupnostjo pri izdelavi različnih elaboratov. normativov itd. Samo izredni prizadevnosti in vnemi svetovalcev in strokovnih sodelavcev se moramo zahvaliti za delo, ki ga je zavod opravil tako lani kot vsa leta svojega obstoja.
Sicer ni vedno najprimerneje delati pararel z drugimi republikami, ker niso izraženi vsi parametri, ki nakazujejo obseg in
in pedagoško-metodični ter psiho-
Diskrinvmrani
učitelj*
v Slov. Konjicah
Na »jutri-« čakam že natanko osem let. Pred prav toliko leti so namreč* sprejeli na I. osnovni šoli v Slovenskih Konjicah pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Z določbami tega pravilnika že tedaj nisem soglašal in jim nasprotujem še danes. Oglejmo si
loški del. Zahteve so bile v obeh v glavnem na ravni učiteljske-diplome v redni učiteljski šoli. Če sem pravilno poučen, je diplomski učiteljski izpit uspešno opravila komaj dobra polovica vseh ti-ctih, ki so tako stopali v učiteljsko službo, druga polovica pa je učiteljsko službo zapustila. Tako so ostali le najboljši in najvztrajnejši in od teh so si mnogi pozneje pridobili tudi višjo in visoko izobrazbo.
Zaradi pomanjkanja učiteljev
—	v zadnjih letih zlasti predmetnih učiteljev — smo vabili v učiteljske vrste tudi abituriente srednjih šol (gimnazij). V tečajih smo jim dodajali pedagoško-metodično in psihološko izobrazbo in jih tako usposobili za delo v šoli. Vendar pa so vsi vedeli, da npr. gimnazijska matura ni kvalifikacija za učitelja in da bodo morali opraviti — ali dopolnilne izpite na učiteljišču — ali pa doštudirati na VPŠ (sedanji PA) — za delo v predmetnem pouku na višji stopnji osnovne šole.
Sedanji zakoniti predpisi so zahteve po kvalifikaciji zaostrili in postavili tudi 5-letni rok, v katerem morajo učitelji, ki nimajo ustrezne kvalifikacije, diplomirati. Če hočemo kvalitetno dvigniti vzgojno-izobraževalno delo na naših šolah, je ta zahteva tudi edino pravilna in povsem utemeljena. Za vsak poklic in za vsako delo st morajo ljudje po vsem svetu pridobiti ustrezno kvalifikacijo. Takšna zahteva pa velja v dvojni meri za učiteljski poklic, kjer je lahko škoda, ki jo povzročijo preslabo ali neustrezno usposobljeni ljudje, neizmerno večja, kakor v poklicih, kjer imajo ljudje opravka z neživimi stvarmi. Res je, da so na svetu in med ljudmi tudi izjeme. Morda bi bila takšna izjema tudi tovarišica, ki nam je zastavila vprašanje. Kljub temu pa sem prepričan, da bo tudi sama v sebi našla zadoščenje, ko bo
—	kljub težkim družinskim razmeram — zadostila zakonitim predpisom. Dve možnosti ima:
—	da opravi na učiteljišču (do konca tega šolskega leta) diferencialni izpit (natančne zahteve bo lahko izvedela na učiteljišču) - ali
—	da dokonča svoj študij na PA in potem opravi še strokovni izpit.
Prvi, tj. diferencialni izpit ji
samo nekatere!	^	^	—
Po neki čudni logiki dobi uči- bo dal kvalifikacijo za razrednega telj te šole prve »izkušnje« za na- učitelja, drugi za
nog pri Gospodarski zbornici SRS, vsebino dela. Zato naj bodo po-
’ datki, ki jih navajam o zasedbi
pripravljajo pa se v zavodu ob sodelovanju številkah zunanjih sodelavcev. Na tem področju bo v prihodnje treba opraviti še obsežno delo, saj manjkajo profili še za številne obrtne poklice in domala za vse tiste poklice, ki v
zavodov v drugih republikah, le ilustracija. V SR Hrvatski in v SR Srbiji opravljajo enako dejavnost po trije zavodi, ostale tri republike pa imajo podobno organizacijsko obliko kot naš zavod.
millllHMIIIIIIIllllll^	smislu zakona o srednjem šolstvu Skupno dela v SR Hrvate« 86
| Mladinska knjiga
( Ljubljana	1
j Tednik PIONIRSKI LIST Je odličen učni pripomoček | | od 4. do 8. razreda osnovne šole
V	vsaki številki je šestnajst bogato popisanih in ilustri- | 1 ranih strani. Na več kot petsto straneh letošnjega letnika g
objavljamo:
I — nagrajene dopise bralcev poleg aktualnih uvodnikov;
|	— reportaže o ekskurzijah, ki jih učitelji uporabljajo zlasti g
pri spoznavanju družbe v četrtem razredu; jf — kratke članke o političnih dogodkih doma in v svetu; g 1 — zanimivosti iz življenja otrok z vsega sveta;
1	— slike iz narave, ki so odlična ilustracija spoznavanja na- g
ra ve v 4. razredu;	1
S — dve strani pisem in likovnih izdelkov bralcev;	a
= — v vsaki parni številki VSAKDANJE IN NEVSAKDANJE §j ZGODBE VESELE IN VČASIH TUDI ŽALOSTNE DRU- g SCINE, ki so odlično izhodiščno čtivo pri temeljih socia- | listične morale od 4. do 8. razreda;
M — pri pouku slovenščine jc nepogrešljiva GREDICA KLA- g SIKOV;	1
g — v visaki številki objavljamo pesmi in prozo sodobnih g domačih, jugoslovanskih in tujih avtorjev;
=	— reportažo MORJE MORSKIH PSOV, ki je odlično dopol- |
s nilo spoznavanja narave v 6. razredu:
Q _ spoznavanje družbe v četrtem razredu odlično dopolnju- g jejo prispevki LJUDJE, C AS, SPOMENIKI;
J — pogovore z znanstveniki in umetniki; g — potopis s poti v Sovjetsko zvezo;
||	— poročila o novih slovenskih knjigah;
g — novice s filmskega sveta;	g
g — naloge objektivnega tipa v rubriki ALI ZNATE;	g
s — odgovore psihologov, pedagogov, zdravnikov in drugih g strokovnjakov na vprašanja bralcev v rubriki Vaši sve- g tovalci;	]
j| — na j zanimivejše stvaritve po svetu;
1	— novice iz športa;	1
S — načrti in navodila za tehnični pouk od 4. do 3. razreda; g 1 — bogato ilustrirane povesti KLIP IN KLAP IN DEČEK g MAK, PRIGODE KAPITANA VRUNGLA, O PREMAJH- | NEM NACKU in druge vesele in zabavne zgodbe v sliki g in besedi.	|
I VSAK OSNOVNOŠOLEC SE SE VEDNO LAHKO NARO- | 1 Čl NA EDINI SLOVENSKI TEDNIK ZA MLADINO IN 1 1 OTROKE. V VSAKI ŠTEVILKI JE DOVOLJ BRANJA.ZA | | ZABAVO IN POUK.	|
Pionirski lest razpisuje za vse osnovne šole veliki nagrad- 1 ■ ni natečaj ALI LAHKO NAREDIŠ KAJ LEPŠEGA IN BOLJ- | i SEGA. v ta natečaj ie vključena tudi akcija POMAGAJMO s | ZGRADITI NOVO BOLNIŠNICO.	|
V	drugi polovici letnika bomo objavljali naloge objektiv- p
1 nega tipa iz spoziiavanja narave v 6. razredu, biologije v 7. jj 1 in 8. razredu in kemije v 7, in 8. razredu poleg sedanje rubri- g I ke »Ali znate«, ki bo še naprej prinašala naloge za 4. in 5.	|
1 razred, zato bo Pionirski list tudi v vseh višjih razredih ne- m
pogrešljiv učni pripomoček.
.III............»lili.Ililllllllll.III.lilllllll.Illl|lll!lllll
ne potrebujejo poklicne šole, nujno pa je časovno krajše izobraževanje. Po omenjenem zakonu predstavljajo profili poklicev osnovo za izdelovanje učnih načrtov in bo zato potrebno obe dejavnosti medsebojno koordinirati.
Izobraževanje odraslih je prav gotovo področje, ki je bilo do nedavnega na robu pozornosti dela našega zavoda. Situacija sicer še danes ni zadovoljivo rešena in urejena in to v prvi vrsti zaradi tega, ker deluje na tem področju toliko dejavnikov, pri tem orga-niizacijska in vsebinska pristojnost dela ni razmejena med posameznimi institucijami. Naš zavod skupno z zavodi za prosvetno pedagoško službo skrbi za pedagoški nadzor nad delom oddelkov za odrasle pri rednih šolah ter delno usmerja tudi delo izobraževalnih centrov v delovnih organizacijah.
Če sem z najbolj skopimi obrisi nakazal naloge zavoda v bližnji prihodnosti, se zavedam, da sem pri tem zanemaril podrobnejše razčlenjevanje nalog po posameznih vrstah šol in po predmetnih področjih. Lahko bi dobili napačen vtis, da je zavod npr. zanemaril področje predšolske vzgoje ali da ne posveča potrebne skrbi problemom posameznih predmetov po vrstah šol ipd. Razčlenjevanje nalog po omenjenih vidikih bi naš razgovor preveč raztegnilo, zato se mi je zdelo primerneje, če jih okvirneje nakažem le v kompleksu širših nalog zavoda. •
IZREDNA OBREMENITEV PEDAGOŠKIH SVETOVALCEV ZAVODA
VPRAŠANJE: Ali je zavod za šolstvo SRS kadrovsko in strokovno zadovoljivo zaseden za uspešno opravljanje zastavljenih nalog in kakšne so sploh težave, s katerimi se srečujete v tem pogledu?
ODGOVOR: Reči’ moram, da kadrovsko zavod ni zadovoljivo zaseden. Naj omenim le, da nimamo izpopolnjenih sistematiziranih delovnih mest pedagoških svetovalcev za tehnični pouk in proizvodno delo, za gospodinjstvo, za razredni pouk v osnovni šoli, za zdravstvene šole in ne za gradbene' šole. Razen tega so povsem odprta vsaj tri pomembna pod-
strokovnjakov, v SR Srbiji (brez AP Vojvodine in Kosmeta) 144, v SR Bosni in Hercegovini 45, v SR Makedoniji 22 in v SR Črni gori 29 strokovnih delavcev.
Če bi v našem zavodu zasedli vsaj še 8 že omenjenih manjkajočih mest, bi imeli skupno 30 strokovnjakov in bi na ta način pokrili doslej najbolj deficitarno dejavnost. Seveda pa je število v prvi vrsti odvisno od namena m precizno postavljenih in opredeljenih nalog, ki naj jih zavod uresničuje.
(Nadaljevanje razgovora bomo objavili v prihodnji številki lista.)
predovanje šele po osmih letih službovanja, drugič napreduje čez sedem let, nato čez pet itn. Menim, da je ta »izkušenost« povsem nelogična in krivična za vse mlade učitelje, ki delajo v tej šoli. Se bolj nerazumljivo pa je to, da dobi učitelj po osmih letih poučevanja več »izkušenj« kot predmetni učitelj in ta spet vTeč kot profesor. Tako napreduje učitelj po osmih letih za 8 točk ali 15 odstotkov, predmetni učitelj za 8 točk ali 13 odstotkov, profesor pa le za 5 točk ali 7 odstotkov. Ali ni to diskriminacija izobrazbe?
Diskriminacija pa se je uveljavila tudi v tako imenovani startni osnovi. Startna osnova — izračunana po točkah — je za učitelja 51 točk, za predmetnega učitelja 60, za profesorja pa 6P točk.
O tempora, o moreš!
Maks Korber
predmetnega učitelja na višji stopnji osnovne šole. Kolikor mi je znano, izjeme niso možne — in vso srečo!
V. C.
Ob grobu Franca Kotnika
Pred meseci sva se nepričakovano srečala na ulici. Opazil sem njegov nekoliko spremenjeni obraz im nenavadno redkobesednost — posledici zavratne bolezni. Po tem srečanju se nisva več videla. Franček Kotnik, dolgoletni član učiteljskega zbora na mariborskem učiteljišču in nekdanji pomočnik ravnatelja, je umrl.
Njegovo življenje je bilo sorazmerno kratko, komaj 58 let, od katerih je preživel le dve leti v pokoju. Izšel je iz učiteljske družine in se tudi sam odločil za pedagoški poklic; posvetil se je zgodovini in zemljepisu. Vrsto let je sodeloval pri oblikovanju mladih učiteljskih osebnosti; kot razrednik je očetovsko skrbel za svoj razred ter se še posebej potegoval za tiste dijake, ki so zašli v takšne ali drugačne težave, da bi jih čim več privedel do mature z dovolj trdnim znanjem za nelahek poklic.
Prav živo se ga spominjamo iz zbornice, konferenc in iz šolskih odmorov. Navadno je prihajal zadnji iz razreda in hodil med prvimi v razred. Med kolegi je bil priljubljen zaradi posebnih osebnostnih in značajskih lastnosti:	marljivosti in doslednosti,
odkritosti in kritičnosti. Vsestransko je premislil vsak ukrep, vsak predpis, da bi ga dojel čim bolj pedagoško, življenjsko. Večkrat sj je izoblikoval” svoja mnenja in jih nato tudi zavzeto za-
govarjal. V takih situacijah je bil pogovorno živahen, idejno čvrst in jasen, upošteval pa je tudi glas srca, človečnosti, brez katere ni zanesljive poti do soljudi. Svojim pedagoškim vzorom, ki si jih je ustvaril med dolgoletno prakso v raznih zavodih, je ostal zvest do zadnjih dni življenja.
Navidezno telesno čvrst, je Franček po upokojitvi kmalu omagal in se za vedno poslovil. Spomin nanj pa bo živel med njegovimi številnimi dijaki, kolegi in znanci, ki so ga imeli tako radi in v velikem številu počastili njegovo zadnjo pot.
Kolegi
Spekirum poklicev na TV zaslonu
Brez pretiravanja lahko trdimo, da je poklicno usmerjanje v šolah šele v zadnjih letih dobilo tisto mesto, ki mu gre. Da postaja hkrati z naraščajočo problematiko zaposlovanja tudi vse ^ potrebnejše; da je iz navadne informiranosti preraslo v poglobljeno poklicno vzgojo, v okviru katere se uče učenci delo pravilno vrednotiti, vzgojo, ki pomaga razvijati interese in zapolnjevati vrzeli v splošni izobrazbi. Razumljivo je, da poteka vsa ta dejavnost v tesni povezanosti z zavodi za zaposlovanje.
Raznim brošuram o tej tematiki in priročniku, ki ga je izdal 1. 1963 republiški zavod za šolstvo (»Osnovne smernice za poklicno vzgojo v osnovni šoli«), razstavam in filmom, se je letos s svojim programom pridružila tudi ljubljanska televizija.
Z namenom pomagati bodočim absolventom osemletk pri pravilni izbiri poklica, tej tako odgovorni stvari, ki je za otroka pri 14 ali 15 letih mnogo prezahtevna in je torej sam ne more razrešiti je izobraževalna redakcija ljubljanske televizije uvrstila v svoj program šest filmov, ki govore o poklicih: njihovi vsebini, pogojih dela. o tem kakšna so pota do poklicne usposobljenosti, proizvodnih procesih, vlogi posameznih delovnih mest in drugo.
Ze 22. januarja si bomo ob 19.20 (ob tem času bodo na sporedu tudi ostali filmi) lahko ogledali Pokliče v rudarstvu, 19. februarja bo na sporedu film Poklici v gozdarstvu in 18. marca Poklici v prometu. 15. aprila. 13. maja in 10. junija bomo videli na TV zaslonu filme, ki govore o poklicih v industriji gradbenega materiala, poklicih v raznih uslužnostnih dejavnostih ter poklicih v turizmu in gostinstvu.
Vse omenjene filme je posodil ljubljanski televiziji republiški zavod za zaposlovanje, realiziral pa bh je Lojze Jurc. Učitelje, učence in starše opozarjamo tudi na tedensko oddajo »Vsako soboto«, v kateri bo o pomenu teh filmov govoril Pavle Kogej, strokovnjak z zavrtda za zaposlovanje SRS.	mk
Razpisna komisija pri
Osnovni šoli Danile Kumar LJUBLJANA, Godeževa ulica 11
razpisuje prosto mesto
— RAVNATELJA
Kandidati morajo poleg splošnih, izpolnjevati še naslednje pogoje:
Ipzolnjevati morajo pogoje za učitelja osnovne šole:
—	visoka izobrazba in 5 let pedagoške prakse
—	višja izobrazba in 8 let pedagoške, prakse
—	srednja izobrazba in 10 let pedagoške prakse
Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju splošnih in posebnih pogojev sprejema razpisna komisija 15 dni po objavi razpisa na zgornji naslov. Na kuverti je treba navesti »prijava na razpis«:
Akcija za Kajuhovo spominsko sobo
Pri svetu za kulturo in prosveto skupščine občine Velenje je bil ustanovljen odbor za ureditev Kajuhove kulturne zapuščine. V ta namen bo odprta na l. osr *ni šoli Šoštanj na do n obletnice juhove smrti in priliki podeljevanja r^ uhovc iralne značke, 22. februr 1988, Kajuhova spominska sc . Tu bo razstavljena vsa Kajuhova literarna zapuščina, rokopisi, pesniške zbirke in precej dokumentarnega gradiva in fotografij pesnikove življenjske poti. V muzejski sobi bo shranjena tudi vpisna knjiga učencev, ki so si ali si bodo pridobili pesnikovo bralno značko, ter vpisna knjiga Kajuhovih nagrajencev. Obiskovalcem pa bo na voljo tudi majhna b^ošurica o pesnikovem življenju i ' delu ter prevodi njegovih pesmi v tuje jezike.
Muzejska soba ne bo odprta Ic učencem domačih šol. ampak tudi vsem tulim obiskovalcem in šolskim ekskurzijam, vsem, ki poznajo in ljubijo Kajuha in njegovo revolucionarno življenjsko pot in delo.
S TEM DOPISOM SE OBRAČAMO NA VSE ST..OVENSKE PEDAGOGE. DA PODPREJO NA SVOJIH SOI,AH AXCTJQ ZA FINANČNO POMOČ, S KATERO NAM POSTE OMOGOCTU. DA UP.EDIMO KAJUHOVO SPOMINSKO SOBO BO ZADANEGA ROKA.
Ko. je tekla akcija za ureditev Finžgar.ieve rojstne hiše. so učenci naše šole zbrali in edooslali 46.090 starih dinarjev. Zdaj trka*o na srca svojih vrstnikov na vseh slovenskih šolah, da bi podprli tudi njihove težnie za ureditev Kajuhove muzejske sobe. Skromen pionirski dinar nai bo d^r. s katerim se bodo oddolžil5 velikemu pesniku in predstavniku ml a d5 n e v revoluciji in NOV, da lv> d^bil kulturno mesto v svojem domačem kraki.
Prosimo, da pešltete vse prispevke na žiro račun 1. osnovne šole Šoštanj, št. *074-3-?7S, s pripombo »za Kajuhovo spominsko sobo«.
Vsem nedaaogom se vnaprei zahvaljujemo za pomoč pri tej akciji in .uh vabimo, da, v času eksk1,rz>5	s svo^mi d5<aki
5n učenci Sešt^pi, nesp5vnv grob in njegovo spominsko, sobo.
PRIPRAVI. TALNI ODBOR ZA UREDITEV KAJUHOVE SPOMINSKE SOBE
Ivan Kocijančič — devetdesetletnik
Devetdeseti rojstni dan je prav gotovo tisti mejnik? ki dovoljuje, da pregledamo vsaj v skopih obrisih življenjsko pot jubilanta in mu damo ob tej priložnosti tudi zasluženo priznanje. Slavljenec je tokrat šolski upravitelj v p. Ivan Kocijančič.
Rojen pred 90. leti v skromni družini v Lipnici pri Kropi se je navadil Kocijančič že v zgodnji mladosti nezahtevnosti, odpovedi in skromnosti. V tesnih okoliščinah je preživel študijska leta in po končani gimnaziji in učiteljišču nastopil prvo službeno mesto na Homcu. Kot vesten in sposoben pedagog je opravljal svoje službene dolžnosti v Radovljici, Tržiču in bohinjski Srednji vasi. Šestnajst let je preživel tudi v Bušeči vasi na Dolenjskem, kjer so ga ljudje — kot povsod, kjer je služboval — zelo vzljubili. Mladini je bil izvrsten učitelj, ljudem pa svetovalec ter pevovodja, sadjar, vinogradnik itn. L. 1921 je prišel v Ljubljano, sprva na osnovno šolo Ledina, potem pa na Prule, kjer je kot predmetni učitelj za ročno delo dočakal upokojitev.
Že po svoji naravi iniciativen, izredno dober organizator in propagandist je prav v Ljubljani lahko razvil vse svoje sposobnosti. Ne glede na to, da mu je bila prva skrb pouk in vzgoja mladine, je z veliko osebno pripravljenostjo sodeloval tudi v akcijah, ki jih je pripravljala takratna organizacija učiteljstva. Lahko trdimo, da ni bilo dejavnosti, kjer ne bi
sodeloval Kocijančič s svojo razumno presojo in koristnimi nasveti. Se več: ugotavljanjem so vedno sledila tudi dejanja.
Vrsto let je bil odgovorni urednik Učiteljskega tovariša, pomagal je pri razvoju Učiteljske tiskarne, posebno pomembno delo pa je. opravil pri Samopomoči prosvetnih delavcev, saj je bil več kot četrt stoletja njen predsednik. Tej socialno humanitarni ustanovi prosvetnih delavcev je posvetil številne ure dela in prav njegova zasluga je, da je postala Samopomoč organizacija, v katero je včla-, njenih danes več kot 3000 učiteljev. V številnih člankih je vzpodbujal prosvetne delavce, naj se pridružijo tej organizaciji, v Učiteljskem tovarišu pa jih je pozival k skupnemu delu za napredek šole, naroda, mladine in poklica. Bil je človek pobud, ustvarjalnosti pa tudi neizmerne požrtvovalnosti, ki se je vsekakor zapisal v vrste tistih prosvetnih delavcev, ki jih ne bo mogel prezreti nihče, ki bo kdajkoli govoril o preteklosti našega šolstva.
V začetku druge svetovne vojne 1941. 1. se je takoj vključil v Osvobodilno fronto, hkrati pa je tudi pravilno doumel zgodovinsko vlogo zvgze komunistov.
Z osvoboditvijo je dobilo njegovo organizacijsko snovanje nov polet. V Lipnici je bil član in funkcionar vseh tamkajšnjih množičnih organizacij, izvolili so ga za predsednika šolskega odbora na Dobravi, delal je v krajevnem in okrajnem odboru RK, pri kmetijski zadrugi, ustanovil podružnico upokojencev v Kropi, pisal govore, priporočila, prošnje, skratka: bil je pripravljen delati vedno, kadar je šlo za pomoč in posredovanje.
Pravzaprav je čudno, kje je vzel Kocijančič čas, misliti tudi nase. Rad govori o svojih spominih in ponosno pove, da je bil že več kot petdesetkrat na Triglavu. Planinsko društvo Ljubljana-Matica ga je uvrstilo med ono šestnajsterico planincev, katerim so za 50 let zvestega članstva poklonili zlato značko.
Leta so Kocijančiča odmaknila od zunanjega, hrupnega dela, ni pa prenehal živeti s časom, sodobnostjo. Vsak dan prebira dnevni in revijalni tisk, zanimajo ga dogodki doma in po svetu. Vse to pa ga ohranja duševno vedrega.
Čestitka Kocijančiču ob tem zares visokem jubileju je torej čestitka vseh. ki poznamo tega zaslužnega moža in mu ob tej priložnosti želimo še mnogo zdravih in srečnih let!
V. D.
Melhior Rismal — osemdesetletnik
Tovariš Melhior Rismal, ravnatelj gimnazije v pokoju, spada v ono generacijo prosvetnih delavcev, ki je pričela z delom v prvem desetletju tega stoletja, vzdržala vse težave, ki sta jih povzročili obe svetovni vojni in po osvoboditvi sodelovala pri obnovi domovine. To je generacija, ki ima nemalo zaslug za nastanek naše sedanje države in ki kljub visokim letom še vedno spremlja današnji razvoj z vso pozornostjo.
Rojen je bil 3. januarja 1888 v Go-milskem v Savinjski dolini, v družini srednje velikega kmetovalca, ki je imel sedem otrok. Njegov oče je bil razgledan kmetovalec za tisto dobo, saj je imel naročene skoraj vse slovenske časopise. Tako je mladi Melhior, še ko je obiskoval domačo osnovno šolo, se seznanil s političnimi
in gospodarskimi vprašanji, ki so trla slovenskega kmeta. Oče ni mogel doma obdržati vseh otrok, zato je bistrega dečka poslal v šole. Obiskoval je nižjo gimnazijo v Celju in nato pripravnico ter učiteljišče v Mariboru. Tam se je vključil v napredni krožek in utrdil svoj svetovni nazor ter postal član Sokola. Po maturi leta 1907 je nastopil službo provizornega učitelja v Brestanici (poprej Rajhenbur-gu), kjer je pričel dopolnjevati svoje znanje s študijem matematike in fizike. Posvetil se je delu v šoli in izven nje deloval pri Sokolu. Zelo so ga cenili železničarji, ki so ga šteli za pristaja delavskega gibanja. Leta 1914 je ob pričetku vojne bil mobiliziran in prišel na rusko fronto, nato na italijansko, kjer je ob kobaridski ofenzivi prišel v italijansko ujetništvo. V Italiji se je pridružil jugoslovanskim dobrovoljcem in leta 1919 prek Soluna prišel domov.
Prvi učbenik za slovenske srednje šole v Italiji
Znani geograf prof. Rado Ber-nafik, ki poučuje na slovenska gimnaziji in učiteljišču v Stari Gorici, je pred mesecem izdal prvi učbenik za zemljepis »Italija«, ki vsebuje zemljepisne, gospodarske in etnografske podatke o državi. V posebnem delu učbenika je podrobnejši opis dežele Julijske Krajine—Furlanije. Učbenik, s katerim je rešen problem pouka geografije na srednjih šolah, je založila nižja srednja šola »Ivan Cankar« v Dolini pri Trstu.
Francu Ferjančiču v spomin
Prvega januarja 1968 je po dolgi in mučni bolezni umrl naš dragi tovariš Franc Ferjančič.
Rodil se je 1882 v Gorenjah pri Ajdovščini. Učiteljišče je končal v Kopru, pozneje pa je študiral pedagogiko na Dunaju. Poučeval je v okolici Trsta, kjer se je kot zaveden Slovenec bojeval za pravico slovenskega ljudstva. Zgodilo se je celo, da je iz svojih prihrankov kupil vrh Slavnika prt, Kopru in s tem preprečil tujcem, da bi tam ustanovili svojo raznarodovalno postojanko.
V prvi svetovni vojni je bil v ruskem ujetništvu, ko pa se je vrnil domov, se je takoj prijavil k Maistrovim borcem za Koroško. Izkazal se je kot sposoben oficir in dobil za svojo hrabrost tudi odlikovanje. Nato je nekaj časa spet poučeval na Primorskem. kmalu pa je moral zaradi preganjanja svojo ožjo domovino zapustiti in se preseliti v Jugoslavijo. Poučeval je slovenščino na drugi deški meščanski šoli in skupaj z drugimi utiral pot slovenskemu šolstvu v tedaj potujčenem Mariboru. Poleg dela v šoli se je ukvarjal še s čebelarstvom in postal tudi na tem področju dober in izkušen strokovnjak. Ljudje so ga imeli radi, saj je vsakomur rad pomagal z besedo in dejanjem.
Po končani drugi svetovni vojni se je prijavil za službovanje na Primorsko, ki se je tedaj komaj osvobodila dvajsetletnega tujčevega jarma.
Franjo Ferjančič je dobil službo v nižji gimnaziji v Ajdovščini; tu je poučeval vse do upokojitve 1. 1952. Tudi na Primorskem so kmalu spoznali njegove sposobnosti: priznavali so ga za sposobnega pedagoga in praktika. Vzljubili so ga tudi učenci, številne generacije, ki jih je učil ljubiti domovino ter spoznavati lepoto, dobroto in resnico.	LOJZE BIZJAK
Najprej je služboval na meščanski šoli v Žalcu; v redu je opravil vse predpisane izpite za meščanskošolske-ga učitelja. Zatem je organiziral novo meščansko šolo v Vojniku. Nato je od 1925 do 1937 bil ravnatelj meščanske šole v Slovenski Bistrici. Od tam je prosil za mesto v Ljubljani; najprej je služboval na bežigrajski ter nato 1. 1941 kot ravnatelj na moščanski šoli. Takoj po ustanovitvi OF je postal njen član in na svoji šoli ustanovil odbor OF. Sodeloval je v matičnem odboru OF za prosvetne delavce. Vsa njegova družina je sodelovala v osvobodilnem gibanju in posledice niso izostale. Aprila 1944 je bil aretiran, mučen ter odpeljal najprej v taborišče Dachau in nato v Buchenwald. Zaradi svoje odporne narave je srečno prestal vse muke logoraša in julija 1945 prispel domov. Tu se je vključil v delo in prevzel posle ravnatelja nižje gimnazije v Mostah, ki je postopoma postala popolna. Poleg tega je aktivno delal v množičnih organizacijah in v sindikatu prosvetnih delavcev. Po 42 letih je odšel leta 1950 v pokoj. Takrat je bilo veliko pomanjkanje prosvetnih delavcev predvsem njegove stroke in je zato prevzel honorarni pouk na VIL gimnaziji vse do leta 1956.
Za svoje pedagoško delo je prejel več priznanj in pohval. Republiški sekretariat za šolstvo ga je zaradi zaslug pri vzgoji in šolstvu imenoval leta 1964 za pedagoškega svetnika. Njegova zasluga je, da je zbrano gradivo o nastanku in razvoju meščanskih šol na Slovenskem. To obširno delo je napisal kot zunanji sodelavec Slovenskega šolskega muzeja. Tovariš Rismal je bil aktiven na svojem terenu in bil vrsto let predsednik SZDL ter društva prijateljev mladine. Sedaj je predsednik Samopomoči prosvetnih in znanstvenih delavcev in vodi krožek vojnih dobrovoljcev.
še
Ob njegovem jubileju mu želimo »na mnoga leta«.
OF.
H	w
sa	■
■	Razpisna komisija
Osnovne šole narodnega heroja Maksa Pečarja
ČRNUČE	S.
j razpisuje prosto delovno mesto
— RAVNATELJA
| Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje po- <
■	goje:
—	da ima	visokošolsko	izobrazbo	in	5	let	pedagoške	g
službe ali višješolsko izobrazbo in 8 let pedagoške službe ali pa srednješolsko izobrazbo in 12 let pedagoške službe
—	da ima pedagoške in organizacijske sposobnosti
j Ponudbe z življenjepisom	in dokazili	o	izpolnjevanju	pbgo-	■
j jev naj kandidati pošljejo razpisni komisiji v roku 15 dni I po objavi razpisa.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■*
S. S.
Jože Krapše
V decembru preteklega leta smo se za vedno poslovili od stanovskega tovariša, upokojenega ravnatelja Jožeta Krapša.
Doma je bU iz Idrije, kjer se je očetu rudarju rodil pred 65 leti. Po končani realki v Idriji In dodatnem Izpitu na tolminskem učiteljišču je leta 1923 nastopil učiteljsko službo v Kačji vasi. Naslednjega leta je poučeval v Košani, nakar ga je doletela usoda mnogih slovenskih učiteljev—• fašistična oblast ga je odpustila ,iz službe. Prebežal je v Jugoslavijo in Poljanska dolina mu je sedaj postala drugi dom. Za stalno je ni več zapustil, saj mu je že zaradi bližine Idrije, ki jo je tako ljubil in pogreša,! zelo prirasla k srcu.
Tu, v Poljanski dolini, je razvil svoje številne sposobnosti. Otroci so imeli v njem najboljšega učitelja in prijatelja. Ni jim posredoval le golega znanja, ampak jih je navduševal za vse lepo, za vse tisto, kar je on sam nosil v svoji visoko kulturni notranjosti: umetnost besede, glasbe, likovnega izražanja. Pri vsakem učencu je Iskal in našel struno,, ki je pod njegovim vodstvom pravilno zazvenela. Marsikaj je za svoje slovenske otroke tudi napisal in objavil v mladinskih listih.
S pokojnim Jožetom smo izgubili še enega učitelja stare generacije, takega, ki se je ves razdajal v kulturno prosvetnem delu. Bil je organizator. Igralec, režiser, glasbenik, predavatelj. Pri tem je na svojo okolico vedno vplival v naprednem duhu. In prav zato je v predvojnem času doživel iz političnih razlogov marsikak udarec, ki ga je sicer do kraja potrl, strl pa nikoli. Idealist, kakršen je bil, je
ponovno zgrabil za delo. Kronike sokolskih, kulturno prosvetnih, gasilskih in še drugih društev ter šol na Trebiji, v Gorenji vasi in Zireh, kjer je služboval, hranijo hvaležen spomin na njegovo nesebično delo v prid ljudstvu.
Njegovi stanovski tovariši, ki so z njim delali na šolskem in prosvetnem področju ali sodelovali z njim v pregnanstvu v Srbiji, pa se ga bodo spominjali kot pravega tovariša, ki je rad pomagal povsod, kjer je šlo za človeka in napredek.
KNJIŽNE ZBIRKE
r>B» AVNF V AT OZBE SLOVENIJE
ZA LETO 1968
SVETOVNI KLASIKI
V	zbirki bo izdala založba štiri knjige treh slovečih avtorjev:
•	F. M. Dostojevski: BRATJE KARAMAZOVI l.-ll.
V	obsežnem opusu znamenitega ruskega psihološkega realista F. M. Dostojevskega spadajo »Bratje Karamazovi« v vrh njegove ustvarjalnosti. Delo bo izšlo v dveh zajetnih knjigah.
0 Stendhal: RDEČE IN ČRNO
V	romanu je Stendhal razodel tolikšno umetniško moč v prikazovanju časa in družbe, da ne velja samo za francoskega in svetovnega klasika, temveč tudi - za prvega kritičnega realista v evropski književnosti.
•	RIMSKA LIRIKA
Sovretovi antologiji »Grške lirike«, ki je pred leti izšla pri DZS, se zdaj pridružuje skrbno pripravljena in prevedena »Rimska lirika«. Jedro knjige bodo zavzeli pesniki: Horac, Katul, Tibul, Properc in Ovid. Izdajo je uredil in večidel tudi prevedel dr. Kajetan Gantar.
Knjige bodo tiskane na brezlesnem papirju, vezane v celo platno in polusnje ter vzorno opremljene. Cena za naročnike: celo platno 200 N-din (deset mesečnih obrokov po 20 N-din), polusnje 250 N-din (deset mesečnih obrokov po 25 N-din). Naročniki začno plačevati obroke v mesecu, ko se naroče na zbirko. V prosti prodaji bodo posamezne knjige znatno dražje.
KULTURA IN ZGODOVINA:
V zbirki bodo izšle štiri knjige treh avtorjev:
•	D. Taškovskl: ROJSTVO MAKEDONSKEGA NARODA
Taškovskega knjiga obravnava narodno prebujenje makedonskih Slovanov in »proces konstituiranja« makedonskega naroda v drugi polovici 19. stoletja.
•	W. Shirer:
VZPON IN PADEC TRETJEGA RAJHA l.-ll.
Knjiga ameriškega pisatelja W. Shirerja posreduje avtentične zapiske o izsiljevalski diplomaciji Hitlerja, dobesedne posnetke pogovorov med Hitlerjem in Chamberlainom, Cianom, Molotovom, Stalinom, zapiske s sej, kjer so Hitler in njegovi generali načrtovali bliskovite napade na evropske države itd... Izredno zanimiva in obsežna knjiga je bila več let bestseller na ameriškem knjižnem trgu; v slovenščini bo izšla v dveh knjigah.
•	Hobsbavvm: OBDOBJE REVOLUCIJ
Knjiga obravnava evropsko preteklost med leti 1789 in 1848, vendar ne gre za kako povprečno zgodovinsko delo, temveč za sijajno analizo, ki s pomočjo navidez drobnih ilustracij (vse od takratne telesne višine vojakov, preko prehrane, knjižnih naklad, analfabetizma, posestnih razmer, prava, uprave in financ do najsubtilnejših oznak književnosti, filozofije in umetnosti) omogoča, da bralec takorekoč z vso polnostjo zaživi z c^obo in njenimi ljudmi. Knjiga je tudi bogato ilustrirana.
Vse štiri knjige'bodo tiskane na brezlesnem papirju, vzorno opremljene, dopolnjene z ilustracijami ter vezane v celo platno in polusnje. Cena za naročnike: celo platno 240 N-din (10 mesečnih obrokov po 24 N-din), polusnje 300 N-din (10 mesečnih obrokov po 30 N-din). Naročniki začno plačevati obroke v mesecu, ko se naroče na zbirko. V prodaji bodo posamezne knjige znatno dražje.
ZBRANO DELO WILLIAMA SHAKESPEARA:
Zbrano delo največjega dramatika vseh časov bo izšlo v trinajstih knjigah predvidoma v treh letih. Celotna zbirka bo izšla v mojstrskih prevodih pesnikov Otona Zupančiča, Mateja Bora in Janeza Menarta (soneti). Vsaka knjiga bo še posebej opremljena s potrebnimi pojasnili k posameznim tekstom.
ZA LETO 1968 SO NA PROGRAMU ŠTIRI KNJIGE:
•	PRVA KNJIGA: Rihard III., Komedija zmešnjav.
Dva gospoda iz Verone
•	DRUGA KNJIGA: Ukročena trmoglavka;
Romeo in Julija; Sen kresne noči
•	TRETJA KNJIGA: Mnogo hrupa za nič; Vesele žene VVindsorske; Julij Cezar
•	ČETRTA KNJIGA: Kakor vam drago; Kar hočete; Hamlet
Vse štiri knjige bodo tiskane na brezlesnem papirju, vzorno opremljene in vezane v celo platno in polusnje. Cena za naročnike: celo platno 189 N-din (10 mesečnih obrokov po 18 N-din), polusnje: 220 N-din (10 mesečnih obrokov po 22 N-din). Naročniki začno plačevati obroke v mesecu, ko se naroče na zbirko. Ker se bo naklada ostalih knjig ravnala po številu naročnikov prvih štirih knjig, se čimprej prijavite na zbirko.
I
BIOGRAFIJE
V zbirki bodo izšle knjige, ki bodo prinesle življenjepisne romane treh pomembnih osebnosti:
•	J. Rousselot: LJUBEZNI RIHARDA VVAGNERJA
Roman predstavlja velikega nemškega skladatelja v posebni luči: avtor se namreč ne spušča v razpravljanje o Wagnerjevi veličini in genialnosti, temveč ga zanimajo predvsem ženske, ki so tako ali drugače vplivale na njegovo usodo in življenjsko pot.
•	S. in E. Longstreet:
UTRILLO — ČLOVEK Z MONTMARTRA
Roman o velikem francoskem slikarju Utrillu riše življenje umetnika, ki se skozi pekel svoje mladosti in tragičnega življenja razvija v zrelega ustvarjalca, tako da na koncu laže razumemo ves mir in notranjo milino njegovih slikarskih del.
•	H. Lamb: HANIBAL SAM PROTI RIMU
Znani ameriški pisatelj osvetljuje v knjigi o Hanibalu podobo te velike zgodovinske osebnosti, ki je dolga stoletja vznemirjala domišljijo s svojimi nedosegljivimi vojnimi junaštvi in burnim življenjem.
Vse tri knjige bodo vezane v platno in polusnje, tiskane na brezlesnem papirju in vzorno opremljene. Cena za naročnike: celo platno 130 N-din (10 mesečnih obrokov po 13 N-din), polusnje 150 N-din (10 mesečnih obrokov po 15 N-din). Naročniki začno plačevati obroke v mesecu, ko se naroče na zbirko. Posamezne knjige bodo v prodaji znatno dražje.
NAROČILNICA
Obvezno naročam tele knjižne zbirke DZS:
•	SVETOVNI KLASIKI — pl. 200 N-din, pus. 250 N-din
•	KULTURA IN ZGODOVINA — pl. 240 N-din, pus. 300 N-din
•	BIOGRAFIJE — pl. 130 N-din, pus. 150 N-din
•	ZBRANA DELA VV. SHAKESPEARA (štiri knjige) — pl. 180 N-din, pus. 220 N-din
Naročnino bom plačal: — v enem znesku
— v desetih mesečnih obrokih Knjige mi pošljite: — na naslov stalnega bivališča — na kraj zaposlitve (Neustrezno, prosimo, prečrtajte!)
Kraj in datum Podpis .........
j !
<
Z
>o
o
K
<
Z
>
o
-I
V)
<
z
i
rt
u
us
STRAN 5
»ZGODOVINA
Človeštva« —
RAZVOJ KULTURE IN ZNANOSTI I
Pri Državni založbi Slovenije Je te dni izšel 1. zvezek nove knjižne kolekcije — »Zgodovine človeštva«. Delo, ki ga zdaj začenjamo dobivati v prevodu, je vsekakor takšne vrste, da zasluži vso pozornost (kakršno je že vzbudilo drugod po svetu); razen tega smo Slovenci glede zgodovin sploh tako revni, da velja posebej pozdraviti tfsak tak pojav na našem knjižnem trgu.
»Zgodovina človeštva« je začela izhajati v Londonu 1963. 1., in sicer pod pokroviteljstvom Organizacije združenih narodov za vzgojo, znanost in kulturo. Delo bo v celoti obsegalo 15 zajetnih knjig, v angleščini jih je doslej izšlo 7: 2 knjigi zajemata prazgodovino, 3 antiko in 2 dvajseto stoletje. Prvič se je zgodilo, da se je zbralo pri ustvarjanju zgodovinskega pregleda razvoja človeštva toliko strokovnih in kulturnih delavcev z vseh delov sveta: sodelovalo je okrog 500 avtorjev. Tako je nastal poskus obče zgodovine, ki je izviren prav v tem, ker si jemlje za: okvir virov vso mnogoternost sodobnih kulturnih razgledov in tokov. Prvič so poskušali v skladu z zgodovino zavesti podati vso zakladnico znanja, ki jo čuvajo posamezne sodobne družbe in kulture, ter sintezo pojmov, ki je v njih. Prvič skušajo podati zgodovino človeške misli, ki je sad misli človeštva v vseh značilnostih njegove sedanje narave.
Prva knjiga, ki je pred nami, nosi naslov Prazgodovina I. Avtorica je angleška arheologinja Jacyuetta Hawkes, žena pisatelja J. B. Priestleya. Prazgodovina I podaja miselni razvoj človeštva od paleolitskih in mezolit-skih obdobij pa do časa pred manj kot 10.000 leti. Seveda bodo morali o knjigi in o zamisli sami izreči svojo sodbo strokovnjaki; naš namen je le, da opozorimo na delo. DZS namerava v 1. 1968 izdati še 4 knjige tega dela, v 1969 pa še 3 — potem bomo na tekočem glede izhajanja Posameznih knjig v angleščini.
Svet moderne umetnosti (8)
»V bodočnosti bo nastala neka nova umetnost, tako lepa in mlada...«
Van Gogh: »Slikar v prirodi-« (olje)
Vincent van Gogh (1853—1890) je le deloma, krajšo dobo sledil pobudam impresionizma. Impresionizem mu je bil preozek, da bi lahko sprostil svoja občutja in izražanja, vendar ni krenil kakor Seurat ali Cezanne na strožjo, bolj klasično pot slikarstva, marveč se je razmahnil v sproščeni svet barv in oblik subjektivnega doživljanja, kar mu daje svoje posebno mesto v tedanjem slikarstvu, s svojim načinom slikanja pa je dal pobude mnogim kasnejšim umetnikom, zlasti ekspresionistom.
Svojska je življenjska in umetniška pot tega slikarja, grafika in risarja, vsekakor nerazdružljiva v času, ko se je van Gogh povsem preusmeril v slikarja. Po rodu Holandec, je sprva deloval kot trgovski pomočnik pri Goupilu v Haagu in Londonu, kjer se je v trgovini s slikami lahko seznanil z deli prejšnjih in tedanjih umetnikov. 2e tedaj ga je mamilo slikarstvo, toda oklenil se je religije ter kot siro-
II. del slovenske književnosti 1945 -1965
Sele z izidom drugega dela »Slovenske književnosti 1945—1965« se nam odpira celovita podoba o zamisli in izpeljavi literarnozgodovinskega obravnavanja naše povojne poezije, proze, dramatike ter kritike in knjižne esejistike. Ko je narnreČ Slovenska matica jeseni natisnila II. del povojne domače književnosti, je zlasti poglavje o knjižni esejistiki in kritiki tisti nepogrešljivi vezni člen, ki odkriva specifične probleme in premike v dvajsetih letih povojne besedne ustvarjalnosti.
Drugi del prinaša dramatiko, ki jo je obdelal Jože Koruza, ter književno esejistiko in kritiko izpod peresa Franca Zadravca. Zaključni del knjige pa tvorijo biografski in bibliografski podatki, ki sta jih sestavila Hermina Jug in Marko Kranjec. Pri dramatiki je Jože Koruza upošteval tista dramska dela, ki so bila bodisi natisnjena ali gledališko izvajana, ne pa rokopisov, pa tudi scenariji in radijske, televizijske dra-
LETNA KNJIŽNA ZBIRKA PREŠERNOVE DRUŽBE
Letošnja bera letnega programa Prešernove družbe šteje poleg koledarja Še troje praktičnih knjig ter tri leposlovne in oris slovenske literarne zgodovine. Po svoji zahtevnosti je tudi letos redna zbirka na nivoju, kot je lasten Prešernovi družbi, le praktični del programa je bolj pretehtano odbran.
Ce pričnemo pri koledarju za leto 1968, je treba ugotoviti privlačno novost; koledarski del ima čedne barvne reprodukcije slovenskih slikarjev; prav gotovo bi veljalo ustaliti to posrečeno novost. S pregovori sledi koledar mohorjanski tradiciji. Med teksti so smotrno odbrani zlasti teksti, ki ljudsko preprosto sledijo aktualnostim (Oktober, Slovenci v Furlaniji, mednarodne organizacije, olimpiada v Mexiku, države Srednjega vzhoda, vesoljska tehnologija ipd). Poleg praktičnih prispevkov je vključenih par krajših leposlovnih del, ki ne pridejo toliko do izraza in bi kazalo, ali opustiti krajše leposlovje ali pa pomnožiti take leposlovne tekste; morda slednje.
Mikavnejši del letošnje zbirke so praktične knjige. Med poljedelci bo vzbudil pozornost priročnik Raula Jenčiča, kjer avtor govori o pogonskih strojih v kmetijstvu, o delovnih strojih, o ravnanju s stroji in varnosti pri delu. Besedilo, primerno dostopno podano, dopolnjujejo skice. »Kmetijski stroji« Raula Jenčiča so dobrodošel praktični informator, ki bo koristil kmetijcem — in morda koga tudi spodbudil k racionalni uporabi.
Zenskemu svetu sta namenjeni knjigi Vlade Marcon »S pletilko in kvačko« ter Andreje Grum »Sodobno kuhanje v družini«.
Prešernova družba je s »Sli vensko besedno umetnostjo« Frančka Bohanca nadaljevala zamisel, ki jo izpeljujejo, že tretje leto, namreč, da širokemu krogu bralcev predstavi podobo raznoterih umetnosti na Slovenskem. Franček Bohanec v svoji knjigi združuje dva momenta: literarnozgodovinskega in estetskega. Seveda bi kazalo posebej in obširneje spregovoriti o knjigi, o priročnem prikazu osrednjega razvoja slovenske književnosti od brižinskih spomenikov do socialnega realizma s Kajuhom in Borom, kajti »Slovenska besedna umetnost« prinaša tudi nekatere novosti (npr. periodizacija po moderni), pa tudi formulacije, ki utegnejo naleteti na ugovore.
Vsem trem leposlovnim knjigam pa je skupno, da teže aktualno spregovoriti. večerniška povest Miška Kranjca »Na cesti prvega reda« odseva živo sodobno tematiko, ki je vsebinsko in etično mikavna, manjka pa ji estetske, trdnosti, zato pa preprosto oblikovano povest preveva optimizem. Albert Širok je iz nemščine prevedel povest Une Troy »We are seven«, tj. »Sedem nas je«, kjer se bralec ob splošno dostopni pripovedi srečuje z moralnimi konflikti in spoznanji, kakršni so možni drugod in pri nas. Mladinska povest Venceslava Winklerja »Tisti iz zelene ulice« daje vpogled v svet sedanje mladine, ki ga pogosto ne poznamo dovolj.
me niso upoštevane. Gotovoda je pomanjkanje pomožnih virov otež-kočalo sistematično in vsestransko poglobljeno osvetljevanje problemov; že primerjalna vplivna odzivnost evropskih in svetovnih vplivov na povojni razvoj slovenske književnosti bi zahtevala ogromno pred-študijo, ki je tudi za posameznega avtorja nimamo. Spričo tega je bilo možno v takem okviru spregovoriti le o osnovnih, bitnih stičnicah, in to le tam, kjer gre za očitne pojave. Zato se je J. Koruza odločil za interpretacijo in sistematizacijo slovenske povojne dramatike. Na tej osnovi je porazdelil dramatiko na socialni realizem, krščanski realizem in novo klasiko, sentimentalno humanistični realizem, na vzporedne pojave in osamljena iskanja ter na ontološki nadrealizem. Ne glede na to, ali so take oznake v celoti sprejemljive ali ne, pa je avtor s kritično mero presojal posamezne dramatike ali drame, upoštevajoč zlasti estetski in razvojni faktor. Osrednji pojavi naše povojne dramatike pa kažejo v Koruzovi kritični osvetlitvi mnogo več kot zgolj ozko interpretacijo in sistematizacijo, saj posega tudi v strukturo drame, idejne premike, slogovne posebnosti, ipd., pri tem pa se je moral povečini nasloniti na temeljito raziskovalno delo.
Zadravčeva razprava o književni esejistiki in kritiki sledi glavnim tokovom in nosilcem povojne kritike in esejistike, skratka tistemu, kar je sooblikovalo idejna in teoretična stališča v osredju slovenskega lepo-slovno-kritičnega dogajanja. Čeprav se tudi tu nadrobnosti odmikajo spričo časovne bližine leposlovnih in kritično-esejističnih tokov in pojavov, čeprav bodo še potrebne nadrobne študije o tem in onem poglavju, pa je očitna Zadravčeva mera za bitno in njegovo trezno vključevanje pojavov v kar se da celovit prikaz, ki v svoji Študijski osnovi v' originalni kompozicijski zamisli po-' vezuje tkivo širšega literarnega delovanja. Bržčas je prav Zadravčevo delo po svoji vsebini in krhkosti skorajda nehvaležno za obdelavo, vendar neizogibno povezujoče. Dvodelna kompozicija poglavij o tokovih in pojavih povojne esejistične, kritične misli je gotovoda originalna, v Zadravčevi zamisli dosledno izpeljana, možna pa bi bila tudi preprostejša, ilustrativnejša rešitev, s čimer pa se avtor ni hotel zadovoljiti. Krhko tkivo estetskega, praktičnega leposlovnega, teoretičnega, družbenega, političnega se prepleta v pojavni širini in odzivnosti povojnih dvajsetih
žo. Morebiti naglašenost, proporc ob posameznih literarnih kritičnih pojavih, ni povsem uravnovešen, ponekod preskopo odmerjen. Ob zaključnih poglavjih je avtor kritično sumiral idejna stališča in kritična merila, pregled teoretičnih vprašanj in načel književne in gledališke kritike. Glede na povezujočo vlogo ob-čeliterarnega snovanja in pregibov povojnih dvajsetih let, ima Zadrav-čev delež gotovoda tehtno mesto v organski povezanosti z ostalimi avtorji.
Pri taki knjigi so nepogrešljivi biografski, bibliografski podatki, kot sta jih sestavila H. Jug in M. Kranjec, upoštevajoč le knjižno natisnjena dela. Knjigi sta našli široko odzivnost med odjemalci, žal pa do širših kritičnih pretresov doslej ni prišlo, kakor bi to zaslužili po tehtni vsebini in problematiki. Ta informativni zapis naj dopolni misel, da bi bilo koristno, ko bi ob morebitnem ponatisu avtorji dopolnili knjigi z vključevanjem mladinske književnosti, veljalo bi razmisliti vsaj o filmskem scenariju in o radijski igri. Prav gotovo je izid obeh knjig »Slovenske književnosti 1945— 1965« dogodek, ki ima svojo veljavno težo in praktično veljavo, avtorjem pa gre priznanje za njihovo nelahko, pionirsko delo.
mak hodil med siromašne rudarje belgijskega mesta Borinage pripovedovat evangelij. Z isto strastjo se je kasneje predal slikarstvu, ko 1881. razočaran zapustil Belgijo. Čeprav je že v Belgiji naredil prve risbe, pa se j* v domačem Fttenu seznanil s slikarjem Mauvejem, ki je gotovoda imel ugoden vpliv na začetno slikarsko ustvarjanje van Gogha, prav tu se van Gogh oklene slikarstva z vso strastjo, odkrivajoč v tem smisel in uresničevanje svojega življenja. Tedaj slika z vso humanistično zavzetostjo, ki jo je od nekdaj nosil v sebi, a je ni znal izraziti v taki meri. Po Brabantu je najvažnejše van Goghovo bivanje v Parizu 1886, saj je tedaj odkril impresioniste in ne glede na njihov vpliv napravil ogromno evolucijo v svojem slikanju. Tedaj je z žarom slikarja, ki je kljub kratkemu šolanju v glavnem ostal samouk, v osamljeni in trpeči ustvarjalnosti V sočnih, žgočih barvah razodel tisti svet in prirodo, ki ga je obdajal. Slikal je v Provansi pod žgočim, utrujajočim soncem, ki pravzaprav ni prijalo njegovi občutljivi, razdražljivi naravi, vendar ga je priroda z ljudmi priklenila kljub ostrini sonca. 2e tako krhek v svoji duševnosti, je osamljen ob krizah zapadel duševnim motnjam, ki so ga naposled privedle v umobolnico. Nekaj časa se je zdravil v* San Remy-ju v Provansi ter se z izredno voljo predal slikanju, verujoč, da ga samo trdo delo lahko reši vseh kriz. V trenutku hude depresije je van Gogh segel po revolverju, hoteč se s strelom odrešiti vsega gorja, ki ga je nosil v sebi. Dva dni kasneje je podlegel rani.
Van Goghova osamljena osebnost je v vsej eksistenčni tragiki, ob vsej vsakdanji preokupaciji, nezadovoljnosti s samim seboj, ob erotičnem kompleksu in stopnjevanih duševnih krizah, enkraten pojav v slikarstvu. Čeprav je nosil v sebi obupno osamljenost hkrati z nenehno željo po sočloveku in bližini ljudi, je tudi kot slikar ostal v tedanjem času malone povsem nerazumljen in nepriznan, vendar trdno verujoč v smisel svoje ustvarjalnosti. Vse življenje mu je stal blizu le bratovsko zvesti Theo van Gogh, njuna korespondenca ne priča le o pristnih duhovnih in človeških vezeh obeh bratov, pač pa daje dokaj nadrobno podobo Vincentove umetniške evolucije, njegova naziranja o slikarstvu, ki v mnogočem olajša spoznavanje in tolmačenje njegovih del. Ob trajnih stikih s Theom je mogoče govoriti le o krajših tovariških vezeh med Vincentom van
v.„ G.,h, -z«««	- .u. - a.« n,„
derne umetnosti
zadobi ob Zadravčevi razlagi vsebinsko celovitost in problemsko te-
Pismo uredništvu
Goghom 1» nekaterimi drugimi umetniki ir. ljudmi, npr. z Gauguinom. Oba različnega temperamenta, sta se na van Goghovo vabilo sešla v Provansi, saj je van Gogh v du* ševni krizi hotel ubiti Gauguina, nakar se je ob spoznanju namere kaznoval tako, da si je odrezal uhelj. Sledi duševne prenapetosti se lahko v njegovih slikah in risbah odražajo v zadnjih delih. Zapustil je okoli 800 slik in okoli 900 grafik, risb in akvarelov — ogromna zapuščina, ki priča o. trdem, težaškem delu in iskanju.
Celotna ustvarjalnost Vincenta van Gogha sicer razodeva isto umetniško roko, toda različna obdobja kažejo raznotero izrazno smer in način podajanja — pač pristen odraz umetnikovega razvoja in oblikovanja. Četudi je spočetka »realistično« programski — npr. »Jedci krompirja« — in slika v temnih barvah z vso socialno zavzetostjo, so že tedaj njegovi obrazi izrazito ekspresivni. Zadnjih štiri ali pet let ustvarjanja van Gogha je treba smatrati za dobo najintenzivnejšega slikanja in izražanja. Prihod v Pariz in srečanje z impresionisti je prelomnega pomena. Živeč na Montmartru se ob slikanju pariških predelov, mostov, ulic in parkov, opogumljen od sproščene barvitosti impresionistov, prepusti živim barvam. S črtkasto tehniko je znal razžariti motive mnogo bolj živobarvno kot impresionisti, ki so se koncentrirali na optično dojemanje, van Goghu pa je taka tehnika že postala svojsko barvno podajanje, ki se noče več podrejati zgolj vtisom — barva je postala vse bolj medij ekspresivne zavzetosti umetnika. Japonski lesorezi pa so van Gogha navedli na spoznanje, kolikšna je moč linije. Od impresionistov ni imel več kaj povzeti, saj jih je prerasel. Na nasvet Toulousa-Lautreca je odpotoval v Arles, hle*v peč po soncu, ki~ga je bilo v Provansi več kot dovolj. Z novim pogumom se je lotil slikanja, opustil lahkotne poteze impresionizma ter fragmentarno risbo, poteze so mu polne, konture' jasne, barve čiste, svetloba skoraj brez senc. Navdušen nad svojsko pokrajino Provanse, izgoreva v delu, slikajoč sončnice, vrtove, Arležane, svojo revno so.bo, obmorske motive, avtoportrete, žitno polje s cipresami. Toda poprej živo žolte barve, prusko modra in rdeča, postajajo ob stopnjevanih krizah potemnele in celo mrke. Čeprav je v krizah dvomil v vrednost svojega dela. je vendarle ohranil vero v dosežke svojega slikarstva, verujoč tudi v novo, prihajajočo umetnost: »v bodočnosti bo nastala neka nova umetnost, tako lepa in mlada ...«
Van Goghova slika v olju »Sli- • kar v prirodi« je tako kompozicijsko kot barvno umetnina zrelega obdobja. Barve so izrazito močne, od sončno rumenega polja ali zelene livade, pa do vijoličasto obrobljenih gričev in modrikaste obleke.
Oljna slika »Zvezdna noč« (1889) že razodeva dinamično življenjsko občutje v prirodi, cipresa v ospredju je kot statičen predmet podana tako kakor zublji ognja, nebesni svod pa se ne odraža kot vtis zvezdnatega neba, marveč kot gibljiva kozmična demonija, ki ovladuje prostor mirno speče vasice in pokrajine. Podoba neba van Goghu ni več statična lepota, kot jo mimobežno zazre občudovalec lepote narave, marveč dinamična podoba nebesnih teles, ki v svojem kroženju, gibanju daje kontrapunkt umirjeni negibni pokrajini.
Iz bogate ostaline van Goghovih pisem so zanimiva zlasti tista mesta, kjer umetnik govori o svojem pojmovanju umetnosti, o svojem razvoju, pa tudi tragičnih občutjih. Nič manj pa manj poznana.
»Zamislil sem si, da bi naslikal tako sliko, da bi se ribičem zazdelo, ko bi gledali v kajuti islandske ladjice, kakor da se gugajo v zibki, in spominjali bi se starih pripovedk svojih mater . . . Hotel bi v sliki izraziti nekaj tolažljivega, pomirjujočega kakor glasba. Zakaj tako dobro razumemo glasbenika in stopnjo njegove abstrakcije?«
»Vse barve, ki jih je impresionizem uvedel v modo, se menjajo sčasoma. Zato se ne smemo plašiti pretirane silovitosti teh barv, čas jih bo ublažil.«
»Ako človek vedno iskreno ljubi tisto, kar je zares vredno ljubezni in ne razsipa ljubezni za brezpomembne, ničeve, neumne stvari, potlej po malem vedno bolj pridobiva na spoznanju in postaja močnejši.«
Tovariš urednik!
(Nadaljevanje sledi)
LOŠKI POTOK
prosti delovni
RAČUNOVODJA SOLE
Pogoj:	srednja strokovna
menjene niti najmanj proti jugu,	nim ljudem njihova individualna	omenim, da je v Zagrebu prod
temveč preprosto proti Dunaju,	imena, enako moramo uveljavlja-	kratkim izšla potopisna esejistična
zoper nam vsem dovolj znanega	ti mi sami isto pravilo pisanja za	proza Matka Peiča pod naslovom
dediča celjskih grofov Friderika	ljudi, ki jih srečamo nekaj desetin	Skitnje. To knjigo je kritika oce-
razpoloženje. Vendar za sodoben IH, (katerega sarkofag smo videli kilom^rov onstran naše državne mila kot najboljši hrvaški povojni	^HoUko?
kulturen potopis to ne more zado-	v katedrali na desni strani). Zna-	meje. Seveda če je to za prikaz	potopis. Pisec opisuje svoja poto-	1e potrebno,	da bolje, točneje,	ias-
Oelašam se z	želio	da	bi po-	ččati nai nam bodo v našem teh-	no je prav tako, da je za krajši	stvari pomembno. Zato sodim, da	vanja po slavonski in sremski	neje in iskreno pove	tisto	kar	ima
Pravil nekatere	bolj'	afi	nJmj	ničnem, r^ci^LIično usmer-	čas Matija Korvin zagospodoval	je skrajna površnost, da avtorica	ravnini. In še to: med Balatonom	g—, m	to s «m	manj	bučnimi
opazne površnosti in nesmisle v	ienem svetu impresivni opisi še	samemu Dunaju.	ni zapisala imena dr. Gefina Gyu	in Rčdicsem je dovolj hribčkov
Potopisni reportaži S slavističnim tolikanj zaželeni.	2. »Pribinov naslednik Kocelj le, znamenitega zgodovinarja (»s,a- in gozdov, čudno, da avtorica tega
društvom po Avstriji in Madžar-	Predajanje pokrajinskiim vti- je dal tu zgraditi baziliko, potem ri župnik«). Ni točno, da je on »od- ni opazila. v Zalaegerszegu je :
ski. Moje pripombe merijo pred- som ne more btti opravičujoč raz- ko se je otresel frankovske obla- rimske izkopanine, mozaik in cvetja ko malokje.	j OSNOVNA SOLA
Vsem na zaključni, madžarski del j0g površnostim in pomotam v in- sti in se naslonil na .velikomorav- star0 rimsko cesto, »saj ni arhe- Naivno je, iskati ob Balatonu •
Potopisa. (Prosvetni delavec 1967, formaciji, v zgodovinskih oziroma skega kneza Rastislava.« Kdo je olog, temveč je napisal tri knji-	ki bi znali slovenski, saj je ■
št. 20), to je zategadelj, ker so mi v geografskih podatkih. V tem, zgradil baziliko, Pribina (kakor bi ge zgodovine szombathelyske ško- prvi madžarski kolonizacijski S razpisuje organizatorji ekskurzije poverili kolikor imam v vidu madžarski sklepali iz Spisa o spreobrnitvi Iiie> v katerih se dotika tudi prek- tok (takoj po naselitvi konec 9. g mesti izdelavo programa	in strokovno	^ rep0rtaže, avtorica preko vse	Bavarcev in Karantancev, izd.	murskih katoličanov (o tem pisal	stoletja) segel	skorajda do današ-	:
Vodstvo za pot od	prestopa avst-	mere in meje greši.	Milko Kos, 1936) ali Kocelj (kakor	Vilko Novak v predvojnem CZN).	njih etničnih	meja. Bolje bi bilo	j	t
rtjsko-madžarske mejemedEisen-	j. Sopran: »Nekaj časa je tu domneva arheolog Geza Feher, Bila je za nas posebna pozornost, omeniti, da je v županiji Zala [	izobrazba. Stanovanja ni.
stadtom in Sopronom dalje.	.	' Mat;ja Korvin (naš Kralj	prim. Agnes Sos, Die Ausgrabun-	da ne rečem počastitev, če se je	ohranjenih največ slovanskih (slo-	; Nastop	službe takoj.
Pri izbiri krajev in kulturno-	Matjaž) ko se je boril proti Tur-	gen G. F.-s in Zalavar, Madž. znan-	stari (80-letni) zgodovinar sam	venskih) krajevnih imen in da so	j	_ SLAVISTA
zgodovinskem tolmačenju je bilo kom« Ce je kak zgodovinar ta stvena akademija, 1963) še ni do-	?° ???enjU najuglednejših mad- ;	pRU ali p
Odločilno silaviistično in ne ne- stavek nazliivo nrebral, se je ne- končno raziskano. Prav tako moti znamenitosti stolnice. Koliko ,6 žarskih znanstvenikov prav °d s	......
kakšno splošno turistično zanima-	hote	vprašal- kakšni Turki ven-	avtoričino zaporedje stavkov, saj	ta cerkev, postavljena konec 18.	ga prebivalstva do tedaj nomad-	:	Osebni dohodki po	pravilnik	.
n^eudetežencev^ ekskurzij e. To je	K	^sobilitakra! nekje južno	se je Kocelj naslonil na Rastisla-	stoletja, »zgrajena v modernem	ski Madžari prevzeli številne	|	Stanovanje	po dogovoru.	Na-
Potrebno posebej poudariti, ker iz piCKl Savo jele tri, štiri desetletja va šele po Metodovi vrnitvi iz Ri- stilu«, puščam ob strani.	kulturne nazive za poljedelstvo, . stop službe 1. 2. 1968.
opisovanja avtorice reportaže (Na- po tem s0 pod Sulejmanom preko ma (Ciril-Konstantin 1. 869). Mo- 4. Ta cvetober bi lahko še in še krščanska obredja in nekaj ce- ......................................
da Kranjc) slavistični cilji poto- Beograda (1521) pridrli v Pamon- rala bi pa avtorica povedati da nadaljeval; veliki posrednik in i0 za upravo.	.............................................
Vanja niso kaj posebno razvidni.	sko	ravnino, premagali ogrsko	bazilika po svojih dimenzijah (21,5	prevajalec slovenske književnosti	Ce bi to rekli, bi tisto pripove-	j	_ T .
Cernu pač toliko besede in čude-	vojsko pri Mohacsu itd. Nobenega	metra dolžine in 12,10 širine s	dr. Avgust Pavel je umrl 1. 1946	dOT-arije o čokoladi in kakau ne	■	OSNOVNA	SOLA
nja ob dunajskih turističnih at-	ra?)i0ga toreji da bi Matija Korvin	tremi ladjami in prizidanim bap-	(ne 1945), pri navedbi	prevoda	pPišlc)	tolikanj	do izraza.	■	JURSlNCI	PRI	PTUJU
^akcijah, recimo ob Pratru (ob	taboril v mestu ob današnji av-	tisterijem) vzbuja mogočen vtis,	kralja Matjaža nd jasno,	da je to
stvareh torej, ki so si jih tolikeri	strijsko-maržarski meji takrat,	zlasti če upoštevamo nerazsežnost	novela Potepuh Marko	in Kralj	^	^ ................
Prosveto! delavci že zdavnaj og-	ko naj bi se bojeval s sovražni-	cerkvenih prostornin v 9. stoletju.	Matjaž, Keszthely ob Balatonu je	ni vseeno 'čeTe'Plečnikova	[	m<
ledali), na drugi strani pa nepri-	komj oddaljenim, recimo, deset	In zidovi jz kamna! In v samem	prikazan povsem nezadovoljivo,	cerkev v Turnišču (tako avtorica)	j	”
zadet, skorajda malomaren pogled	dni Vojaškega pohoda. Ni naša	Blatenskem kostelu, na otokih	saj ni niti z imenom naveden, re-	all	v	Bogojini (kako	lepo je o tem j
ba izkopanine bazilike pri Zalava-	stvar ugotavljati, koliko	je ljud-	sredi močvirja, so bile po priče-	či o lastniku gradu (Gy. Festeti-	.sa] žg ^	veg kot tridesetimi	S	za	nec
ru?!	sko pripovedovanje o	»turških	vanju Konverzije v najkrajšem	scu), da je bil »ustanovitelj polje-	^ po,kojni Juj Kozak) itd	!	Pogoj:
Nočem spregledati da avto- bojih« Matije Korvina pomešalo času zgrajene tri cerkve, da osla- delske šole«, je toliko ko nič.	Tovariš urednik, zakvaljujem 5 PA
rica dovoli obvlada tok pripove- Matjaža z njegovim očetom Jano- hh po Slovenski Spodnji Panoni- Moti pripovedovanje o Mad- se Ti M potrpežljivost in Te lepo : Nastop službe 5. II. 1968. Vlo-dovania in da s svojim čustve- šem Hunjadijem (1. 1456 pred ji niti ne jemljemo v poštev! žarski »mrki, sivi deželi z dolgo- p0Mjravijarn.	j ge sprejemamo 5 dni po ob-
noosebnim in navdušenoprepro- Beogradom, prim. tudi Miklovo 3. Kakor pisci časopisnih re- časnimi hišami brez cvetja« Ker
stim soreiemaniem vtisov na ne- Zalo!), dovolj je reči, da Matjaže- portaz, potujoči po Grenlandiji ;n se te prazne marnje o dolgo- Z d ' ' ’	.
Posreden ^način oživlja izletniško ve trume iz Soprona niso bile na- po Mongoliji, privoščijo konkret- časni ravnini rade ponavljajo, naj	Štefan Barbarič
p““ ‘Wov~
UČITELJA i ZA MATEMATIKO
nedoločen čas
PRU ali absolvent
[ javi.
Učiteljski pevski zbor Slovenije »Emil Adamič«, Ljubljana, Trg revolucije 1, p. p. 287
želi
vsem svojim podpornim članom srečno in uspehov polno novo leto 1968 in se jim
ZAHVALJUJE
za prispevke v 1967. letu. Z njimi so omogočili zborovo dejstvovanje za rast slovenske pevske kulture. Obenem
VABI
še vse ostale učiteljske skupnosti, da se včlanijo v podporno članstvo ter s tem sledijo temu zgledu.
Podporni člani, ki se jim zahvaljujemo, so:
Prosvetni delavec, Ljubljana Osnovna šola »Stane Rozman«, Ljubljana, Šentvid Osnovna šola »Valentin Vodnik«, Ljubljana, šiška
Osnovna šola »Hinko Smrekar«, Ljubljana
Osnovna šola Ljubljana, Vič Osnovna šola Ljubljana, Polje Osnovna šola Ljubljana, Bičevje Osnovna šola »Ketteja in Murna«, Ljubljana
Osnovna šola Ljubljana, Trnovo Osnovna šola »Vita Kraigherja«, Ljubljana
Osnovna šola »Vide Pregarčeve«, Ljubljana
Osnovna šola Ribnica na Dolenjskem
Osnovna šola Gorenja vas in Poljane
Osnovna šola Preserje Osnovna šola Boštanj Osnovna šola Horjul pri Vrhniki Osnovna šola Radeče Osnovna sola Gorenji Logatec Osnovna šola Loški Potok Osnovna šola »Jožeta Kranjca«, Rakek
Osnovna šola »Matija Valjavec«, Preddvor
Osnovna šola Zgornja Velka Osnovna šola Renče Osnovna šola »Peter Kavčič«, Škofja Loka
Osnovna šola Radomlje Osnovna šola Velike Lašče Osnovna šola »Janez Mrak«, Vrhnika
Osnovna šola Postojna Osnovna šola Dobrovo v Brdih Osnovna šola Dolenjske Toplice Osnovna šola Brezovica pri Ljubljani
Osnovna šola Ig Osnovna šola Polhov Gradec Osnovna šola »Janko Kersnik«, Brdo pri Lukovici Osnovna šola Šentrupert Osnovna šola Prestranek Osnovna šola Borovnica Osnovna šola Artiče Osnovna šola Spodnja Idrija Osnovna šola Cerkno Osnovna šola Šentvid pri Stični Osnovna šola Izlake Osnovna šola »Heroja Franca Bukovca«, Medvode-Preska Osnovna šola »V. Perko«, Domžale Osnovna šola Suhor Osnovna šola Loka pri Zidanem mostu
Osnovna šola Dobravlje Osnovna šola »Ivan Cankar«, Vrhnika
Osnovna šola »Franca Marna«, Vodice
Osnovna šola Vipava Osnovna šola Deskle Osnovna šola Blanca Osnovna šola Raka Osnovna šola Tržišče na Dolenjskem
Osnovna šola Krško Osnovna šola »Martina Kotarja«, Šentjernej
Osnovna šola Črni vrh nad Idrijo Osnovna šola Jagršče-Cerkno Osnovna šola Kranjska gora Osnovna šola »Borisa Kidriča«, Ajdovščina
Osnovna šola Trata Osnovna šola Gabrovka Osnovna šola Trebnje Osnovna šola »Ivana Cankarja«, Trbovlje
Osnovna šola Tišina Osnovna šola Jakobski dol Osnovna šola Cirkulane
Osnovna šola Gorišnica Osnovna šola Ljubno ob Savinji Osnovna šola jSenovo Osnovna šola »Miha Pinter-Tole-do«, Velenje L osnovna šola Šoštanj Osnovna šola Videm pri Ptuju Osnovna šola »Gustav šilih«, Velenje
Osnovna šola Bodonci Osnovna šola Prevalje Osnovna šola Beltinci H. osnovna šola Celje Osnovna šola Cirkovce Osnovna šola Miklavž na Dravskem polju
Osnovna šola »T. Žnidarič«, Ptuj Osnovna šola Ormož (Ivanjkovci, Rumeče, Hum)
Osnovna šola Rogaševci Osnovna šola Gornja Radgona Osnovna šola Miklavž in Kog Osnovna šola »Ivan Cankar«, Ljutomer
Osnovna šola »K. D. Kajuh«, Murska Sobota
Osnovna šola »Bratov Dobrotin-škov«, Vojnik
Osnovna šola Zavrč pri Ptuju Osnovna šola »Tone Čufar«, Maribor
Osnovna šola »Dr. Fr. Žgeča«, Dornava
Osnovna šola Starše Osnovna šola Tomaž pri Ormožu Osnovna šola Hajdina Osnovna šola Makole Osnovna šola Juršinci Osnovna šola »Ivan Cankar«, Bogojina
Osnovna šola Mozirje Osnovna šola »Bogdan Tušek«, Miklavž
Osnovna šola Vrh nad Laškim Osnovna šola I. celjske čete, Celje Osnovna šola Store Osnovna šola Ribnica na Pohorju HI. osnovna šola, Murska Sobota Osnovna šola »D. Sumenjaka«, Murska Sobota Osnovna šola Majšperk Osnovna šola Poljčane Osnovna šola »Prežihov Voranc«, Ravne na Koroškem IV. osnovna šola, Celje Osnovna šola Sentvid-Grobelno Osnovna šola Podčetrtek Osnovna šola Vitanje Osnovna šola Črešnjevec Osnovna šola »Anton Aškerc«, Maribor
Osnovna šola Trbonje pri Dravogradu
Osnovna šola Dvorjane Osnovna šola Kostrivnica Osnovna šola Žalec (Petrovče, Griže)
Osnovna šola »Angel Besednjak«, Maribor
Osnovna šola Ponikva II. osnovna šola, Šoštanj
Osnovna šola Podgorca pri Slovenj Gradcu
Osnovna šola Celje-Hudinja Osnovna šola »Fr. Kranjca«, Celje Osnovna šola Vransko Osnovna šola »Ivan Spolenjak«, Ptuj
Osnovna šola Limbuš Osnovna šola Rogatec Osnovna šola Negova Osnovna šola Cankova Osnovna šola »Miloša Ledineka«, Črna na Koroškem Osnovna šola »Br. Rešev«, Dester-nik
Osnovna šola Kapela Osnovna šola Orehek Osnovna šola Podsreda Osnovna šola Rače Osnovna šola Šmarje pri Jelšah Osnovna šola Šmartno ob Paki Osnovna šola Trnovska vas Osnovna šola Velika Nedelja Osnovna šola Kalobje pri Celju Osnovna šola Pristava-Mestnje Osnovna šola Dobovec pri Rogatcu Osnovna šola Šentilj v Slovenskih goricah
Osnovna šola Žetale Osnovna šola Slovenska Bistrica II. osnovna šola Slovenj Gradec Osnovna šola »Ivan Cankar«, Maribor
Osnovna šola Bakovci Osnovna šola Lenart v Slovenskih goricah
Osnovna šola »Slavko Šlander«, Maribor
Osnovna šola Šempeter v Savinjski dolini
Osnovna šola Libeliče Osnovna šola Dobrna VI. gimnazija Ljubljana-Moste V. gimnazija Ljubljana-Sentvid Gimnazija Trbovlje Gimnazija Postojna Gimnazija Tolmin Gimnazija Murska Sobota Učiteljišče Celje Učiteljišče Murska Sobota Administrativna šola Nova Gorica Administrativna šola Celje Šola za zdravstvene delavce Celje Posebna osnovna šola Homec Posebna osnovna šola Idrija Posebna osnovna šola Maribor Čipkarska šola Idrija Gostinska šola Celje Posebna šola pri ortopedski bolnici Valdoltra
Višja ekonomska šola Maribor Dekliško vzgajališče Višnja gora Vzgojni zavod »Janeza Levca«, Ljubljana
Vajenska šola, gradbeni šolski center, Ljubljana
Vajenska šola lesne stroke Sevnica Glasbena šola Idrija Glasbena šola Celje Glasbena šola Novo mesto Glasbena šola »Franca Koruna-Ko-željskega«, Velenje Nižja glasbena šola Ravne na Koroškem
Fakulteta za strojništvo Ljubljana Zavod za prosvetno pedagoško službo Krško
Zavod za prosvetno pedagoško službo Celje
Zavod za prosvetno pedagoško službo Ljubljana I Zavod za prosvetno pedagoško službo, medobčinski, Novo mesto
Zavod »Ivanke Uranjekove«, Celje Zavod za slepo in slabovidno mladino Ljubljana
Vzgojno varstveni zavod Kranj Grošelj Edo. ing. prof., Maribor Grošelj-Krečič Vanda. Ljubljana Miklavc Desanka, Ljubljana Grošelj Roza, Ljubljana Grošelj Valerija, Ljubljana Rudolf Vida, Ljubljana Vršič Anica, Vitomarci pri Ptuju Gregoretič Stana, Maribor Lah Ana, Celje
Iz uprave Samopomoči
La ho 70 let, odkar je bila ustano.	... Samopomoč, ki je
ena naijstarejših, gotovo pa naša nastarejša še obstoječa organizacija prosvetnih delavcev.
Letni članski prispevek je sedaj 28 N-din. Lani je umrlo 67 članov; že vplačani presežek za 3 smrtne primere po 0,34 N-din bomo upoštevali v tekočem letu tako, da bodo vplačevali člani letos dejansko le po 27 N-din (t. j. 2700 S-din).
Letni občni zbor bo v nedeljo, 3. marca t. .1., ob 10. uri dopoldne na šoli Majde Vrhovni-kove, Gregorčičeva ul., v Ljubljani. Ob tej priložnosti bomo obravnavali! predlog, da bi se z letom 1969 posmrtnina zvišala od 1000 N-din na 1200 N-din, letini prispevek pa temu sorazmerno od 28 na 34 N-din. Člane prosimo, da nam do občnega zbora sporočijo tozadevne predloge oziroma mnenja ustno, pismeno ali po poverjenikih.
V jubilejnem letu si bomo prizadevali, da bomo še bolj razširili naš tovariški krog, ki šteje sedaj več kot 30C0 članov.
Februarja bomo razposlali vsem članov Letno poročilo, v katerem bo navedeno individualno stanje njihovih vplačil, seznanili pa se bodo lahko tudi z običajnimi informacijami. Poročilo o občnem zboru bomo objavili v drugi marčni številki Prosvetnega delavca.
Nova telefonska številka-»Prosvetnega d e! a vc a «
Uredništvo »Prosvetnega delavca« se je preselilo na Poljansko ulico št. 6. Nova telefonska številka uredništva je zdaj: 315-585!
V prejšnji številki našega lista smo objavili napačno telefonsko številko našega uredništva; do napake je prišlo zato, ker nam je PTT med tiskanjem lista . zhoVa spremenilo številko.
V Radečah so odprli oddelek posebne šole__
in ilustracijami, tovrstni pouk. Vzdušje v razredu je prisrčno, domače, nekateri otroci so že precej razgibani, saj so se hitro vživeli v okolje. Dobro rišejo in zelo radi
Z letošnjim šolskim letom so todičnimi učili v osnovni šoli Marjana Nemca potrebnimi za v Radečah odprli oddelek (1. in 2. razred) posebne šole, ki je podružnica osemletne posebne šole v Laškem. V prvem oddelku je 11
učencev, od tega je sedem učen- opravljajo šolske dolžnosti. Uči-
cev v prvem, štirje pa so v drugem razredu. Oddelek vodi učiteljica Olga Ribičeva, ki študira izredno defektologijo na PA v Ljubljani.
Učilnica je opremljena z me-
teljica Ribičeva, Iti je sicer domačinka, je z njimi zelo zadovoljna in ji ni žal, da si je izbrala to, sicer naporno, pa mnogokrat tudi hvaležno delo.
S. Skočir
Razpisna komisija
Osnovne šole dr. Vita Kraigherja
LJURLJANA-BEŽIGRAD razpisuje prosto delovno mesto
— RAVNATELJA
Kandidat mora poleg splošnih, izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da izpolnjuje pogoje za učitelja osnovne šole (visoka, višja ali srednja strokovna izobrazba)
—	da ima vsaj 10 let vzgojno izobraževalne prakse
Ponudbe z • življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo razpisni komisiji naslovne šole. Ponudbe sprejema razpisna komisija 15 dni po objavi razpiha.
Razpisna komisija
Osnovne šole , Borisa Kidriča LJUBLJANA, Matjaževa 4
razpisuje prosto delovno mesto
—	RAVNATELJA ŠOLE
Kandidati morajo poleg splošnih, izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da imajo visoko izobrazbo in 5 let pedagoške prakse
—	da imajo višjo izobrazbo in 8 let pedagoške prakse
—	da imajo srednjo izobrazbo in 10 let pedagoške prakse
Vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju splošnih in posebnih pogojev sprejema razpisna komisija na zgornji naslov 15 dni po objavi razpisa z oznako »za razpisno komisijo«.
PJiOSVmi Hill A Vi-£
List izdaja republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije — Izide štirinajstdnevno med šolskim letom - Ureja uredniški odbor.
Odgovorni urednik Dra?;o Ham
Naslov uredništva:	Ljubljana,
Poljanska 6-II, tel. 315-585
Naslov uprave:. Ljubljana. Na zorjeva 1. tel. 22-284.
Poštni predal 355/V H.
Letna naročnina 10 N-din (louo S-din), za šole in druge ustanove 20 N-din (2000 S-din).
Štev. tek. računa: 501-8-26-1.
Tisk: CZP Ljudska pravica.
.....Hlinili...III.II.I.I..	...........
Zborov tekoči račun je 501-8-32/1
Mladi pevci in pevke!
Stopite v naše vrste ter s tem nadaljujte 45-letno zborovo tradicijo, ki jo posebno krasita tudi osvojeno II. mesto v prvi kategoriji v Arezzu 1957. leta ter tretje mesto na tekmovanju za evropski pokal 1964 v Knokkeju.
POPRAVEK
V	članku:	»SE O ESPERANTU
KOT DRUGEM JEZIKU ZA MEDNARODNO RABO« bi se moral glasiti 5. odstavek: »Mnogi naši znanci so se že udeležili raznih mednarodnih srečanj, toda v nobenem tujem jeziku ne morejo ljudje sklepati pristnih prijateljskih vezi. V katerem koli tujem jeziku se počutite v podrejeni vlogi. ..
V	sedmem odstavku: Na številnih mednarodnih srečanjih je prestal ostro preizkušnjo ...
V	osmem odstavku:	Ugotovitev,
- da esperanto ne more biti obravnavan kot tuj jezik, pač pa kot drugi lastni jezik za mednarodno rabo, je povsem na mestu ...
V	devetem odstavku — proti koncu: Čeprav ves svet spoznava, da današnja doba zahteva vedno več pristnih stikov in sožitja med narodi...
S. S.
Razpisna komisija
Osnovne šole Mirana Jarca
LJUBLJANA-BEŽIGRAD, Ipavčeva 1
razpisuje delovno mesto
—	RAVNATELJA
Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje po-
f.°je:	„	. ,
—	da izpolnjuje pogoje učitelja osnovne šole (visoka, višja ali srednješolska strokovna izobrazba)
—	da ima najmanj visoko in 5 let, višjo in 8 let ali srednjo z 10 let vzgojno izobraževalne prakse
—	da ima pedagoške in organizacijske sposobnosti
Ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo razpisni komisiji v roku 15 dni po objavi razpisa.
iuiiiiiiiiiiiiiiijf|ir.:iiii...piiiiiiiiiiiiiiiilpiin
I Svet Zavoda za slepo in -slabovidno mladino v Ljubljani 1
1	razpisuje prosto delovno	mesto	J
1	— VZGOJITELJA	|
I	Pogoji:
1	a) diplomant oddelka za posebno šolstvo PA,
1	b) učitelj ali vzgojitelj, ki se obveže dokončati jj
I	študij specialne pedagogike na PA.
II	Prijave z življenjepisom in priporočili pošljite v 15 dneh po |
B objavi na naslov: Zavod za slepo in slabovidno mladino g 1	Ljubljana, Langusova 16.	jj
I	1
Podlistek ciganovega konja
Ljudje z napakami kot slon

,XWXX^A.'WCW.XWX\^W'^X'OX\XXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXX'^.X>XX«XNX'XXXXX'Ov\N\X>.XXXX\
imajo vsi občani v želodcu.
Leon Ž. je res precej družbeno aktiven, vendar je ta njegova aktivnost sumljive vrednosti, ker izvira iz ambicioznosti in ne iz
brala izmed sebe nekatere idealne funkcionarje, ki so si zadali nalogo, da se bodo v bližnji prihodnosti pogovorili s p ros veter ji z napako, da jih v bodoče obča-
družaben. Te dve lastnosti sta kot nalašč za funkcionarja, ki ga želimo. Izobrazbo ima resda pomanjkljivo, a česar še ne zna, se bo pa naučil. Mlad je še in vse
prepričanja. Saj niti član zveze ni Hude redkve ne bi toliko vla- je še pred njim. Pa tudi lep je
,;. Udor ima dušo ne potrebuje gnoja.
Kosovel
Ste že kdaj slišali za občino Huda redkev? Najbrž še ne, a je prav, da jo spoznate. Leži na ravnini, ki je ob sedem gričev prislonjena, njeno prebivalstvo pa se ubada s proizvodnjo kravjega mleka in hude redkve, ki jo izvažajo v dežele s konvertibilno valuto. Občina ima svoj grb: podlaga je kravje vime, na njem pa so tri stilizirane hude redkve. Kljub majhnosti pa ima občina dobro razvite družbene službe, aktivno gasilsko društvo in bataljon šolnikov. In zdaj smo tam...
Zgodilo se je, da je občinski socialist rotiral navzgor in tako Je ostal njegov oguljeni stol pra-Bem. Kadrovska komisija pri ustreznem forumu je staknila glave in skušala določiti novega socialista. Za to mesto so seveda iskali idealnega človeka, kot se spodobi. Zgolj iz finančnih razlogov je za stol kandidiralo več prosvetnih delavcev, nekaj občinskih tipkaric in tako dalje, iz komolčarskih razlogov pa še nekaj drugih idealnih občanov. Ustrezna kadrovska komisija je najprej obravnavala kandidate iz prosvetnih vrst in prišla do naslednjih zaključkov:
Pepe K. ni primeren za to funkcijo, ker ni idealen občan. Solarji pripovedujejo o njem, da ima včasih umazano srajco in stlačene hlače. Pripetilo se je selo, da je stopil v razred s klo-
bukom na glavi in odpetim šli-cem. Skratka, Pepe K. bo moral najprej poskrbeti, da bo odpravil te subjektivne napake. Pohujšanje v občini bi bilo preveliko, če bi ga stranka nekega dne zalotila v pisarni s klobukom na glavi in podobno.
Jože Š. je bil menda na fakulteti zelo aktiven, funkcionar, zdaj pa je postal vse preveč ozek, saj mimo režij treh iger na leto ne napravi ničesar. Poleg tega govorijo po občini, da je imel razmerje s tremi amaterskimi igralkami, kar je pri izbiri, vsekakor potrebno upoštevati. Saj bi se lahko primerilo, da bi tovrstno telovadbo prenesel tudi v pisarno, bog pomagaj!
Lojze E. je sicer spodoben občan, a ustrezna komisija je ugotovila, da gre vsako leto k polnočnicam. To pa se ne sklada s funkcijo, za katero je kandidiral. Poleg tega je pod krinko, da zbira starine, kupil v ljubljanski starinami sveto Genovefo, ki zdaj krasi njegovo spalnico. Skratka, nemogoč primer, primer z napakami kot .slon. Odpade!
Simon N. bi sicer bil, a ni. Pred tremi leti se je ločil po njeni krivdi, a ločenec je ločenec. Ljudje to vedo in bi s čudnimi občutki prihajali k njemu v pisarno. Kar je res, je res. Kar v prosveti naj ostane, bo še najmanj moralne škode! Otroci niso tako strogi sodniki. Kandidat torej zaradi subjektivnih napak ni primeren za javno službo.
Nace J.: Njegova kandidatura	začeli
fme^Fanfnaj^nafprej ure^	%to,_dadruge"^kaUdid^:"Tipkarice
obravnavati so
odpravili z levo roko z ugotovitvijo, da so sicer »fejst babe«,
„. ..	.	„ lahko v kolonijo na morje, ob
di svoje privatno življenje, se po- novem letu pa lahko icot dedek
roči in^poskrbi za novega Hudo	okhodi vse okoliške vasi,
redkovčana, potem naj se sili	e bedijo s kolinami. Po-	i5g0;0 moškega kan-
javnost. Otroci vedo povedati, da	take ^ otroci pa se P^ev,	™Sra?f
prihaja v solo večkrat neaaaspan, p^tožujejo, da jim zaradi njega- xa40 vzg0ii naraščaiia da" bodo skuštran in nepopravljen. Tudi £	afna^ ^ adajo ure cajo	^
tovariš ravnatelj ga je ze menda ,	in srbohrvaščine Pa s 3	•	sKoao. Ki jo
večkrat zalotil brez priprav. Res ^ “ofe “otroke ima s\abo ^zldnieTaKamo ucH nTvS je sicer, da je v jami ped sed-	Zadmiič ie nie«ov sin zaanJe casf.sal™ Ul/l> na
mirni griči našel neko še neznano S^kazal jezik naši Oleandri,	^feSrin hude redkveT-
žuželko in jo do potankosti raz- si lahko predstavljate! Ne, ne! 7?^	h d d
iskal ter izsledke objavil vnekein preveč napak ima.	hteva svoje.
inozemskem časopisu, a kaj hi ti-	.	Nato so kadrovci zalistali po
sto. Žuželka je žuželka in kaj Branko J. sicer ni slab clo- trek vj0gah idealnih občanov, imajo žuželke opraviti z občinsko vek, a če izberemo njega, bi mu ugotovili so naslednje: funkcijo. Kar pri žuželkah naj morali dati novo stanovanje, ker	'	.
ostane in uredi svoje osebno se sedaj stiska z družino na ne- France S. ima vse pogoje za življenje. Bolje bo za njega! Si- kem podstrešju. Vprašljivo pa je, mesto socialista Doslej je bil ze cer bi občinsko pisarno spreme- če njegova zunanja uglajenost in
' urejenost ne skriva kakih madežev iz preteklosti. Po občini namreč govorijo, da ima nekje nekega nezakonskega otroka. Znabiti, da je res. Tovrstnih bikcev pa ne gre spuščati na detelj išče. Malo naj še počaka, mogoče se bo v
in za šport se zanima. Nekoč je menda celo aktivno igral nogomet, kar kaže na njegovo požrtvovalno družbeno aktivnost. Skratka, idealen človek!
Zadnji kandidat je bil Miha
nil celo v zoološki kabinet, če bi mu dali možnost.
Peter C. bi bil, če ne bi imel hude napake, da kdaj pa kdaj boksne kakega učenca pod rebra. Pripetilo se je celo, da je mahnil
za funkcionarke pa ne pridejo^v ^ y svoji vlogi je navajal, da je
bil doslej načelnik za krave molznice v Hudi redkvi in to je ustrezni komisiji zadostovalo, da ga je uvrstila med idealne občane.
Komisija se je znašla pred težko nalogo, koga od treh prosilcev naj ustoliči na obrabljeni stol. Člani komisije se niso mogli sporazumeti, zato so določili posebno komisijo, ki bo še enkrat pretresla vse tri vloge in iznesla dokončen sklep. Obenem so se vsi člani komisije strinjali, da se pri prihodnjiiri tovrstnih razpisih doda klavzula, da naj prosvetni delavci ne kandidirajo za funkcionarje, ker imajo preveč napak, povsod drugod pa mrgoli idealnih občanov. Prosvetarji so za to klavzulo nekako izvedeli in so bili malce užaljeni. Norci, po-
na sedemnajstih službenih mestih in si je tako nabral ......
izkušnje za delo z ljudmi. Dvakrat je bil sicer .odpuščen z ■ lovnih mest, ker ni upošteval delovne discipline, a do odpusta je prišlo, ker se France ni strinjal
s šestilom no zadniici otroka ob- ““J, “7	'. z delovno politiko podjetja, kar zabih da prosvetarjem pripa-
činskoga^ačelnika ^ža nrideiova- Prihodnje gledanje na moralo kaj priča, da ima prosilec samostoj- dajo 6astne in neplačane lunkci-
-	spremenilo. Tisto o nezakonskem ne poglede na to stvar. Govorijo, ie za Drofesionalce so drugi
Komisija, ki jo je določila
Mistarebmrvzgojhiimi^rijemi^pač	pa '|'refra temeljito raz- da je iz dveh podjetij zaradi po-
m® M^strahorhoSji^ Smu Ustrezna kadrovs&a komisija ®	karltteriS
v pisarno posledice bi bde po- pri ustreznem forumu je po ob- da je ^ vzoren	Kazen ^Ttok^čno odločili kdo mJd
es
Otroka našega najvišjega načel- za, ker ni idealen občan. Se več! vscra	ndI<ibc zdnl-	ni rezultati, vam bom sporočil,
nika pa takole s šestilom po zad- Pri marsikomu je odkrila gro- Polde M. je bil doslej trgov- A ne bodite preveč radovedni, njici. Pa ni storil nič drugega, mozanske napake, ki mečejo po- ski potnik in govorijo, da ima v ker je radovednost tako velika samo s pračo je streljal na to- šasitno senco na ves prosvetni vsakem večjem kraju majhnega napaka kot slon. Za nas, namreč, varišico, ki uči latinščino in jo kader. Ustrezna komisija je iz- Poldeka. Mož je iznajdljiv in	David Riyias