PRIMORSKI DNEVNIK Ut0~vT—S fi^ASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA 2A TRŽAŠKO OZEMLJE ■^j^Stev. 248 (1936) S&B.ffas..ygrS! TRStTlobolg 20. oktobra 1951~ Pred občnim zborom Kmečke Prispevajte za Kulturni dom Cena 20 lir *a sptošna zeljo naših kme- ^vlTenTl^0 °F.Je , ‘jena it,. ianu';.ri„ lasn t ustarm,«, • januarja 1950 Inieri.a m občnem zboru t Z Zve-Za v T^u. Jutri bo 2t4 redlH občni zbor hje^ki **i suojecM obsto-'Jioro ».'■ V , eri sC včlanjeni coru a kmečki gospodarji ikneJ ”aprauiil mnooo fco-'Wjl “ "°Se kmetijsko go-Posa™. ° , a sPlosnem in za •> ie Kv* kmete. Zaradi tega Hoyjj .7 Pndobila vedno več ■ hvaležncst naših PošteiJf “£r^erf Pri oblasteh. al ° tudi oni, ki ji iz 'ProtUjej‘ uzrofca na- H nj ? “ > marai°’ da bi «0 bori! sjoeno i« enot. obstoj •! Za svote pravice, za bistva 171 raivoi našega kme- ,}i^'lizmlV€Za £ ^ in J, ‘n r tf® je njena in„™?st nadaljnje kre. »KZ ZiZZ ntve- Vsak- ki se %, je rit? "Ji odkrito z^ga-il1 Wše„. vr°znik našega krnela ffB|o lahk° re- 'ftsfojd ! Našega narodnega v £ naše. krnetij- 1 *>i bil* ?ni<5ili našega kme-Vožejj brezdvrmno sm tno d9 *w« Pa ^r?d,n‘ ob*to*- P3-S spioj bl b l° ze'o pr za-eM opPn,,0 gospodarstvo na-Tei, ie r„.-,a- N-’č čudnega to- > fiatei-!|i°UTairi:fc:’ W bi ^tel trebiti, kakor nas {“tirtčna Italija, za-■6)0 *n Skodu- *-■ u k»»etu kadar koli inuijo priložnost. <*» t> »n P®a 7Wše kmetij- ilS Slah*e,VIx’ ki So z dneva *Wjo •«. Na km-te priti-% rife t''Se,l strani, ogrozijo „ obstoj, odvzemajo Nir-eftJ ,l n\t; Pihali vojne S n w &el"in pri vsaifcem »SC?0 ot,ir J® razpadanje > vin^Jr°J:an'm~r^ene ni1- in Nadina, fr' 15ry?- Kafcw da bi S. ^ mističnim V>oi mou, fci čakajo čim prejšnje rešitve in tarejo naše kmete, je še mnogo drugih. Kjer delijo milijonske vsote, včasih tudi za nepotrebne stvari, in kjer naš kmet še nima besede, bi morali posvečati več pažnje na. šemu kmetijskemu gospodarstvu, dodeliti večje kredite za izboljšanje zemljišč, za nakup živine in strojev. Pred naše kmete je postavljen zdaj pereč problem intenzivnega in sodobnejšega obdelovanja zemlje. A brez strojev, potrebnih gnojil, semen, sadifc, modernih hlevov, kleti in stro-kovnega znaja je to nemogoče. Znižati je treba davke in tro. šarine, ker so sedanji preveliki za našega kmeta v današnjih razmerah. Vrtnarji zahtevajo znižanje cene vodi, po vaseh vet napajališč, poljske čuvaje, lepše poti, boljšo živinozdrat> niško službo. Vsi, ki obdelujejo zemljo morajo biti socialno zavarovani. Vsak kmet naj lahko neposredno prodaja svoj pridelek potrošnikom. Socialne pravice in oporo zahtevajo polo-trinarji in zakupniki dokler ne bodo dobili zemlje. Kmetom, fcj jim je prizadela škodo suša ali toča, morajo oblasti nuditi potrebno pomoč, da si lahko opomorejo. Veliko več skrbi je treba posvečati naši kmečki mladini in strokovni izobrazbi naših kmetov s tečaji, nasveti, strokovnimi publikacijami in praktičnim delom, da ne bomo šli rakovo pot. Kmečko zvezo čaka še težka in dolga pot. Življenjski problemi našega kmea tejjo nujno, rešitev in večjega razumevanja tukajšnjih oblasti. Za dosego teh ciljev pa je nujno, da se vsi kmetje, združijo in enotno branijo svoje pravice v okviru svoje stanovske organizacije. Zboljšanje našega kmetijstva bi imelo brezdvomno kot poledico dvig splošnega gospodarstva, zboljšanje, življenjske rav. ni delavcev in vseh rneičanov. Zato ob jutrišnjem njenem prvem rednem občnem zboru Kmečki zvezi ie.stitamo za dosedanje delo in ji želimo še mnogo uspehov. A. BUBNIČ PROCES O BENEŠKI ČETI BO PRESEGEL PORČIMJSKEGA Tako Je dejal našemu dopisniku videmski državni prokurator dr. Gino Frana - Nekaj zgodovine partizanskega gibanja v Benečiji, ki ga uradna Italija danes Ima za zločin (Od našega dopisnika) VIDEM, 19. — Pred do. brim tednom je urednik sodnij, ske kronike «Messaggera Veneta« staknil na videmskem okrožnem sodižihi svet, da so v teku raziskovanja o partizanskem delovaiaju Beneške dete, partizanske formacije, ki je vodila oborožene akcije s fašisti v krajih vzhodne Beneške Slovenije. Za njim je objavil vest tudi «Ii Gazzettino« pod naravnost senzacionalnim naslovom: «Ob_ račun po šestih letih — Prijavljenih 33 oseb, ki so krive raznih zločinov v Nadiški dolini — Gre za člane partizanske formacije »Beneška četao, ki so krivi ubojev, ropov, izsiljevanja, plenjenja in delovanja proti nedeljivosti državnega o zemlja» Vest je povzel tudi naš dnevnik ter jo skupno s komentarjem objavil v zadnji nedeljski številki. Da bi si lahko naši čitatelji ustvarili jasnejšo sliko o delovanju Beneške čete ter «ob-tožbs, kijih zbirajo sodne oblasti v Vidmu z očitnim namenom, da bi prikazale protifašistično partizansko delovanje v Beneški Sloveniji kot čisto navadno kriminalno delovanje brez etičnih in človeških vrednot, banalno sprostitev človeških ^tatinskih in ubijaških strasti«, ki morajo biti kaznovane, je na kraj sam odšel naš dopUnik, da bi stvari temeljito raziskal in postavil dogajanje na pravo mesto. Se celo pa je taka potreba utemeljena zair«® državnega to/rlca dr. Franza v Vidmu na>-šemu dopisniku, da utegnejo zavzeti obtožbe proti delovanju Beneške čete še večjo širino kot tiste, ki so dovedle do znanega procesa o Porčinju. Popisovalci partizanskega delovanja so v svojih kronističnih zapiskh proglasili jesen leta 1942 za začetek partizanskega delovanja v Beneški Sloveniji. Povedati vedo. da je manjša skupina že 28. septembra 1942 leta pregnala oglarje, ki so v gozdu pri Dreki žgali oglje za Nasiednjo spomlad leta 1943 je protifašistični duh globlje zajel Benečane. Cez Sočo sta prišli tudi slovenski brigadi Simona Gregorčiča in Ivana Gradnika (ki je bil eden izmed voditeljev kmečkega upora na Tolminskem v 18. stoletju, katerega so leta 1713 v krvi zadušili, Gradnika in ostale voditelje pa so obglavili na Trav. niku v Gorici), ki bo ju Benečani v glavnem lepo sprejeli. Seveda tudi x Benečiji ni manjkalo ljudi, ki so žlobudrali na pol čisto italijanščino, na pol furlansko in beneško narečje, čeprav jim je slovenski jezik dobro tekel. Le-ti so videli v slovenskih partizanih grožinjo za obstoj svojega «italijanstva» in zato ni čudno, da so se prav med takimi našli izdajalci, ki so se zvezali z italijanskimi fašisti, Nemci in tudi s hudičeim, če bi se dalo, samo da bi partizanstvo uničili. Zlom fašizma je v Benečiji marsikaj izpremenil Ljudstvo je skoraj brez izjem zgrabilo za orožje in sklenilo braniti svoje zemljo in svoj obstoj pred navali Nemcev ali Prajzov, kot ?? J1*1 v Benečiji imenovali. Njihov upor jiroti fašističnim morilcem je bila posledica elementarnega gona za ohranitev golega življenja, ki je bilo vedno bolj v nevarnosti, čimbolj so se Nemci usidrali v Čedadu ®. ropali ter pobijali p0 beneških dolinah. V tem obdobju je nastal tudi Beneški bataljon, ki je bil se-stavljen tudi iz precejšnjega števila na novo mobiliziranih. Ze v enem izmed prvih večjih podvigov je Beneški bataljon pokazal svojo moč in sovraštvo do nemških fašistov. V polovici oktobra je napadel nemško ko. Iono, pri čemer je padlo 36 Nemcev, partizani pa so imeli dva mrtva, med katerima Jurman Mario iz občine Grmek, in enega ranjenega. V tem času so beneške partizane učili partizanstva poročnik pehote z imenom Jožko in še nekateri drugi partizanski oficirji. Vadili so jih, kako je treba braniti pred fašističnimi napadi slovensko zemljo tostran Soie. Pozmi leta 1943—44 se je bataljon preuredil in preimenoval v Beneško četo. ki je bila sestavni del soške divizije pod poveljstvom IX. korpusa. G. V. VARNOSTNI SVET ODLOŽIL RAZPRAVO 0 IRANSKI NAFTI Najprej mora Mednarodno sodišče v Haagu ugotoviti, če ima pravico razpravljati o tem vprašanju • Prihodnji sestanek bo v Parizu, kjer bodo razpravljali tudi o kašmirskem sporu - Glede Kašmirja so danes zaslišali posredovalca OZN, Grahama FLUSHING MEADOWS, 19 Varnostni svet je danes s :lenil odložiti nadaljnje razpravljanje o anglo-perzijskem petrolejskem sporu, dokler ne bo o tem odločilo mednarodno sodišče. Za predlog je glasovalo 8 držav, proti je glasovala Sovjetska zveza, glasovanja fta se vzdržali Velika Britanija in Jugoslavija. Odložitev razprave Je predlagal francoski zastopnik. Fran-cois Lacoste, ki je izjavil, da mednarodno sodišče sedaj proučuje ali naj izda razsodbo o britanski pritožbi proti Perziji. Ce bo mednarodno sodišče odločilo, da ima pravico razpravljati o sporu, potem bo imel Varnostni svet po Lacosteovi izjavi, isto pravico. Obletnica osvoboditve Beograda CjJovoi* ministra Mijalka Todoroviča - Javni tožilec zahteva uajstrožjo kazen za obtoženega I), JPutnika na razpravi proti ageutoin KKVD (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 19. — V Beogradu je bil ob priliki 7. obletnice osvoboditve partizanski več r, na katerem je govoril minister zvezne vlad!* Mijalko Todorovič o borbah, ki so se tedaj vo. dile. Govornik je diejal, da je Jugoslovanska armada pred o-svoboditvijo prestolnice osvobodila že skoraj vse ozemlje južno od Save in Donave, pa tudi precejšnj- ozemlje v severnih krajih države. Takrat se ie borilo na ozemlju Jugoslavi. je 17 korpusov narodnoosvobodilne vojsfc. Jugoslavije, t. i, 81 divizij, dalje korpus Narodm£. o-brambf. sestavljen iz treh divizij, 16 samostojnih brigad in več topfliški.i brigad in partizanskih odredov različne jakosti. Poleg teh enot k bila pod vodstvom in poveljstvom vrhovnega štaba NOV J formirana bolgarska brigada ((Georgi} Di-mitrovi), j eTimkTHkc.-tturMa bri-dalje tri italijanske briga-d!a, dalje trj italijarsk«' bri-ga-de ocj katerih je bila pozneje formirana divizija «Garibaldi», ena češkoslovaška brigada, ki so jo sestavljali državljani češkoslovaške narodnosti Jugusla. viM, madžars.ta brigada Petoffi, avstrijski bataljon, bataljon “VasU Kolarev). in bataljon «Hnsto Botev« kakor tudi nemška četa « E mest Thaeimaiui». “Same operacije za osvoboditev Beograda so bi 1. — je dejal Todorovič — pravi pohod1, navdušeni juriž osmih močnih divizij NOV, ki so štele okrog "0-000 borcev iz vseh kra jev Ju. gostavije.)) Dalje je Todorovič dejal, da so Jugoslovani doživeli svoje I»rvo razočaranje glede voditeljev Sovjetske zveze že v samih borbah za osvoboditev Beograda. «2e-pri pivem srečanju voditelji njihovih enot ki s<' skuinaj z nami sodeloval; v teh borbah, smo vid; 11, da ruski voditelji nimajo nikakršnega ra>-zumevanja niti interesa za jugoslovansko narodnoosvobodilno borbo, za ijene dosedanje rezuitate jn njen končni i*«i. Ko smo se sestali z njimi pred začetkom beograjskih operacij, d,a bi napravili srkupni načrt, je ruski komandant odklanjal sodelovati je.» reži- t^Ca\kakor za časa ita' naš kmet ni m " tiri ••"‘■‘O n,rric|, Ul tisodV ustanovah, kjer se ,tloveka, sloven-sIužhp in Urad™ki ne H>ki f e* OOvoriti moia ita. i?io italit slyenske vasi po-Cr je refc ", * predavatelje. ,a*eJ tov. Milič {z Na- £ KZ na ustanovnem je žalostna resni-*udi za sedanje raz ^»elia tohie Podcenjuje- bi “»Jo mv0’ “Ploh ve mnc"W in želja odločbah, pri 1« cenu kred‘tov itd. Ta-k J°, naše kmetijstvo, CSfoturt*?*ene investicije U. ^Oii . le 1 odst. Dseh ,7“ ‘e 1 odst. vseh V WT j' manj kot polovico u ° Sevala n. pr. tri tramvajskih prog km'",1.V_endar Pom en -n l po številu in 0w vsai tak0 vsa tržaška težka in. K smo že omenili, je V u ris?0 že rrLnoQ° napra-.Veiteto ,rfa',e£7,‘ kmeta. Po- Kit.^dnip.J’’ Pršenj, nar V^ertm- ’ intervencij V 1 & prihranila svo-Z, bilijonske vsote \!?p**Wo .,n zamude časa, * Merventrala pri % »lipi? ustanovitvi o-kl^ tTe’ ki bi zelo \i m živinorejcem, 'V8' koč? opozorila na ne- Sti??»lo ^ kega hrošča in »VJS i .pobijanju tega L * takoj napravila %*h. da [ ke ^1 oblasteh m i r lllhko Prepre- „ !n se je že v ka- ^ slinavke in L UsnluterVenirala> a K yiihndalHihk se ie S Wi'anJe kZ ' Za ustanovi-1% in n„dJ^ke strokov- ^y*i ki jim raz- ud Lrn»”e Ra".!"? ®° bH I. ^ ^ SP ; , 01‘e reše-K1. Vanjn ?akajo rešitve *- 3a tukajšnjih, ob- ^denlh v p«*-- i! v hTf^dli »o pred N tv fihn es Pa je vr> J *a>;k in tat - mark v vred. IZMENJAVA NOT IN OBTOŽB med angleško in egiptovsko vlado Ang eSkl poveljnik gen. Erskine postavlja zahtevo do demarkacijski črtl-Obnov.jenže.ezn.ški p< omet preko mostu pri El Feraanu KAIRO, 19.-4- Medtem ko -je bil položaj na «bojišču» danes razmeroma miren, je bil današnji dan tem bolj aktiven na diplomatskem področju. Obe prizadeti vladi sta v diplomatskih notah izmenjali obtožbe za odgovornost za nedavne incidente, angleški poveljnik v E-giptu Erskine pa je sporočil egiptovski vladi svoje zahteve po nekaki demarkacijski črti. Egiptovska vlada protestira v svoji noti proti «provoikator-skim dejanjema Angležev na področju Sueškega prekopa in zvrača nanje vso odgovornost za incidente. ((Egiptovska vlada je prisiljena — pravi nota — podvzeti vse ukrepe proti britanskim napadem, da bi preprečila vzpostavitev angleSke vojaške nadvlade n& področju Sueškega prekopa«. Egiptovska vlada nato odločno zahteva, naj anglešike oborožene sile zapustijo področje prekopa. Angleška vlada pa protestira, da egiptovske oblasti niso ničesar ukrenila proti demonstracijam ((pocestnih potepuhov*, zaradi česar «so morale poseči vmes angleške oborožene sile», In nadaljuje: »Zaradi tega bo PROCES O PORČINJSKIH DOGODKIH Fašistični prvaki poklicani za priče LUCCA, 19. — Javni tožilec I Borgheseju in bivšemu fašistič-opravfcja izvrstno svojo nalogo.' nemu federalu Cabaiju. Čeprav je predsednik pred dobrim tednom poudaril, d& ne bo pristal na pozivanje novih prič ako to ne bo odločilne važnosti za potek razprave, je tožilec danes izsilil odobritev predloga, da se pred sodišče pokliče pričo Elia Scarabella, sorodnika nekega Persoglie, ki je bil zaslišan že na razpravi v Bresci. Persoglia se sedaj zdravi v videmski umobolnici baje zato, ker sp mu pristaši garibaldincev zaradi njegovih izjav pred sodiščem grozili s smrtjo. Ir» tako je bil Scarabello zaslišan ie danes. Pripovedoval, je, da je njegovega sorodnika Persoglio na povratku iz Brescie obkolila skupina mladih ljudi in kričala, da ga je treba razsekati na kose. Persoglio so grožnje tako prestrašile, da je prišel ob pamet, čim je kasneje prejel poziv za ponovno pričanje pred sodiščem v Lucci. Menimo, da bi človeka s čisto vestjo, ki je govoril pred sodiščem golo resnico, poziv na ponovitev te resnice kljub vsem grožnjam ne mogel pripraviti ob razum. Nadvse zanimiva pa bo posta la obravnava, ko bo sodišče skušalo dognati re*n,ico o stikih in sodelovanju ozopovcem j tir šistl. V ta namen bodo zaslišani oroslull fašistični eksponenti Valerio Borghese, Alfonso Boc-cacci in celo Marija Pasquinel-li in s tem v zvezi pregledani zapiski in akti s procesov proti Naslednja priča Alfredo Ber-zanti je, kakor že nekateri, na široko objasnjeval, zakaj je prišlo do sporov med ozopovci in sodelovanju ozopovcev s fa-naj bi predstavljali ekspanzio-nistični nameni Slovencev, ki da so hoteli zasesti vso Furlanijo. Baje se je prebivalstvo obrnilo na ozopovce jn zahtevalo ureditev kočljivega vprašanja. V zvezi s tem ie prišlo septembra 1944. leta do posvetovanja ezopovskih, garibaldinskih in slovenskih komandantov, ki jim je načeloval kapetan Matejka. Barzanti je izjavil, da so garibaldinci na tem sestanku podprli pritožbe ozopovcev, a so se že naslednji dan zopet priključili Slovencem z utemeljitvijo, da imajo ti pravico do svojih ozemelj. Zaradi tega se ozopovci nadaljnjih sestankov s poveljniki slovenskih partizanov niso več udeleževali. O dogodkih nad Porčinjem je Berzanti izvedel naslednji dan in bil mnenja, da so ozopovce pobili Nemci. Kasneje je saznal resnico in takoi po osvoboditvi sestavil o teh dogodkih prijavo ter jo predal sodišču. Prijavo je prej pokazal nekaterem vodilnim garlbaldincem. ki naj bi s svojim podpisom priznali vsebi-to kot resnično in s tem zavrnili vso odgovornost na »Giaccoa. Toda garibaldinci prijave niso hoteli podpisati. Razprava *e bo nadaljevala jutri dopoldne. vlada Njegovega Veličanstva imela egiptovsko kraljevo vlado “a oda>vorno za vso to in drugo škodo na angleški lastnini, ki je nastala v tem času na področju prekopa ali drugje v E-giptu zaradi demonstracij«. General Erskine, pa je poslal poveljstvu egiptovske vojske sledečo poslanico: «Da bi se izognili vsakemu neljubemu incidentu med britansko in egiptovsko vojsko, moram zahtevati. da ostanejo vsi kontingenti in oddelki egitovske vojske, razen tistih, ki so že na Sinajskem polotoku ali na potovanju skozi področje prekopa, na zahodu od črte, ki poteka od Kantare preko El Munagatela do Kubre, nato proti jugozahodu pb meji obdelanega pasu do El Abbase. nato proti jugovzhodu do železmiške postaje El Ribloi, in nato proti jugu*. Ta črta odgovarja v glavnem meji področja Sueškega prekopa, kot »a označuje pogodba iz leta 1936. Medtem j.e bil dosežen med egiptovskim in angleškim poveljstvom tudi sporazum o obnovitvi železniškega prometa preko mosta pri El Ferdanu (včerajšnji sporazum je določil, da bodo Egipčani stražili na ajzijsfci strani, Angleži pa na afriški strani mostu), ki veže Egipt s Sinajskim polotokom. Promet je že stekel. Angleško poročilo pravi, da je danes vladal mir v vseh mestih na področju prekopa; samo v Ismailiji se je položaj »nekoliko poslabšal zaradi včerajšnjega govora egiptovskega notranjega ministra*. Poročilo pa navaja številne primere obstruk-cionizma Egipčanov proti Angležem, in govori tudi o egiptovski tankovski koloni, ki se je približala področju Sueškega prekopa, nato pa se spet umaknila proti Kairu. V Kan-tari pa so Egipčani baje začeli graditi poljske utrdbe. Medtem pa Angleži še vedno pripravljajo čete, ki naj bi t>o= jačlle njihove posadke na področju prekopa. V Sudanu je mir. Zakonodajna skupščina je bila sklicana enajst dni prej, kot je bilo predvideno. nemi inUriii v zvezi s Schunianovim naGrlom PARIZ, 19, — Zahodne velesile so sklenil«, ukiniti vse o-mejitve za nemško proizvodnjo jekla in odpraviti vsako nadzorstvo nad nemško težko in- dustrijo, kakor hitro bo začel delovati Schumanov načrt. Q tem je francosko zunanje ministrstvo izdalo uradno poročilo, (enako poročilo je bilo istočasno izdano tudi v Washingtonu in Londonu), ki pravi, da so predstavniki Francije. Belgije, Holandske, Anglije in ZDA mnenja, da posebna določila, ki veljajo za nemško proizvodnjo premoga in jekla, niso v skladu z načeli Schumanovega načrta. Po tem poročilu bo sporazum o Porurju, ki je bil podpisan 20. aprila 1949 v Londonu, prenehal veljati, kakor hitro bo za. čelo poslovati skupno tržišče, ki ga predvideva Schumanov načrt. Obenem bo mednarodna nadzorna oblast za Porurje izgubila vse svoje funkcije, ki niso v skladu g apoolom* železa in jekla. Zavezniška visoka komisija v Zahodni Nemčiji pa je danes objavila da je prepustila za-hodnonemški vlad} vsa svoja pooblastila, ki se tičejo nadzorstva nad spoštovanjem zahod>-nonemške ustave in ustav posa. mezndh dežel. Todorovič j* dejal, da ni bilo prav nič manj razočarano tudi prebivalstvo zaradi čudnega ob. nasanja same ruske vojske. Toda tedaj se je vprjelo. da je takšno njihovo obnašanje rezultat navad vojske, ki je prihajala z ozemelj držav, ki so bile na strani sovražnika, kot sta bile Bolgarija in Romunija in da bo po vojni vse to prenehalo. »Na žalost — je poudaril To. derovič — je bilki naš* izkustvo pozneje tako, da je pokazalo, da to ni bil samo slučajen pojav niti začasna deformacija posameznih k-cmaindantov, temveč spilošno globoko pačenje Sovjetska zveze v osvajalno državo.« Na procesu proti skupini 14 agentov NKVD je govoril danes zastopnik javnega, tožilstva pomočnik javnega tožilca Bogdan Perovič. Zahteval je stroge kazni posebno za prvega obto-ž-tica inž. Branka Putnika, zo katerega je zantevai najtežjo kazen, ki jo kazenski zakrsn predvideva, ker smatra, da začasna kazen nani rv bi delovala. Obtoženec Putnik ie nam. reč zagrešil ve&v število ka-■*enskih dejani proti ljudstvu in proti državi, dtjanj ni priznal, čeprav so mu bila med preisko. varnim postopkom in na samem procesu dokazana. Spi jonska in pirotidržavna aktivnost teh štirinajst obtožencev — je nadaljeval javni tožilec. J*, del splošne akitvnosti Sovjetske zveze proti Jugoslaviji Ze ob začetku druge svetovne vojne V' vlada Sovjetske zveze poskušala podrediti borbo jugoslovanskih narodov sve-iim interesom in njihovo vodstvo dovesti v položaj satelita. Ker ji to ni uspelo sklenila, da svoje hegemonistične cilje proti Jugoslaviji uresniči ned drugim tudi s snubljenjem vohunov med italijanskimi dTŽ-Jv ljani, kar je začela izvajati takoj. ko so Rusi prišli na ozemlje Jugoslavije leta 1944 kar je dokazal ta proces in tudi razni prejšnji prooesi. Koa so nekof hitlerjevei organizirali v Jugoslaviji svojo peto kolono, v, dejal dalje tožilec, so tudi sedlaj organi NKVD in uslužbenci sovjetske ambasade Beogradu poskušali ustvariti v Jugoslaviji peto kolono, ki bi bila povsem podobna Hitlerjevi. Drugi sekretar ambasade SZ Beograuu Kudinov je zahteval °d obtoženega Milovanoviča organiziranjie sovražne orga. nizacije. major Jukov V dal istemu obtoženemu podobno direktivo, a polkovnik NKVD Ko. lokov — sovjetski »strokovnjak in svetovalec« je ukazal obtoženemu Putniku. da ustvari ilegalno organizacijo. Razprava je pokazala, da so 1 sovjetski državljani, ki’ jo so- delovali pri graditvi mosta Beo. grad-Pančevo, poleg snubljenja špijonov vršili tudi ropanje ju-goslovansk;ga imetja. Sovjetski general Golovko, ki je vodil de. la pri gradnji mosta, je jemal zase tekstil itd. Pančevsiki most je služil za potreb; sovjetskih okupacijskih čet v Madžarski in Avstriji, toda Jugoslavija je v njegovo gradnjo vložila 50 milijonov dinarjev. Dejstva, ki so bila ugotovljena na tem procesu je poudaril tožilec, so pokazala, da se sovjetska vlada po-služ-ite istih metod terorja in nasilja. Končno je tožilec dejal, da so vsa obtoženih kazniva dejanja popolnoma dokazana. Razprava 5 naftar ’ s* bo : Jjevala jutri. R. R. » * * LJUBLJANA. 19. — Dane' se je pred ljubljanskim okrožnim sodiščem zaključil pr>'**v iSrotr deseterici cetrntfldh teroristov, ki so delali po nalogu vohunske cemtrale iz Trsta. Po zaslišanju zadnjih obtožencev in po govorih tožilca in obrambe je sodišče razglasilo sodbo. Obtoženec Vukovič Bo-rivoj je bil obsojen na 14 let ječe. Jarčevič Milan pa na 12 let. Ostali obtoženci so bili obsojeni na razne kazni od 2 do 8 let, Stojkovič Djordje pa ca šest mesecev pogojno. M. B. Nova nota ZSSR Franciji VVASHiNGTON, 19. — Med-tem ko se v političnih krogih nadaljujejo komentarji in ugibanja o včeraj objavljeni izmenjav} not med Kirkom in Višinskim, prihaja iz Moskve vest, da je bil francoski odpravnik poslov danes poklican na sovjetsko zunanje ministrstvo kjer so mu izročili noto za fran cosko vlado. Kasneje so v dobro obveščenih krogih začeli navajati vsebino note. Iz teh podatkov je razvidno, da vlada ZSSR zavrača trditve zadnje francoske note od 26. septembra, da ima evropska vojska popolnoma o-brambni značaj. Nota napada tudi vključitev Zahodne Nemčije «v napadalni blok atlantskega pakta«. Sovjetska nota pravi nato, da francoska nota »tendenčno« navaja govor, ki ga je imel Molotov v oktobru leta 1939. Francoska nota od 26- sep tembra je bila odgovor na sovjetsko noto od 11. septembra, V kateri je ZSSR kritizirala oborožitev Zahodne Nemčije, Schumanov načrt in Plevenov načrt. Ameriški zastopnik v Varnostnem svetu, veleposlanik Waren R. Austin, je podprl francoski predlog in izjavil, da je sklep o odložitvi razprave stvar postopka. To pomeni, da odklonilno stališče sovjetskega zastopnika še ne bi pomenilo veto. Sovjetski zastopnik, Simon K. Carapkin, je izjavil, da se upira odložitvi razprave, ker ni prepričan, da je Varnostni svet po zakonu pristojen razpravljati o sporu. Britanski zastopnik, sir Glad-wyn Jebb je ponovno očrtal ozadje spora in zopet pozval Perzijce na pogajanja z Veliko Britanijo za rešitev spora. Ko je jugoslovanski zastopnik, dr. Aleš Bebler, izjav 1, da ne bo podprl britanske resolucije, so razpravo odložili. Re o-luc.ja priznava, da ogroža petrolejski spor svetovni mir in poziva obe stranki, naj nadaljujeta pogajanja. Dr. Bebler je izjavil, da se ne strinja da ima Varnostni svet pravico razpravljati o tem vprašanju. Po izjgvi jugoslovanskega zastopnika, je francoski zastopnik, Francois L~coste, predlagal, naj Varnostni svet počaka, dokler ne bo Mednarodno sodišče, ki je vrhovni pravni organ Združenih narodov, odločilo o tem vprašanju. Prihodnji sestanek Varnostnega sveta bo konec oktobra v Parizu, kjer se bod^ čl ni Varnostnega sveta udeležili šestega zasedanja Glavne skupščine Združenih narodov. Varnostni svet je danes razpravljal tudi o vprašanju Kašmirja. Poslušal je poročilo predstavnika Združenih narodov v kašmirskem rporu, F; an_ vanje, da se Indija in Pakistan sporazumeta o načrtu za demilitarizacijo spornega ozsmlja: 3. Ce mi li Varnostni svtt, da so taka prizadevanja zaželena, naj bi daj, navodila Grahamu, da nadaljuje pogajanja na sedežu Varnostnega sveta in da poroča o njih v teku šestih tednov. V svojem poročilu je Graham tudi pohvalil v poned IjekiU-morjenega pakistanskega m n% strskega predsednika, Liaquae ta Ali Kbana. Graham, ki j«L med svojim obiskom v Az ji tu-di govoril z Liaquatom Alij m, je označil pakistanskega mini* strskega predsednika za »zgovoren glas pameti in srca mno. go obetajočega mladega naroda*. Mac Carthy in niegovi prehajajo v napad W ASHIN GTON. 19. — Načelnik vrhovnega glavnega stana general Omar Bradi«? je na tiskovni konferenci zatrdil, da gre pošiljanj* orožja in voiaške Opreme v Evropo mnogo’ bolj počasi od rok. kot bi on želel. Medtem, ko se v ameriškem parlamento šf vedno nadaljuje prepir o višini pomoči tujini, (senat j^ danes odobri] za do. moč tujini 7.208,401.302 dolarjev. torej nekaj manj kot spod. nja zbornica), je senatni odbor odobril nov kredit 4 milijardi za izgradnjo vojaških in letalskih eiporišič po vsem svetu. Zbornica je ta kredit že odobri, la, šepat pa ga je zvečer zmanjC sal za 440 milijonov dolarjev. ka Grahama in odi č l, da bo JI?r I* opaziti, da se v se- o tem vprašanju tudi razorov- koncentrirajo skrajn* des- ne republikanske tendence ki so doiMlp ime .po senatorju Mac CarthyjU; in ki postajajo — morda- že s perspektivo predsedniških volitev, ki bodo prihodnje leto — vsak dan bolj agresivne. Včeraj ie senatna komisija zavrnila vladni predlog, naj bo Philip, Jtssup vodja a-meriške delegacije na zasedanju glavne skupščine OZN, češ os se ««!s*git>a h komunizmu*. V vse; ameriški državni upravi J«’ ta '_’dep povzrcč-il nemir, saj gr«, za obtožbo, ki jo je prav tako težko dokazati kot ovreči vprašanju tudi razpravljal na sestanku v P rizu. V svojem poročilu je Gra. ham postavil t~oje priporočil: 1. da Varnostni svet pozove Indijo in Pakistan. n~j takoj uredita svoje o^nošaje tako, da ustavita sleherno povečavanje svojih oboroženih sij na spornem ozemlju in da-ta navodila uradn'štvu in pozoveta zasebno državljane jn skimine. na.i nikar ne podajajo bojevitih izjav al; izjav, ki b‘ -ozvale ljudstvo na vojno za Kašm-r: 2. da Varnosti! svet preudari ali naj bi obnovili prizade- Končno vendarle nehaj_ malega Skozi sito in rešeto Zanimivi lepaki Od včeraj dalje so se na tržaških zidovih pojavili veliki in nadvse zanimivi lepaki, ki jih Tržačani z veliko radovednostjo prebirajo. Na teh lepakih Je namreč objavljena zelo povečana fotografija Togliattijeve izjave Iz «runlt4», ki Jo Je itd. kominformovskl leader podal v rimskem parlamentu o tem, da tudi on zahteva priključitev vsega Tržaškega ozemlja k Italiji kakor vil ostali italijanski imperialisti. Največ preglavic delajo ti le* paki seveda komlntormovsklm glavarjem v Trstu, ki ne morejo več varati svojih pristašev s priseganjem, da ne prodajajo STO De Gasperijevi Italiji. Kaj šele bo... Komlnlormovski aktivisti po tržaških tovarnah so si v zadnjih dveh letih s svojim laganjem ln obnašanjem, s svojo linijo o ■soluzione mlgliorea ustvarili sloves, ki so ga dotlej imeli samo tatistični glavarji in njihovi priganjači med tržaškim delavstvom. Zato ni prav nič čudno, da tržaški delavci v tovarnah Vidalijeve aktiviste le več mesecev pozdravljajo z dviganjem rok. tako da si reveži ne upajo niti več prikazati mednje. Lahko si torej mislimo, kako bodo Vidalijeve aktiviste po- zdravljali šele, ko bo v kratkem s posebno resolucijo Vida-lijev izvršni komite v bolj ali manj prikriti obliki ponovil tisto, kar Je dejal Togliatti v rimskem parlamentu. cGiornale di Trieste» in Vladimir Velebit Zdi se, da ime novega opol-nomočenega poslanika FLRJ v Rimu VI. Velebita prav nič ne ugaja tržaškim iredentistom. Sicer Velebit doslej glede Trsta ni še ničesar drugega povedal razen to, da Je njegova stara mati Tržačanka, pa mu že podtika včerajšnji »Glornalei nič manj kot v uvodnem članku, da bo prva stvar, ki jo bo storil v Rimu ta, da bo De Gasperiju predložil rešitev tržaškega vprašanja na podlagi neke (etnične linije*, proti kateri bi se iredentisti uprU. No, lahko Jih potolažimo — etnične linije, ki poteka precej zapadno od Tržaškega ozemlja Velebit ne bo predložil, ne samo ker Je prav zaradi tega predložiti ne more, temveč ne bo zelo verjetno — kot smo že poročali — stavi! nobenega predloga, ker je rimski parlament s svojo zadnjo resolucijo, a De Gasperi s svojim zadnjim govorom iNlente compromesso...*) zaprl za pogajanja vsa vrata. 12 = 70 Isti uvodničar si ni mogel kaj, da ne bi zopet omenil italijanskih divizij in poudarja iz-Javo rimskega vojnega ministra Pacciardija, ki Je dejal: (Italijanska vojska lahko že računa na 12 divizij, ki so po oborožitvi enake SO do 70 divizijam pred vojno*. Slovenci in vsi Jugoslovani se kar tresemo od strahu..,! ..JP®1*0 obveščeni tržaški politični krogi pravijo, da take in podobne nepodpisane uvodnike v (GiornaIe di Trieste* piše osebno bivši glavni urednik fašističnega ali Piccolo* — Rlno Alessi). General Gamelin je nekoč dejal: (Ce bo Italija nevtralna, potrebujemo Stlri divizije, če nas “O napadla, bodo zadostovale tudi štiri; če bo pa naš zaveznik, jih potrebujemo vsaj dvanajst*. Tako plie francoski publicist CAPTIER v svoji knjigi (TAJNOSTI DRUGE SVETOVNE VOJNE*, ki Izhaja kot pod istek v (Ljubljanskem dnevniku*. Za-<*«va Je kot vidite zel* zanimiva in jo našim čiiateljem toplo priporočamo. Pravijo, da so Elsenhower, Montgomery in Collins to knjigo v angleškem prevodu natančno prebrali, Končno so tržaški kominfor. misti na tržaški strani včerajš. nje kaj malega o dolgotrajnem zasedanju centralnega komiteja, ki je zač p’o že prejšnjo soboto ter se nada. Ijevalo v torek ter menda tudi v sredo in četrtek. Kar pade najprej v oči, je dejstvo, da poroiilce zaključuje s sledečimi besedami: »i/ prihodnji številki vLavoratora* bo objavljena sklepčna resolu. cija diskusije, ki jo je bil pooblaščen sestavni izvršni Jčo mite». Torej: kljub šestdnevnemu zasedanju Vidalijev centralni komite ni mogei sestaviti resolucije, temveč je moral pooblastiti mnogo ožji izvršni komite! To vsekakor pomeni, da se kcminjormovslti glavarji niso mogli zediniti o tem, kako naj se resolucija glasi in zato so oklenili, da se bo deset članov (v kolikor kateri od njih ne bo «slučajno» odsoten) izvršnega konuteja laže spora-razumelo. Iz tega dejstva lahko sklepamo. kakšna je bila upopolva soglasnost zasedanja» glede aanalize položaija in nalog par. ti je n. soglasnost, ki jo je poudaril šele — kot pravi kratko poročilo o dolgotrajnem za. sedanju. — v torek Markovič Zvonko (zdi se, da M arije Ca. sali in V. Vidalija v torek ni bilo_ oec na zasedanju). Tudi kakšni so bili tisti «numerosi mterventi»' o katerih govoii omenjeno poročilo, nVUnita» ne pove. Jn ti govorniki v diskusiji so tako govorili, da- je bila diskusija kot «še nikoli obširna in globoka z udeležbo več kot 20 članov centralnega komitejan. Kako jP mogoče, da se urednikom tržaške strani uL'Unita» ne zdi vred no omeniti vsaj ne-leaj besed dveh ali treh od dvajsetih članov Vidalijevega CK? Mar je tisto, kar so pove. daili tako neumno in brez vredi nosti. da javnost, predvsem pa kominSormovski pristaši ne smejo ničesar vedeti? Mar je samo tisto, kar rečp Vidali suho zlato in na liniji — nepogrešljivi in edini zveličavni lL niji Kominjorma, prikrojeni za kommformovsk-o imperialistu, no politiko v Italiji. In prav ta imperialistična politika italijanske buržoazije nikakor ne prija Vidalijtvim zapeljanim pristašem. Prav nobenega dvoma ni — te so govorili le količkaj resnice tisti, ki so se udeležili diskusije — do so to tudi jasno po-vedali. Povedali so tudi. da bo Vidali izgubil vsg pristaše (najbrž tu. di mnoge it centralnega komi. t&fa), ie bo neprikrito povedal da je to linija tudi tržaške komniformovške podružni. ce, da bo torej povedal tisto, kar v resnici pomeni dojedfl-nja usoluzione miglioret). in tu lezi vzrok, zakaj «L,’Unita» ne. PPve, kaj je uoujset aa^ nov CK v teti sesi-ift ane/i za-seaanja povedma, Vidai-i pa je dooil strogo na. rocilo, du more svoje zap^.ja, ne priataše pr.tsrav^i ou tlUa da Togliattijevo linijo sprejmejo. Zato gre pri tej ttzki zadevi samo še za oi/liKo; ka, ko v resoluciji formu-irali im. per.alistično stališče, da bi b4 zaaovoljen Kom in jorm in da bi se zapeljani pristaši ne za-vedli, da jih je Vidali vsa le-la po resoluciji Kommjomia o-gaurio lagcul in jih varal, ko je. govoril, da ne bo nikoli pristal na linijo priključitve STO k /talij* Sedaj pa se bo pokazalo, da je tagai, da je prevaral nic manj kot sUrkie.nt tisoč volivcev, ki so pred ave-ma letoma zanj glasovali, ker so mu verjeii. da noče lia.ije. Končno bodo morali konun)or. ni-sti priznati pred vso javnostjo, da smo imeU prav nii, ki jih že tri Leta obtožujemo, da prodajajo Trst Itaiiji, ne pa oni. ki to tajijo. Zanimivo je slednjič tudi dijsivo, da v skopem poročil* cu ne najdviiw vec oeseae gu. v erner. spoštovanje mirovne poffoube, in vsega. Kar je z njet v zvezi. Namesto tega le v Poročilu vsaka cti uga beseda ua-ra-tto in pa poudarek na sledečih besedah: nNujno je — je poudaril compagno Vidali — dia zna naša partija zbrati o-krog sebe vsako pošteno silo v službi miru proti baratto in. farne...» Te «poštene siieu išče Vidali med ired&rvtisti in zato mora zatrobiti z njimi vrea v isti rog. ki se mu pravi; Vse Tržaško ozemlje mora prit i pod ltaHk>> V ponedeljek bomo torej lahko citati usi-o. za kar te jri leta pravimo, aa hoče vidali doseči. Potrdila se bodo tudi naša nenehna zatrjevanja, da Vidali eno govori, drugo v resnici dela. To velja tudi za tisto kričanje proti odlaganju volitev (če ne bi bile volitve odložene, bi verjetno ne bilo ie Togliattijevih odkritih, besed in Vidalijeve resolucije), kajti Vidali je svoj im občinskim svetovalcem ukazal, da morajo prav tako kot dtmo-kristjamski in drugi šovinistični svetovalci sodelovati pri nelegalnem podaljšanju man. data občinskega sveta. Ce bi bili kominformisti dosledni, bi tudi z dejanji dokazali, da so proti iredentističnemu protidemokratičnemu in protizakonitemu sklicevanju občinskega sveta, ki je izvoljen sam o za dve leti, ne pa za tri. Zato ne bodo imeli kominformovski svetovalci nobene legitimacije zlasti po odkritem prehodu na imperialistično italijansko linijo — reči, da zastopajo svoje volivce, ki so jih prevarali. 20. oktobra M51 TR2ASKI dnevnik KOLEDAR OBJAVE ■ MALI OGLASI Danes, soboi-a 20. oktobra Peter, Raša Sonce vzid.e ob 6.27, zatone od 17.13. Do-žir: a dneva 10.46. Luna vzide ob 20.12, zatone ob 12.ZU. Jutri, nedelja 21. cktafcra Uršula, Stojslav Koncert M slovenskih umetnikov Prihodnji torek, bosta nastopilo. v Trstu dva slovenska virtuoza, ki ju štejemo med naše najboljše reproduktivne umetnike. Pianist ANTON TROST * Pianist Anton Trost spada med one slovenske glasbenike, ki je svoje izredne sposobnosti pokazal ne samo v domovini ampak tudi v inozemstvu. Po prvi svetovni vojni je mladi u-metnik nadaljeval svoje delo na Dunaju kot klavirski pedagog in koncertni pianist ter si pridobil v tem evropskem centiu sloves kakor malokateri njegovih vrstnikov. Danes fe Anten Trest redni profesor Akademije za glasbo v Ljubljani, obenem pa redno nastopa na javnih koncertih kot solist. Njegovo ime m neznano tržaškemu občinstvu, ker se vsi še Prav dobro spominjamo njegovega koncerta v dvorani Ridotto gledališča Verdi leta 1946, ki je bil eden od prvih, svetlih žarkov na polju slovenske reproduktivne umetnosti v Trstu. Pianist Trost bo s sporedom, ki si ga je tokrat izbral, nedvomno v polni meri opravičil slcves umetnika, katerega odli. ka je. da v izvedbi posebno lepo izrazi vso notranjo silo doživetja ter s tem nudi ljubitelju glasbene umetnosti zares užitek prve vrste. Violinist KARLO RUPEL Poleg pianista prof. Trosta bo tla torkovem koncertu Glasbene Matice koncertiral tudi violinist prof. Karel Rupel. Prof. Rupel je Tržačanom že znan, saj je nastopil na koncertu 1945 v Verdiju ter lansko leto na koncertu, ki ga je priredila Glasbena MaUca v Avditoriju. Rupel je po rodu Tržačan. 2 e zgodaj se je začel resno ukvarjati z glasbo. Ko se je po prvi svetovni vojni preselil v Ljubljano, je po končani gimnaziji doštudiral konzervatonj. Hrepenenje po popolnejši glasbeni izobrazbi ga je vodilo v Prago, kjer je študiral pri pedagogu prof. Sevčiku. Kmalu zatem je odšel v Pariz, kjer se je izpopolnjeval pri znanih violinistih. V Parizu je tudi večkrat nastopil na raznih koncertih. Po vrnitvi v domovino je postal profesor glasbe na ljubljanskem konzeruatoriju, bil pozneje prof. na Glasbeni akademiji in tudi njen rektor. V tem času je tudi prirejal koncerte po vsej Jugoslaviji. Prof. Anton Trost pianist in prof. Karlo Rupel — violinist sta med najboljšimi jugoslovanskimi glasbeniki. Njun koncert v Trstu bo zato svojevrsten u-metniški užitek. Kdaj bomo dobili v mestu slovenske otroške vrtce? Nov0 šolsko leto se je pričelo, vendar Slovenci nismo dobili v mestu nobenega otroškega vrtca, čeprav je veliko število otrok, ki bi p0 potrebi hodili vanj. Takoj po osvoboditvi smo imel; vrtec v Vicolo Ospedale Militare. Da je ta vrtec oblast že priznala, dokazuje dejstvo, da je mestna občina dajala za vrtec hrano, sicer pa so ga starši sami vzdrževali. Leta 1948 je bilo nadaljnje delo tega vrtca onemogočeno in od takrat dalje se starši zaman trudijo, da bi dobilj za svoje otroke v mestu otroški vrtec. Za vrtec so prosili starši iz šolskega okoliša iz Ul. Donado-ni ter Sv. Frančiška. Napisali so prošnje na upravo otroških vrtcev, kamor sq jih delegacije staršev tudi vložile. Toda uprava otroških vrtcev se je izgovarjala, da rešitev prošenj ni odvisna od nje, temveč od italijanske upravnice Taverne. G. Taverna je delegacije staršev zopet pošiljala do višjega šolskega nadzornika Rubinija. Po dolgem romanju prošenj okrog vseh prosvetnih oblasti je prišel končni odgovor: Ni sredstev! In vendar so bila sredstva za italijanske otroške vrtce, ki so jih v tistem času odprli kar štiri! Slovenski starši pa niso odnehali. šolske oblasti pa so našle nove izgovore: premalo otrok. Za vrtec je potrebno 50 otrok, a slovenskih otrok, ki bi obiskovali n. pr. vrtec v šoli Donadoni je manj. Seveda to pvaviio za italijanske vrtce np velja, ker so ga odprli že Zc 12 otrok! Seveda tud; naslednje leto Slovenci nismQ dobili otroških vrtcev v mestu, čeprav je bilo Narodna in študijska knjižnica bo imela 25. oktobra t. 1. ob 20.30 v Ul. Roma št. 15, II. levo na pobudo kroga tržaških Slovenk svoj prvi literarni večer. Sodelovale bodo: univerzitetni profesor dr. Marja Boršnik, ki bo govorila o pisateljici tn urednici nekdanje »Slovenke« Marici Nadli-šek - Bartolovi, sodelavka nekdanje »Slovenke« Kristina Suler, ki bo črtala izbor svojih pesmi, sodelavka nekdanje »Slovenke« Marica ' Gregorič-Stepaintne, ki bo čitala iz svotvh spisov, sodelavka nekdanje »Slovenke« Elvira-Dolinar, ki bo črtala z svojih spisov. Iz spisov Marice Nadlišek -Bartolove bodo recitirale sledeče članice SNG: Nada Gabrijelčič bo recitirala črtico «Mo)a pot«, Zlata Rodošek bo recitirala «Sličiče iz življenja«, Lelja Rehar bo recitirala »Prevrat«. za šolski okoliš v šoli Donadoni 48 otrok, z£ onega pri Sv. Frančišku pa preko 50. Prošnje staršev so še naprej romale od oblasti do oblasti, drug se je izgovarjal na drugega jn dejstvo je, da So tudi letos ostali najmlajši v mestu brez otroškega vrtca, kajti našli so zopet nov izgovor: ni primernih p o-s to rov. Na šoli v Donadoni so prostori na razpolago, le malo dobre volje oblasti bi bilo treba, pa bi bila zadeva ugodno rešena. Prav tako je v šol; v Ul. Sv. Frančiška prostor, ki bi se dal z malenkostnimi stroški preurediti za vrtec. Torej tudi izgovor, da ni prostora, je jalov! Od leta 1948, ko je prenehal obstajati otroški vrtec v Vicolo Ospedale Militare prosijo starši za vrtec v Ul. Sv. Frančiška za vrtec v Ul. Donadoni pa starši tega okoliša tudi že preko tri leta. In čeprav so na dlani vsi argumenti, ki utemeljujejo potrebo po teh dveh vrtcih v mestu, jih šolske oblasti ne odobre. Da je tako postopanje šolskih oblasti namerno, ni treba posebej poudarjati, ker je preveč vidno. Otroci morajo čakati na milost italijanske gnspcd?, ki tako skopo odmerja kulturne dobrine tukajšnjemu slovenskemu narodu.---------- Promet v prvi polovici oktobra V prvih petnajst h dneh oktobra je tržaško pristanišče do- seglo preko Javnih skladišč sledeč promet: izkrcanih 640,000 centov blaga, vkrcanih 280.000 centov, vsega skupaj 920.000 centov. Veliko večino . pripeljanega blaga sestavlja; premog in dru. ge rude in žitar ce. Zelo šibak pa je bil tranzit dragocenejšega blaga, kot so: juta, drege, bom. baž, kava itd. Večina pripeljanega blaga je'bil namenjenega v Avstrijo. Izzvani v zaporu izzivač pa na svobodi Včeraj smo objavili ' kratko vest o usodi, ki je doletela zna-, nega kominformističnega izzi-vača Ezia Zuziga, kurirja «La-voratora». Ta je namreč po nesramnem izzivanju dobil od Luciana Fabiana uslužbenca, tiskarne Založništva tržaškega tiska krepko zaušnico. Medtem ko so Fabiana pridržali v zaporu in se le moral včeraj zjutraj v spremstvu nekega agenta zateči v bolnico zaradi poškodb, ki mu jih je kominformistični »zivač prizadejal, s pestmi in brcami, je Zuzig na svobodi, čeprav bi prej spadal za rešetke kakor Fabian, ki je branil svojo in svoje maitere časti. Čudna morala pač. da se izzvan -človek ne sine niti braniti. VABILO na redni občni zbor Kmečke zveze Upraivni odbor Kmečke zveze v Trstu, sklicuje redni občni zbor zveze v nedeljo dne 21. oktobra 1951 ob 9. uri dopoldne na stadionu »Prvi maj«, Strada di Guar-diella 7. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika. 2. Poročilo nadzornega od. bot?. 3. Diskusija. 4. Razrešnica dosedanjemu odboru. 5. VoJitev novega odbora. Ce občni zbor ne bo sklepčen ob prvem sklicanju, bo sklepčen uro pozneje ob vsakem številu navzočih. Člani se lahko dajo zastopati po drugih-članih, a jim morajo v tem primeru izdati pismeno pooblastilo, vendar ne sme noben pooblaščenec imeti več kot pet pooblastil. UPRAVNI ODBOR Tajništvo Kmečke zveze je zaprosilo več lastnikov kinodvoran v Trstu, da bi dobilo kakšno dvorano za občni zbor, toda zaman. Zato se je tajništvo obrnilo na upravo stadiona «Prvi maju, ki je diala K. Z. na razpolago dvorano pri stadionu, kjer bo v nedelje občni zbor. IZPRED SODIŠČA Umaknitev tožbe proti „Delu", ker je odgovorni urednik priznal netočnost poročila Včeraj je bila končno po dolgih razpravah izrečena obsodba odgovornega urednika «Dela» Rodolfa Biagia — Blažiča, ki se je zaradi preklica objavljenih vesti končala zanj povsem dobro. Obtožen je bil prvič klevetanja s pomočjo, tiska drugič, da ni- hotel objiviti pismo učitelja Kavška, ki je vse klevete odbijal. V prvi točki je sodišče odstopilo od nadaljnjega .postopanja, ker je Kavšek saradi'preklica 'umaknil tožbo, V .drugi točki, pa /je Blažiča’ oprostilo vsake, krivde, ker dejanje fii kažiiivb." Učitelj Kavšek je med razpravami dokazal, da so trditve, ki so bile objavljene v «Delu» neresnične in izmišljene. Ker glavni urednik «Dela» ni mogel dokazati nasprotnega in ker se je osebno pozanimal ter končno dognal, da je bilo sprejeto pismo, na podlagi katerega je. bil sestavljen članek, r.1 začetka do konca neresnično, je v zadnji številki «Dela» preklical klevete in istočasno o stvari obvestil šolske oblasti. Uči-, telj Kavšek je tako dobil popolno zadoščenje t^r je. umaknil tožbo. Predsednik: Zulmin;. tožilec: De Franco: zapisnikar: Neri; obramba: adv. Uglessich. Kavška je zastopal adv. Baša. tanja častnika in 3 agentov po-, licije na Proseku. Čeprav -je Marušič na procesu 4. maja tega leta negiral celo obtožbo, so ga obsodili na 2 leti in 1 mesec zapora z oprostitvijo 2 let. Nezadovoljen nad razsodbo se je Marušič pritožil in je na prizivnem sodišču dobil zadoščenje ker je bil zaradi pomanjkanja dokazov oproščen vsake krivde. Predsednik: Forziati; tožilec: Ruggeri; zapisnikar: Andrioni; obramba: Kezieh. Koifllorisii se bodo odel sele oDčinsiega suela Zakaj potem še zahtevajo izvedbo volitev, če jim zdi sklicanje seje popolnoma zakonito ? se Poglejte si kominformistično #dcsiedinost» in »poštenost«. Sf predie-n je ZVU sploh izdala kakršen koli ukrep, s katerim bi dala občinskemu svetu ponovno mandat, je Vidali javno izjavil, da se bodo kominforrr.istični svetovalci udeležili občinske se. je, katero je občinski odbor kar na svojo roko sklical. Pri tem jim seveda ni bilo nič »nerodno* še v včerajšnji številki lista «Unata» zahtevati, da se občinska,, volitve izvedejo. Kako se strinja, ta njihova zahteva z izjavo Vida lija, da se bodo ko-minfonmisti udeležili seje občinskega sveta, bi nam seveda tudi sami kaj težko obrazložili. Da se jv Vidali ju zelo miudilo s to izjavo, kaže že dejstvo, da niso d!ali podobne izjave do se. daj niti predstavniki MSI niti predstavniki «B.ccco Italiano», ki jih vendar ne moremo prištevati medi nasprotnike politike. katero je dosledno vodil občinski edber. Prav tako bi bilo odveč.poudarjati, da je napravil Vidali s to svojo izjavo o-groirjno uslugo občinskemu od. boru. prav posebno pa svetovalcem večine, ki so sklicali sejo proti volji tržaških volivcev. Kaj bodo rekli k temu vsi tisti Tržačani, ki so pred dvema letoma vodili kominformistične predstavnike in ki so bili prav po njih obveščeni o delovanju občinskega sveta na šilcodo interesov velike večine tržaškega prebivalstva? Kai bodo rekli t,i Tržačani na to, da so kominfor-misti najprej proglasili ukrep ZVU glede odložitve volitev za piretizakonit in nedemokratičen, nato pa so že nefca.i dni kasne je sklenili, da se bodo občinske seje (ki ne more. biti zakonita če je protizakonita odložitev volitev) udeležili. No, Vidali si teh vprašanj go. tovo ni postavljal, ker so mu želin mnenja njegovih dosedanjih pristašev deveta briga. Njemu je še samo to mar, kako bi čim prej dosegel, da bi lahko tudi v- Trstu odkrito govoril in delal za priključitev” k «madr£-patriji». In ta njegova izjava, da se bodo kominformisti udeležili seje občinskega sveta, je še poseben izraz simpatije in naklon j enicst i komi Mmris tov do tistih občinskih svetovalcev in odbornikov, ki se obenem z njimi borijo za čimprejšnjo pri. ključitev Tržaškega ozemlja k Italiji. Vidali ve, dia bodo ko-minformiistični svetovalci lahko prav v občinskem svetu najlaže ((koordinirali« svojo borbo za dosego ((boljše rešitve#, zato je tudlj »pozabil* na nedemokratičnost in protizakonitost tega Sklicanja ter je dal zgoraj cmeri Jeno izjavo. Ce sp mislijo udeležiti seje občinskega sveta, potem j« to znak, da imajo ta samovoljni Ukrep občinskega odbora za zakonit in pravilen in ni potem njihova zahteva po izvedbi volitev nič drugega kot navaden manever,, s katerim hočejo prikriti večini pristašev svojo podlo politiko, katere edini namen je doseči priključitev Tržaškega ozemlja k Italiji. Seje conskega upravnega odbora Na zadnjih tedenskih rednih sejah conskega upravnega odbora so bile pregledane razne odločbe tukajšnjih javn h usta-nov ter druge admini-trativne zadeve. Med drugim je bil odobren glavni splošni pravilnik za licitacije za dobave tržaški občini. Odobren je bil tudi Strošek 6 milijonov za pc pravila v sirotišnici. kjer bodo zgradili dve novi spalnici v ženskem oddelku ter modernizirali higienske naprave. Nabrežinska občina je dosegla odobritev za predajo nekaterih zemljišč privatnikom, ki se obvežejo, da bodo v enem letu po podpisu pogodbe sezidali na zemljišču stanovanjsko hišo. Odobren je bil tudi strošek za električno napeljavo v šolskih poslopjih v Mavhinjah in Medjivasi. Dolinska občina je bil<< pooblaščena prodati del zemljišča tržaškemu podjetju, ki se na istem že bavi z dobavo jn mletjem kamenja in ima namen ustanoviti industrijo cementnih izdelkov. Tržaški občini je bila odobrena prodaja zemljišča na Opčinah ustanovi socialnega zavarovanja, ki bo sezidala sanatorij, kakor je bilo že pred časom navedeno. Imenovan; so bili trije revizorji računov tržaške občine za obračune Iz let 1947-1948. Revizorji so bUi izbrani na predlog predsedrika cone, kot je to predvideno po zakonu. Preteklo sredo to začel' pregled novega praviln ka vrtnega reda za os bje tržaške občine. Zaradi zapletenosti zadeve se bo nadaljevala o tem diskusija na prihodnjih sejah. Z GORIŠKEGA IZPKGD SODIŠČA: Hotel je, da se mu čefa vojakov umakne Pred meseci se je 30-letni de. lavec Tomas ni Ivan iz Gradiške vračal vinjen s svojim kolesom ciomov. Na poti je srečal četo vojakov, ki je korakala proti vojašnici. Tomasini je nekaj časa gledal kako se četa premika in nato pristopil k vojakom in se začel z njimi šaliti. Otipaval jih Po hrbtu in nahrbtnikih ter momljal nerazumljive besede. Mlade vojake je taka drznost civilista silila v smeh. K Tomasiniju je takoj pristopil podoficir in velel, naj se umakne. Toda Tomasini mu je na glas zabrusil, da bi se morali vojaki njemu umakniti in nadaljeval svojo pot s četo. Podoficirju sta kmalu preskočila na pomoč agenta javne varnosti, ki sta Tomasini ja aretirala. Seveda se je Tomasini obema uprl in ju tudi oklofutal. Zaradi omenjenih dejanj je moral Tomasini včeraj na zagovor pred kazensko sodišče. Obsodili so ga na 4 mesece in 20 dni zapora ter plačilo 1500 lir globe toda le pogojno. Poravnati bo moral sodne stroške. Mladoletna vlomilca Nato je sodišče pod predsedstvom dr. Storta sodilo 18-let-nemu Barbieriju Viljemu iz Ul. Lungo Isonzo 43. Barbieri je bil obtožen, da je preteklega -poletja s pomočjo 14-letnega Padovana Fulvia iz iste ulice vlomil v stanovanje Verdecchie por. Trobic Ane ter se polastil zlate zapestnice in 500 lir v gotovini. V stanovanje Trobiceve sta se vtihotapila s oonarejenim ključem, ko gospodinje že nekaj dni ni bilo doma. Barbieri, ki je dobro vedel, da ima Padova n strast za mikromotorji, je pripravil ključ in mu obljubil motorček Iso, če odpre vrata Trobicevega stanovanja. Ker stanujeta qba v Isti hiši s Trobčevo. »ta 'poznala navade drugih sostanovalcev in z lahkoto izvedla načrt. Ko So bila vrata odprta, sta premetala vse v stanovanju in si privošči'a tudi sedem komadov čokolade, k sta jo našla v shrambi. Ko sr je Trobiceva vrnila, je takoj opazila npred v stanovanju in tatvino. Takoj jp zasumila, di« se je v nieno stanovanje vt ho-tapil Berberi in tatvno orija-vila policiji. Ml"dih tatičev, k' sta že pri prvem zasliševanju vse nriznala ni bilo težko iz slediti. Včerai so Barbterija obsodili na 10 mesecev in 20 dni zapora teT plačilo 6666 lir. Kaznovali so ga pogojno in mu obsodbe ne bodo vpisali v kazenski list. Nesreča pot Tržačana Z motornim kolesom je včeraj popoldne prišel 32-letni Dušan Košuta iz Nabrežine pri Trstu. Ko je s Tržaške ceste zavil v Ul Duca d’Aosta, ki jo je pravkar malo poškropil droben dež, so mu kolesa zdrsnila na vlažnem tlaku. Košuta je zaradi tega izgubil oblast nad krmilom in se prevrnil. Pri padcu si je ranil desno nogo. Na pomoč mu je prihitel rešilni avtomobil Zelenega križa, ki ga je odpeljal v mestno bolnico Brigata Pavia. Vesli za trgovce Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča vsem včlanjenim trgovcem, da si na njenem sedežu v Ul. IX. avgusta 11 lahko ogledajo sledeče okrožnice: Cene pTemoga - okrožnica mednarodnega odbora za cene z dne 26. septembra 1951. Nov vozni red mestnih avtobusov Proga Gorica - Standrež . So-vodnje: ob delavnikih odhodi s Travnika v Standrež ob 7.30, 8.20, 8.40, 10.00, 11.00, 12.40. 13.30, 15.30, 16.40, 18.00, 19.00, 20.00, Odhod s Travnika v So-vodnje ob 7.30, 8.20, 11.00, 13.30, 19.00. Odhod iz Standreža ob 6.40, 7.10, 8.00, 8.50, 9.00, 10.20, 11.40, 13.00, 14.40, 15.50, 17.00, 18.20, 19.40 20.15. Odhod iz Sovodenj: 7.00, 7.50, 8.50, 11.30, 14.30, 19.30. Ob prazmikih odhod s Travnika v Standrež ob 8.30, 10.00, 11.15, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 17.00, 18.00, 19.00, 20.00, 21.00. Odhod s Travnika v Sovodnje ob 13.00, 14.00, 15.00, 18.00, 20.00, Odhod iz Standreža ob 8.50, 10.15, 11.30, 13.40, 14.40, 15.40, 16.30, 17.30, 18.40, 19.30, 20.40, 21.20. Odhod iz Sovodenj ob 13.30, 14.30, 15.30, 18.30, 20.30. Proga Gorica - južni kolodvor - Podgora: odhod z južnega kolodvora ob 7.00, 8.00, 11.00, 12.30. 13.25, 14.50, 17.30, 19.10, 19.50, 21.30. ob 7.30, 7.55. 8.45, 14.15, 15.15, 18.10, 22.10, Ob praznikih odhod z južnega kolodvora ob 8.45, 12.40, 14.00, 15.00, 16.00, 17.00, 18.00, 19.10, 20.00, 20.30. 21.30, 23.40 Iz Pod gore 11.45, 12.50, 20.15, 19.30, Odhod iz Podgore ob 9.20. 13.15, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 20.30, 21.10, 22.10, 0.20. Nakupil je za 355.000 lir barv toda računa ni nikoli poravnal 43-1 etni Antonip MianLif, Ul., dei Leo je pe 'poklicu :trgovec in je nekega dne začel prekupčevati tudi z barvami in ls-ki. Od zastopnika tvrdke z barvami «Max Majer» iz Milana, g. Armanda Cappella je večkrat kupoval majhne količine barv in jih tudi takoj plačal. Ker je nekega dne rabil večjo kbliči-no materiala in ker -je bdi svak nekega znanega popravljalca avtomobilov, je Cappeilo zaupal Mianiju in mu dal zahtevano blago, za katero pa je Miam obljubil, da bo plačeval v obrokih. Miani pa seveda dolga v višini 355.000 ni nikoli poravnal. Cappeilo, ki se je naveličal čakanja, ga -je javil sodišču že zato ker je zvedel, da je trgovec razprodal blago. Moža so aretirali in se je moral zagovarjati pred sodiščem zaradi goljufije. Na zatožni klopi pa je sedala tudi cela vrsta ljudi, ki so imeli z Miani jem opravka in katere je sodišče obtožilo nakupa ukradenega blaga. Miani, katerega je sodišče spoznalo za krivega, 'je bil obsojen na 1-leto in 9 mesecev zapora ter na pla. Čilo 18.000 lir globe. Poleg njega je bil obsojen tudi Romeo Cossutti na 6 mesecev zapora in 6.000 lir jio-be. ker mu je pomagal pri prodaji blaga. Od ostalih sedmih ki so se morali zagovarjati zaradi nakupa ukradenega blaga, pa so bili 4 oproščeni ker niso izvršili dejanja, ali ker dejanje ni kaznivo, medtem ko so bili obsojeni Morassutti na plačilo 8.000 lir globe, Puttigna in Ar-chieri pa na 4.000 lir globe. Predsednik: Picciola; tožilec: Grubissi; zapisnikar: Pivk; zastopnik civilne stranke Antonio Camber; obramba: Moro; Ke-zich, Morgera, Verri, Ferraro in Giosetti. Na prizivnem sodišču oproščen vsake krivde 25. avgusta 1947. leta /je Pila na Proseku ljudska manifestaci, ja in po tej sp se skupine razšle po gostilnah, kje so prepevali razne borbene pesmi. Dva policijska agenta sta pozno zvečer stopila v gostilno Luksa, in uk&. zala gospodarju, naj jo takoj zapre. Ljudje niso pač z dobro voljo sprejeli tega ukaza in so začeli kričati na agenta. Ta dva sta se razjezila in ker je nastal pravi lov za ljudmi, je 56-letni Andrej Marušič stanujoč v Vicolo delle Rose zakričal, kakor seveda trdi obtožnica: «Hinay>-ca! Pobite ju!» Ker sta policaja hotela Marušiča odpeljati v proseško kasarno, se jima je ta uprl. Kljub temu so ga s silo odvedli in ga po zaslišanju izpustili. Marušič Je tedaj vložil tožbo proti dr. Anfossiju — komandantu policije na Proseku in policistom Bensiju, Bertizzi-ju in Semu, češ da so zlorabili svoj položaj in ga pretepli._ Zaradi te ovadbe j? bila izvršena proti njim preiskava, ki je dokazala, kakor je policija sama trdila, da policaji niso nikomur skrivili niti lasu. Kot posledica so Marušiča ovadili sodišču prvič zaradi uporabe sile proti dvema agentoma, drugič zaradi razžaljenja agentov, ker jim je zakričal «Hinavca! Pobite ju» in tretjič zaradi kleve- Begunci vlomilci avtomobilov •Zadnje čase je polici-ja' sprejela ,tfeq. prijav vlomov v avto-nncblle, kateri so se končali žalostijo za lastnika in ’ povsem srSČno ža’izvršilce. ,29. t:‘rd. Sb* nekemu ameriikemu podčastniku pobrali iz vozila precejšnje število hlač. jopičev*’ spodnje^' in posteljnega perila ter skriv-nostnftjaginiii. -Nekaj dni tesneje so lopovi ponovno poskusili svojo srečo, ki jim je bila zopet mila; saj so se oddaljili z lepim dežnim plaščem in krasno filmsko snemalno kamero «Ro-lex». -Vsega skupaj 110.000 lir Škode je utrpel gospodar predmetov. znani vratar «Triestine» Antonio Nuciari. Policija je tedaj uvedla preiskavo in je izvedela, da se ne-kaiteri begunci iz taborišča pri Jezuitih bavijo s tem nečistim poslom. Nekega dne zgodaj zjutraj je preiskala posteljo 19-letnega Romea Sohauerja in 20-letnega Domenica Diaocija ter našla dežni plašč. Oba so aretirali, vendar sta vse zanikala. Na vsak način pa sta kasneje priznala, da sta avtorja teh vlomov in da sta kamero zastavila za borih 5.000 lir v zastavljalnici, polico pa sta zopet za 2.500 lir prodala neznancu. Blago pa. ki je bilo ukradeno v ameriškem avtomobilu, sta izročila 55-letni Antonijj De Lucia por. Del Pol brez stalnega bivališča s prošnjo, da bi ga .razprodala. Na podlagi te izjave je policija končno zasledila tudi De Polovo, ki je vse priznala. Eania sta ’ji prvič dala nek dežni plašč, katerega je ona prodala za 3.500 lir. Denar je izročila, beguncema, ki sta jo poplačala s 400 lirami in s pol litrom vina, katerega pa so spili vsi trije. Tudi perilo, posebno posteljnino je prodala za 3.500 lir neki ženski. To pot pa sta ji begunca podarila rumen pulover in svetlo modro obleko. Policija je vse tri aretirala in jih javila zavezniškemu sodišču, ki bo verjetno razpravljalo primeriš. t.,m- Dežni plašč je bil vrnjen Nuciari ju, medtem ko ostane filmska kamera v zastavljalnici na razpolago sodnim oblastem. Smrt ženske zaradi zastrupitve s plinom Okoli 19. ure ie Ivanka Hre-vatin por. Furlan z Vrdelce št. 1661 stopila v bližnje stanovanje 63-letoe Ane Janez vd. Brežic, da/bi z njo malo pokramljala. Na njeno trkanje ni bilo odgovora, nakar je Furlanova odpr. la vrata. Takoj ji je udaril v nos močan vonj plina. Hotela je prižgati luč. toda spotaknila se je ob predmet, ki je ležal na tleh. Prižgala je luč, stekla k štedilniku, zaprla plinske pipe in se sklonila nad Brežičevo. ki je nepremično ležala med nekim stolom in vrati. Zenica je .bila že mrtva. Hrevatinova je takoj obvestila Rdeči križ, policijo in njeno hčer, ki ima stanovanje v isti sitavbi. Policija, ki je uvedla preiskavo, izključuje vsako možnost samomora. Verjetno je Brežičeva odprla po stari nava. di plin pod dvema kamenitima ploščama zaradi ogrevanja prostora, najbrž je naenkrat zmanjkalo plina in ko se je ponovno pojavil, je začel uhajati ter kmalu napolnil vso kuhinjo. Zenica ga verjetno ni zavonja-la, vendar kaže, da je hotela oditi iz kuhinje prav v trenut- ku. ko -ji je postalo, slabo in se je zgrudila malo pred vrati, kjer je tudi obležala^ = Judi čevlii in usnje glen tatov Predvčerajšnjim ponoči -je tudi trgovina s čevlji v Ul. Bat-tisti, last 54-letnega Danila Bel-liogonija iz Ul. Coroneo, {sestala cilj tatov, ki so vdrli skozi vrata in pobrali s polic 11 parov čevljev, 4 jelenove kože. 1 ovoj usnja slabše vrste in 1 telečjo kožo v vrednosti 145.000 lir. Gospodar je opazil tatvino šele včeraj zjutraj, ko je odprl trgovino, nakar mu ni ostalo drugega, kot da je zadevo prijavil policiji. Eksplozija plinskega ogrevalca Okoli poldne je bila 15-letna sobarica Pia Pečenko iz Ul. Bo. nomea 645 zaposlena v kopalnici neke ameriške družine stanujoče v Miramarskem drevoredu in med čiščenjem ji je nenadoma pred nosom eksplodiral plinski ogrevalnik, ki služi za gretje vode v kopalnici. Vrela voda, ki je bila v rezervoarju, je oparila mlado sobarico po obrazu, za kar se je morala zateči po prvo pomoč v bolnico. Zaradi opeklin I. stopnje na licih so morali dekle, sprejeti na opazovalnem oddelku s prognozo 5 dni. Neprevidnost delavcev rane na prstih Ko -je včeraj 51-letni elemente Bosearol iz Ul, Fogliano čistil stroj v Tovarni strojev pri Sv. Andreju, je verjetno iz ne. rodnosti zašel z desno roko med kolesja, ki so možu precej poškodovala dva prsta, medtem Ko. je tretjemu odneslo čelo noht. Zaradi globokih ran Ki ga sgpjeli na I. kirurškem <«ld( l-Ku. kjer bo ostal verjetno Š5' dni. * * * Enako dobo bo potreboval za zdravljenje v istem oddelku tu, di 40-letni Vincene Petaroš iz SLOVENSKO NARODNO filEDAUŠJB za Tržaško ozemlju ___ DANES 20. OKTOBRA 1951 ob 20. uri gostovas]« na KONTOVELU z dramo Miroslava Krleže „ GOSPODA (SLEMBA-JMI11 Za mladino neprimerno. SHPZ Seja glavnega odbora SHPZ bo v sredo 24. oktobra ob 16. uri in ne kot je bilo javljeno v torek 23. oktobra. Seja bo v novih prostorih Prosvetne, zveze v Ulici Roma 15-11. SHPZ se je preselila Slovensko - hrvatska prosvetna zveza se je preselila iz prostorov na Korzu Garibaldi 4 v prostore v Ulici Roma 15, II. PROSVETNA DRUŠTVA Odbor prosvetnega društva Skedenj obvešča vse, ki so se vpisali za izlet v Crni kal dne 21. oktobra, da bo odhod avtobusov v nedeljo 21. t.m. ob 6. uri zjutraj izpred gostilne «Cavaltino bian-co» v Skednju, ob 6.15 pa od Sv. Ane.' Bodite točni! Odbor Tajništvo šentjakobskega prosvetnega društva «Ivan Cankar« vabi vse odbornike na redno od-borovo sejo, ki bo v ponedeljek 21. t.m. ob 20.30 v običajnih prostorih. Izlet v Tomaj Obveščamo vse one, ki so se prijavili za izlet v TOMAJ za 21. t.m., da bo odhod iz Trsta z glav. ne postaje v nedeljo zjutraj ob 5.04. Udeležence prosimo, da pridejo na postajo pol ure pred odhodom, da dvignejo izletniško izkaznico, ker brez nje ni mogoče potovati. Pripravljalni odbor Štirje novi semaforji no križiščih tržaških ulic Po enem letu, ko je Zavezniška vojaška uprava že odobrila kredit, s0 bili končno vendarle postavljeni štirje semaforji na ulicah, kjer je dntvno promet najbolj živahen. Novi semaforji so postavljeni na križiščih ulic Carducci - Coroneo, Mazzini - Roma B^tt:sti . trg Rossettj : ter na k džišču. Uit Roma in Ul. Milano. Omeniti moramo, da novi se-, maforji niso še pričeli-delovati; pričakujemo pa. da bo tudi to vprašanje v kratkem rešeno, s čimer bo v mnogočem olajšana služba stražnikom, ki so mora li doslej upravljati ves promet samo z rokami, kar je bilo pre- „ . . . re os “ cej mučn0 in težko predvsem v Bazovice, ki se_ ,e včeraj med zimskih mesecih delom pri krožni zagi precej porezal P° prstih. Gladko rezi-io je delavcu prizadelo precej globoke rane pq 4 prstih desne roke, medtem ko je petemu dobesedno odsekslo zadnji člen. zimskih mesecih, V načrtu o novih semaforjih je bilo sicer govora, o pet h semaforjih; zato upravč up pričakujemo, da bo postavljem v doglednem času tudj peti semafor. Drugi koncert Glasbene Matic® GLASBENA MATICA^ TRSTU priredi v tores oktobra ob ?1. ur' v toriju v Trstu KONCERT pianista ANTONA in trosta 1?UPLA violinista KARLA Na sporedu so Beethovna, Mende'^ Chopina, Brahms?^ De Falle in Bravničarja- Vabila so na r3Zpcl%o. veži tiskarne, Ul: jj, čiška 20 (pritličje' »u f. do 13. in od H.*’* i Nadalje tudi v P* dji čok na Opčinah, v on* fi Sajmer v Barkovljah ^ Sv. Ivanu v trafiki i(r Člani Glasbene "* Q]si-bijo vabila na sed«zU fraa. h«ne Matice v Ul. sv.,_ uft, čiška 22, I. od 11- <*>1 _ Gledališče Ved' koncef'^ ... trlfl 1 Prihodnji torek b0 trio *!', katerem bodo nastopni rJIloiw) in orkester Tržaške M*1 jvja s(^ pod vodstvom L. To.f«^jonijaiV redu so: Schubert. 5-w w 8 (nedovršena), Bee vlolin0w jen koncert op. 56 za Gh*£ji lo, klavir in °rKest,!^v za «Koncert albatrosa« orKest[ za violino, čelo, kla'1 • in recitatorja. ^ Pri gledališki blagajn dar.es prodaja vstopu"-vedani koncert. OF o* II. okraj OF obvešča, hod izletnikov na uri "j v nedeljo 21. t.m. °°cevero' traj iz začetka Ul. F• , stavbo št. 5. pd r Odhod za izlet na ^tr« nedeljo 21. t.m. i>b^'vero. od začetka Ul. F. Sev Priporočamo točnost. 12 ISTRSKEGA OKROŽJA Ob desetletnici ustanovitve narodne zaščite Deset let uspešne borbe in trdega dela bo praznovala danes narodna zaščita v Istrskem okrožju. Tovariši zaščitniki, ki so preživeli slavne dni borbe za svobodo, se bodo spominjali dni, ko je fašistična Italija kapitulirala in so še raztepene vojaške enote umikale s tega ozemlja. Z njimi je šlo vse gnilo, vsi izvržki naroda, ki so vršili nasilstva nad slovenskim in hrvatskim prebivalstvom tega ozemlja. V mestih in na podeželju je ljudstvo prevzemalo olblast v svoje roke. Narodna zaščita, ki je bila takrat že precej dobro organizirana, je imela pri vsem tem še posebne naloge. Kaj so delali organi narodne zaščite, ko so italijanski fašisti bež.ali iz naših vasi, vedo najboljše povedati stari zaščitniki iz Šmarij, Marezig, Lo. parja, Sv. Antona in drugih vasi. Takratni poveljnik narodne zaščite v Šmarjah tovariš Morgan, pripoveduje takole: «Prva naša naloga je bila, da razorožimo ubežnike ter se sami dobro oborožimo, da zaplenimo vse imetje, ki se ga je polastila fašistična drhal v času svojega vladanja, da dobimo čim več opreme in obleke za našo vojsko, da prijavimo vojaškim sodiščem narodne izdajalce in špijone, da ščitimo ljudstvo pred napadi fašističnih roparjev. Te naloge smo takrat častno izvrševali)). Ljudstvo je imelo veliko zaupanje v narodno zaščito. Ko se je novi okupator nacifašist bližal kaki vasi, je zaščitnik takoj obvestil prebivalstvo, da je začelo pospravljati material, ki bi lahko spravil v nevarnost vas in vaščane. Moški so se na njegovo obvestilo lahko pravočasno umaknili. V vasi so ostale samo ženske. Nemci so besneli. ko so dobivali na vprašanje: «Wo ist ihr Mann» — Kje je vaš mož, odgovor: «Ostal je na Sardiniji«. Novi okupator je vedel, da ga povsod zasleduje vešče oko narodnega zaščitnika. Narodna zaščita je imela tudi dobro razpeljano obveščevaL no mrežo. O vsem je obveščala partizanske edinice, da so lahko pripravile napade, ali py se v primeru prevelike premoči tudi pravočasno umaknile. Poleti leta 1944 so bila organizirana okrajna načelstva narodne zaščite z vsemi referenti: kriminalom, javno varnostjo, kadri in ekonomatom. V tem času so bile v Istrskem okrožju tudi volitve v krajevne in okrajne narodnoosvobodilne odbore. Prvič v zgodovini si je ljudstvo takrat izvolilo ljudsko oblast in svojo narodno zaščito. Narodni zaščitniki, budni čuvarji ljudske varnosti in imetja, budni čuvarji ljudske oblasti, so lahko upravičeno ponosni na svojih deset let plodnega dela za koristi delovnega ljudstva. II. okrajna partijska konferenca v Izoli Danes popoldne ob 15. uri se bo v Izoli y dvorani Arrigoni začela II. okrajna partijska konferenca za okraj Koper. Na dnevnem redu konference je politično, gospodarsko in organizacijsko poročilo, ki obsega pregled dela partijske organizacije v preteklem letu. Vsem poročilom bo sledila debata in nato izvolitev novega okrajnega komiteja. Konferenca bo nadaljevala jutri v nedeljo. V Bujah bo jutri, v nedeljo okrajna partijska konferenca za bujski okraj z istim dnevnim redom v dvorani zadružnega doma. Mladinska delovna brigada bujskega okraja petkratudarna Mladinska brigada bujskega okraja, ki dela na progi Doboj. Banjaluka, je bila te dni že petič razglašena za udarno. S tem je brigada izpolnila obvezo, ki jo je sprejela pred svojim odhodom v Bujah. V nedeljo se bo brigada vrnila v Buje. Spominska razstava narodne zaščite Ob priliki 10-letnice ustanovitve narodne zaščite bo danes ob 10. uri dopoldne v klubu narodne zaščite v Kopru odprtje spominske razstave o delu in razvoju narodne zaščite. Razstava bo odprta za obisk od 20. do 27. oktobra od 10. do 20. ure vsak dan. Seminarji za člane delavskih svetov Ze nekaj dni so po vsem okrožju v tovarnah, podjetjih, ustanovah itd. študijski seminarju ki imajo namen usposobiti člane delavskih svetov, da bodo lahko sami vodili produkcijo. Seminarje vodijo tehnični vodje posameznih tovarn in podjetij in izvedenci v gospodarstvu. Studijska snov je med drugim položaj in delovanje podjetja ali tovarne, akumulacija in razdeljevanje čistih dohodkov, splošno načrtovanje, borba za izpolnitev plana, gospodarsko poslovanje, struktura cen. investicije, organizacija trgovinske mreže itd. Velika večina članov delavskih svetov in delavcev je z največjim zadovoljstvom pozdravila začetek seminarjev, kar je povsem razumljivo, saj bodo lahko veliko pridobili, kar bodo potem koristno uporabili v vsakdanjem upravljanju. V Tovarnah Jaksetič, bivši Marzari, Stil, Delanglade in podjetju «Fructus» obiskuje seminarje velika večina nameščencev. V tovarni za izdelovanje ribjih konzerv «Ampelea» v Izoli so na zadnjen tečaju obravnavali vprašanje delitve dobička. Vprašanje je vzbudilo živo debato, številni delavci so se zanimali za razna pojasnila. Tudi v bujskem okraju so za Za nabrežinske ,z' V nedeljo odpelje K, 3£>, il ^ bus iz Sempolaja oo ■ brežine s irga op ^vce ki pelje šempolajske P J tuje ob 6. uri hiše in se ustavi na UP kinodvorano oo o-JU; .n Nabrežinski PeVCi„son1 'ih se odpeljejo z a^°hreŽ'-I}L ittf' kinodvorane v JvvJIant; v NjkpjdeliOj ‘Jjfi, Za motoriste v « o6 <• no mesto pri Frnet*?® . . ppT Jamski iz*et L ^ V nebel jo 21. ‘■f ia^sKi iZW; ninsko društvo Prv,' Lru n,„toSF k-aško jamo pri \e 'slX š:oin. Ta ekskurzij? Vjj £rVi,^"J?n'IkngriJ3telji.„ ni olaninci in mladina! Pr;d’te. . 0Pr opremo: za jamarsko j« ureskrbUeno. _ ,, „ jjl. W.„ f Prijave pri o« velli 13/III. vsak ;tu uupr 19. ure.'Zbiranje v 3®ri t«v' uri pri prvih h-1,31 iillu Sedmaku. Kino Nobre*<£ ‘Vri >/ •Lm Or Nabrežina_ #J danes in jutri t>od, .d Kino vajali Jugoslovan-- | joK11 S ni film: «Par:izar!-^' a N ^ ROJSTVA. SMRTIl l • s0 »V Dne 19. oMobra^j p0fpK ti- & L/ire i''. i rnrl r Trstu rodili 4 otr • o;,. lo 10 in umr'o je .,g: f ^ CKHKVENE £ cerkvene/Mengša Ut Halo V-vakS.J" gfne j< rea Guina. meha" R0;al jdC. morida in š vllJposirl^r J^jja vei, šefer Lulgl.,-.i d.nju G e ine ni!< G useo^e in jih delav- čeli podobni, seminarji obiskuje veliko število cev. Hrkavrc Ze dolgo let ne pomnimo tako dobre letine oljk, kot je letošnja. Pozna se lanska zima, ki ni bila ostra, da so se oljčni nasadi, ali če hočemo prav povedati — oljčni gaji, ki pokrivajo vse pobočje na južni strani naše vasi, lahko lepo pripravili na obilno cvetenje. Kot sedaj kaže, bo oljk okoli 50 odstotkov več kot lani. Da bomo lahko dobro izkoristili to bogastvo naših oljčnih nasadov, že sedaj pripravljamo potrebno orodje in posodo. Oljarna "bo popolnoma preurejena. Zadnje čase so pripeljali nove stroje za tlačenje in stiskanje oljk. ki stanejo okoli štiri milijone din. Oljarna bo tako lahko predelala velike količine oljk v krajšem času in bo pridobljeno olje veliko boljše kot prejšnja leta, ko smo ga prido bivali na stari način. Tudi v Novi vasi popravljajo svojo oljarno, ki ni delovala od leta 1943, ker so Nemci odnesli razne dele. Giovanna Scr:g»a^'i(.U,rC spo-fVn.ia Mar/a p0dif, girtio Crottn in Iv Paoletti šofer l, An>V Staraz m FO^k S^'}.rnAf arzi, fr1', verr0'r,a t a\ z;jrol' in har. ,« ikoV^ ..j ^ ter Glovann. M U» ,g«nt ^ Sinja Mar a S P0'icije /Vraeo nChj, K- pr1' dinja Marlsa c„ art^^j) ameriške vr>?Ke ‘.aSP0^ .»er in *■»»»$ H> jio vee Adam D°v Eva Singer. UMRLI SO- r&ova.aifT, Norbeco 31-1« g3j ran roj. : ioiek v Zaver!. gru^reP^ letna Anton Ja» colo, 70-letnl A" por. yd. v ,i letni Olga B^r HuUer-p(tt»ri letna Klarina njak, 80-letm jvejjar ■ Meni Italo (-r ko P°V Republiško S: šte JSSff-Ur ct*, <; E K A z* in stanovanje Zglasite se vs pri 5 7 W '5- “ oJi ^ podjetja na ® PRIMORSKI dnevnik — 3 20. oktobra 1951 20.3Gl942Claodl ryittorio. Močena, d-iSiJ; GranaM«i- w- u 8raduV[eUtaSt0l^a ljubljanskega ske imi , a Pripadnik Italijanka kn”! ulS?.e v°islte 1942. plenila -J9 ^lijanska vojska JugoslavH in P^ijka po ki ie d vklesal svoje ime, ipolni madt"63 °Stal° kot sra' Kalijo. 2a lm,Perialistično Priravilla gradu bo do- Sedež muzej na'-5^vobodiln.e?a boja, ki je ■rotacija junaškega boja to ’ 1 ®? zasužnjevalno voj-JSUiie yedPOjpregnal! s svoje «Trst= 1V ° Pognali tudi "frntfi’-.. S° Sa rirnski po-iitieu , ?° J1 2emlji vedno ** v fiT‘2^3dišč'e novih poho-*»% slovenske, slovanske J*30 končna ureditev ^ tteT,56 ne ve; desno krilo V moderno re- ^ Veriete ° pa 150(10 fen C.Jtno dolgo trajala, pre- kčei n VSe Ureieno- Zato so fej nar^ri°^ne osvoboditve se- «vohjuV Cekinovem 813- io ^ sm° že o pozornosti, ki '®rašani„P0^red3i0 tržaškemu ■ Danes pa naj ome- v spomin ža- v Sarajevu, kjer so še bolj športno »zagrizem«. Prihodnjo soboto in nedeljo bo v Ljubljani redni letni občni zbor Republiške zveze kmetijskih zadrug in tudi prva republiška konferenca slovenskih za družni o. Sodelovalo bo okrog 700 delegatov, ki bodo zastopali kmetijske zadruge iz vse Slovenije. Ta zadružni zbor bo važen zlasti zaradi novih nalog, ki Se kmetijskim zadrugam postavljajo v zvezi z novim gospodarskim in finančnim sistemom, ker bodo morale zadruge v bodoče gospodariti rentabilno in nova pravila bodo določila nov način delitve dobička. V kratkem bo izšla prva številka nove slovenske revije za književnost in kulturo, ki ji bo ime «Beseda». Izhajala bo desetkrat na leto, na 48 straneh in bo stala 300 dinarjev. M. B. >.•>. -Jot OBNAVLJANJE ORNE ZELJE V VELIKI BRITANIJI V Angliji imajo sedaj približno 1 milijon 400 tisoč hektarov začasnih pašnikov, s katerimi povečujejo rodovitnost zemlje in donos živine. Na slik! vidimo zborovanje angleških kmetov, katerim razlaga strokovnjak sir George Stapledon, kako naj čim uspešneje sejejo travo, da spremenijo ledino v orno zemljo. nOHEl LESI ŠKILI TRSI Prej promet po tukajšnjih trgovcih - sedaj čisti tranzit. Velik porast avstrijskega prometa V obdobju predi prvo svetovno vojno je Trst zavojeval zelo važem položaj v evropski trgovini z lesom in to i kot tranzitno pristanišče i k»t trg, na katerem so se zaključevale ku-poHptrodhje. Takrat so bili nakupi in prodaje mnogo številnejši, kot je sedaj običajno. Trgov:j z lesom so igrali posebno važno vlogo in to tako zaradi tehnične ureditve blaga kot tudi, ker so oni prevzemali ekonomsiko-tshnični rizako. Trinajstega leta se zaključuje prvo lesno obdobje tržaškega pristanišča. Takrat je celoten promet znašal 4 milijone 845.080 stotov. Lahko rečemo, da je 85 odst. tega prometa' bilo sestavljenega iz nakupov in prodaj izvedenih od tukajšnjih trgovcev. Po prvi svetovni vojni se je položaj y marsičem izprerr.enil. Trst je bil odtrgan od svojega zaledja in prišel pod Italijo, ki ni imela nikakega interesa, da hi razvijala njegov promet. Po. leg tega so se razvile nove oblike trgovine. Pojavil se je kli-ring, razne omejitvi, dvostranske pogodbe itd. Ce izpustimo obdobje krize takoj po vojnd, lahko rečemo vseeno, da so v prvem obdobju dosegli 75 odst. poslov iz 1913. leta. V letih 1923—1925 je promet lesa skozi tržaški trg dbsegel letno povprečje 3,9 milijonov centov. Pozneje je ta številka postala mnogo manjša. V desetletju 1923—1934 je pirešlo skozi Trst 23 milijonov centov lesa t. j. 1,91 milijonov centov poprečno na leto. V tem obdobju je sodelovali jugoslovanski les 8,57 milijonov centov, avstrijski s he 3i , * za- dišete,' ^ktnice koroškega ^ , ,Je zarac'i takrat- takrat- od trgal — e°a ozemlja od ma-' Soboto Jn Prireditev ie bila & ie rw- °m,u sindikatov in *arodnorJ,rewiIa Zveza borcev ;ai°na. OrS^ V°f6 iZ L 8bnade • Jugoslovanske !iublianskPe r5pr®mlial banico heka; , . Opere, ki je zapela Oljski barodnih pesmi. * k v p- JuHi Felaher Vofij ■ Kradcih besedah gostot P biscitu in je med da * prav tisiii _ . eSat v plebiscitni discito Zlponio,gel, da se je tiSo{ Nemcev udeležiI° več imeli C„V'. ki te pravice ni- Sltic®tičnim kaZal 1' n3to s ??°feivin«i-1 sl*kami lepote in Korr.ii,9- pnse,bnosti Sloven sketvinake Po °mške- •lulraj m , (lnu oblačnega in k v hed ,ga vremena se 1 lejtem 9 10 Ljubljana zbudila S živaK°nCU' Zato ie biI° vse v119 izletni' PcP';Idne sD sku-t‘ko n ov odšle v okolico. i.ro!?jlbusur9r‘varlie je bilo ob i k W’ • vozl na Ježico, ; ^ piw '2. na točka. Prav 7r,,lvanie je bilo, kakor -„em 'J cb nedeljah pri o-i^iv, ,.arr#vaju. Le škoda. linet^T' skrbel za red. Si- nekoliuavii0 Prometnika, da vr Pa ^°v skrbel za red. Si-N^orai človeku zdi čudno, Cii-i tukier ne vidi poli-, • ko n° le Za nas Tržača-oh V",akem koraku zade-» Jezic -icaia-^ crn,,! 5e v bližnji gozd ISmzM’■ Prav lfp h, Sobe ^'knv so tu nabi-ufhle č so letos Precej če IaVlj0’ da bo dobra V TRI DNI MED ZADRUŽNIKI NA GORENJSKEM IN ŠTAJERSKEM TRŽAŠKI KMETOVALCI na poučnem izletu po Sloveniji Žnanr!'9 Vreme ne bo ska- Mi naPo izva; ■'le’ ba iz Jugoslavije 2alo . ^^ikebo Ve° tu<1i 1 tu uhe gobe... morda zanimalo, uvedli športne v^.^vj^^jske nogometne N se vsi crnctiin »tl, se vsi gneti jo Sice' .]er obiavijo rezul- ^^^UsVni Znan°’ °3 tu - brea 2a sport. Podob-- c kratkim videl tudi vAqIJMS1^ENik r« . L°NDONCANOM Pa,r,eraondonski obali 50 c Prehif avaJ° urediti v VojNli Londona, ki ?9Cra8Pemim drUw swtovnn ^0?Vaio tm, °StoaVaJp t etov>j* ^Jer spo- Sploh kTer^m Preurediti ves ,blla_ londonska rp« ,.uui! bo J?®1 Hall» zraven bodo -e im'bo ^ dvora- F>Vo državno Sha-.^V^liiea ^n “^k? gledali- i^Ožila 1 je nfe‘ Š ^slišča Rmelinl kamen £!i južni ;^R?zen te§a bo. ^ Nlešk„ *all Temz^ ure-na- ?naustveno sredi. S&Mmu* bil novi %Vn Cift?ove( < Kmečka zveza v Trstu, ki jo moramo imeti za najvažnejšo predstavnico res pravih kmetovalcev na britskoamer.škem področju STO, je priredila tro-dnevni kmetijsQci poučni izlet po Sloveniji. Ker j,, bil to prvi kupni izlet prirejen po Kmečki zvezi i.n povezan s precejšnjimi stroški, je bilo število izletnikov nujno omejeno na en avtobus. Udeleženci sami pa so bili zbrani več ali manj Iz vseh kmetijskih središč tukajšnjega področja. Bili so živinorejci jn poljedelci jz nabrežin-skega okraja, vinogradniki iz tržaškega nabrežja, vrtnarji in mlekarji iz tržaškega predmestja ter vinogradniki in sad. jarji iz miljskega okraja. Z avtobusom smo dospeli v Ljubljano ob 10. uri po predvidenem načrtu. Tam nas je sprejel predsednik Glavne direkcije za zadružno kmetijstvo inž. Kincl Vladimir — in nas takoj spremljal na ogled1 «Vete-rinarske bolnice v Ljubljani*. 'S- tb bolffito !j^ združfena tudi postaja za umetno osemenje. vanje ali oplojevanje domače žiVirie. Bolhi ca je bila zasnova, na po osvoboditvi zahvaljujoč se delavnosti predvsem njenega odličnega in podjetnega vodje dr. Grur.dera. Ta je izletnikom nazorno obrazložil in razkazal bolnico in postajo za umetno oplojevanje. Povedal je, da si je ta zavod zadhl v prvi vrsti nalogo, zatirati kužne bolezni domače živine, izmed katerih je največ škode prizadejala živinorejcem steriliteta krav. Ce se krave ne obrejijo in nimajo telet, tedaj postane to dejstvo katastrofalno za kmetijsko gospo- darstvo, ki temelji na govedoreji, kgr velja zlasti za Kranjsko. Brez telet in mleka mi naraščaja govedi in posledica j* pomanjkanje živin6, ter pomanjkanje hlevskega gnoja, ki je še vedno kralj rodovitnosti obdelano zemlje. Poleg temeljitega zdravljenja sterilitete krav. zatira Veterinarska bolnica tudi tuberkulozno živino. Pri tem opravilu je kmet živinorejec obvezen pokazati svojo živino posebnim ekipam, ki jih bolnica pošilja sistematično po posameznih va_ seh. Te ekipe, ki opravljajo praktično delo zdravljenja sterilitete, ugotavljanja, tuberkuloze s pomočjo tuberkulina. umetno oplojevanje in podobno, so sestavljene iz «tehnikov». ki so v teh opravilih dobro izučeni. Kmet nima posebnih stroš rov za omenjena zd.avlienja, ker gredo ti na račun d-žave. V bolnici izvršujejo tudi raznovrstne kirurške operacije na domači živini. Tako so izletniki med1 drugim videli viseke-vredne-ga plemenjača švicarskf, sive pasme, ki so ga nedavhtr operirali na želodcu. I2 njega so brez vidnih posledic izvlt&; koščke železne žice. katere je požrl z rezanico in so mu povzročili že naglo hiranje. Zanimivo ie, da je bolnica izdelala mnogo potrebnih instrumentov sama v Ljubljani in tako prihranila veliko denarja, ki bi moral v tujino za nakup istih. Delo, ki ga opravlja ta bolnica in koristi, ki, jih dranaša. že danes za ves živinorejski okoliš Ljubljane in sosednih o-krajev je edinstveno v Evropi, ker temelji na široki pomoči, ki jo more nuditi brezplačno l6 ljudska oblast na splošno vsem živinorejcem v njeni oblasti. Po Veterinarski bralnici smo si ogledali Kmečko obdelovalno zadrugo na Viču v predmestju Ljubljane. Vodja zadruge je v jedrnatih besedah povedal, kako je zadruga nastala in o tež-kočah, s katerimi s- j*, morala boriti zlasti spočetka, ker ni naletela na zadostno razumeva, nje večkrat tudi s strani samih zadružnikov. Z vztrajnim' delom in prepričevanjem zav:dnejših zadružnikov pa sejetadanespo-stavila na krepke gospodarske noge. Zadruga razpolaga s približno 180 ha orne zemlje, in 200 ha gozda. Združenih je v zadrugi okreg 30 diružin in še vedno pristopajo k njej nove družine, ker vidijo nagle in lep- uspehe zadružnega podjetja. Zemljišča, ki so bila zelo razkosana so združili, kar orno. izvesti svojega programa, zaradi kratkega časa in nezadostnih sredstev. Zg.adila pa si je že prav velik silos za krmo ip tudi moderen hlev za najmanj 100 krav molznic. — V tem komaj dokončanem hlevu so naši živinorejci opazili morda nekoliko preozke jasli, vsaj za naše raz- razkošno mere, kjer tvori glavno krmo seno, ki zavzema mnogo prostora. Tam pa bodo krmili pred-vsemzzeler.o inskrmo iz sil.sa. Sicer pa je vodja zadruge na to opazko tucti pojasnil, da bodo To morebitno, napako odpravili brez težkoč. če se bo praktično ■ res izkazalo, da so jasli preozke. Saj je htev dovolj sirek in zadruga ima tudi sredstev na razpoiago za take potrebe,^ zlasti ge upoštevamo, da je država pred kratkim brisala tudi njihov dolg — pribl žno Ljudska oblast črtala dolgove kmetijskim obdelovalnim zadrugam. kla obisku v skladiščih zelenega zlata - Skrb države za strokovno usposobljenost kmetijskega naraščaja goča znatno uporabo vsa-. 4 milijone dinarjev Dolg je dr. kovrstnih strojev pri cbdelova- j žava črtala tudi drugim cibcč-nju zemlje, česar ni bil0 mo-1 lčvalnlm zadrugam, katerim je goče pri p.ejšnji močni parce- priskočila na pomoč z zna nimi laciji iste. Polje, ki je prej do- denafnirnL, sredjštvi .za začetni našalo malim kmetom, sedanjim razvoj nj-hovega zadružnega zadružnikom, povprečno komaj delovanja. —- Kaj ,pa so nudile po 8 stotov žita na, ha, donaša dp sedaj našemu Zadružništvu v poslednjih, .letih že. lij stetov našemu kmetu sploh tukajš-na ha in ta donos še stalno na- nie oblasti za povzdigo njiho- rašča Zadruga . j“e ravnokar dobila tri nove in močne traktorje in v njenem skladišču za stroje so tržaški kmetje imeli priliko občudovati že prav lep inventar različnih kmetijskih strojev, ki prihranijo kmetovalcem mnogo truda in dragocenega časa. Zadruga ima vse pogoje za povzdigo svoje živinoreje, zlasti molznih krav ter vrtnarstva, ker posluje na vratih Ljubljane. velikega potrošnika kmetijskih proizvodov in pridelkov. Do sedaj sicer ni utegnila še 1 i v*«-' • ■ Pogled na dvorišče Arjavaške zadruge. v.ega. g:s.u darštva? Po izdatnem kosilu v restavraciji «Union» v Ljubljani so se tržaški izletniki odpeljali v Kranj na cgled tamkajšnje Osrednje mlekarne mlekarske šole. Oprema mlekarne je prav moderna in je bila dopolnjena po osvoboditvi. Njena zmogljivost doseže dnevno prav lepo količino do 40.000 litrov pasteriziranega mleka. Poleg tega so si ogledali še vso opremo za pridelovanje znatne količine mleka v maslo in sir Za izdelovanje slednjega so montirani tri velikanski bakreni kotli ki držijo vsak po najmanj 1000 litrov mleka za sirjenje. Mlekarska šola v Kraniu ie bila preseljena 1. 1927 iz Škof! je Loke, kjer so jo ustanovili se pred prvo svetovno vojno. Sola je združena s konviktom in ima dva letnika po 24 učencev. Gojenci — mladeniči in dekleta so iz raznih krajev Jugoslavije, po večini iz Slovenije, precej pa jih je tudi iz Makedonije. Pouk se vrši teoretično in praktično v slovenščini in šola ima v ta namen dobro opremljen laboratorij in tudi Osrednjo mlekarno na razpolago. Ogledali smo si še spalnice, ki so moderno opremljene in jih držijo v najlepšem i edu in snagi. Bil je že skoraj večer, ko smo zapustili Kranj in se odpeljali na Bled. Tam so nam gostitelji pripravili večerjo in prenočišča v najlepšem hotelu ob bisernem jezeru. Tržaški kmetje opremljen in je v njem nekdaj bivala le velika gospoda, zlasti zaradi izredno visokih cen. V današnji Jugoslaviji pa je razlika v cenah med najlepšima hotelj in restavracijami ter navadnimi lekali razmeroma majhna in dostop do najlepših lokalov ima danes tudi preprost delavec in žuljav kmet, čeprav nimata vedno kra. vate in klobuka po zacnji modi, zato pa sta počitka in udobja še bolj potrebna in vredna. V nedeljo zjutraj je avtobus odpeljal izletnike na zeleno Sta. jersko proti Žalcu pri Celju. Ze sama vožnja je bila pravi užitek ob prek.asnem jesen:kem soncu. O krasoti Gorenjske ve že vsak Slovenec i-n tudi Jugoslovan kaj povedati. Občudovanja, skoraj zav danja vredna pa so zlastj posamezne kmečke hiše in tudi naselja vzdolž skoraj vseh cest Ze po njihovi zunanjosti se vič4, da v njih ni pomanjkanja in velikih skrbi za bodočnosl. Cvetlice po oknili in na vrtovih okrog hiš nam to domnevo še potrjujejo. Cesta ni sicer š-e vsa asfaltirana odnosno tlakovana, vendar pa se človek po njej prav prijetno vozi. ker je držana v najlepšem redu. Poželjivost pa ti še pos bej vzbujajo lepa rdeča jabolka na jablanah obcestnih nasadov. Hmeljarska zadruga «Hme-zad» vžalcu nudi najbrž vsrke-mu obiskovalcu, in seveda tudi naprednemu kmetu mnogo zanimivega. Saj se ukvarja s pridelovanjem in prodajo hmelja ali »zelenega zlata*, kakor ga tam prav radi imenujejo. Večini tržaških kmetovalcev pa je bil hmelj znan komaj po imenu. Je to večletna rastlina plezalka, katere plod so mali storži in jih p ubirajo preden so zreli ter jih petem prav drago prodajajo za neobhodno potrebno «začimbo» ali primes pivu. Saj zadostuje približno samo 200 g teh storžev za 10 hi piva, kateremu daje ta začimba prijeten okus in venj ter ga ohrani dalj časa svertlo. čisto. Menijo, da je Žalec 5 svojim okolišem, v katerem pridelujejo hmelj, najbogatejši del Slo. venije in morda Jugoslavije sploh, zahvaljujoč se vprav plodu te rastline. Sicer uspeva hmelj skoraj vsepovsod v zmer. nem pasu tudi kot divja meja, so po večini z obzirnostjo sto-1 ali uporaben in prav dober pali v ta hotel, ki je skoroda I plod daje le na izredno ro- Jžaške Slovenke pred pol stoletjem za svoj in narodov preporod $*W.Ž9heJ tJ!avil,ne"a vredno, ti po našem življu. Predvsem je zbral okoli Marice Nadlišek- lahko spotaknil. Za svoj narod ta so se v obdobju zadnjih dveh «ki ie mri malih narodih velik* ^iTksti ,-bJemh umstvenih iz notretoe n« samoobrambi in Bartolove in njene »Slovenke*, je bil tedaj izgubljen in ™. “ .. cn* o JV*®?.1L ^slit erio jJLMh prizade- dovitni zemlji z ustreznim podnebjem. Savinjska dolina z Žalcem kot sredi.če je za pridelovanje prav do-b.ega hmelja izredno ugodna že po naravi. Tamkajšnji pridelek slovi od nekdaj tudi izven Evrope in v zadnjih letih ga pricino kupuje, jo in viscko p’ačujejo tudi A-meričani in Anglsži. ki so v tem pogledu zelo zahtevni. Pn kakovosti ga v Evropi morda prekaša . sam0 še hmelj iz Zateca na Češkem. Hmelj zahteva mnrgo nege in dela. Za njegovo pridelovanje so zlasti značilni 6 do 8 m dolgi koli, ki jih pestavijo pokonci k rastlinam v razda’ji enega metra. Rastlina pleza poleti nanje in tam zarodi. V drugi polovici avgusta pc-birsjo hmeljev plod raz kole, ki jih zato postavijo na tla. Na* 1 ha-zemljišča naberejo od 500 do 1000 kg zelenih storžev, ki jih morajo najprej osušiti, n*.kar jih kme. 1 jarji oddajo zacVugi v shrambo in predajo. Pridelek je pač odvisen od letine in od nege, ki jo posveti kmet rastlinam. A. C. (Nadaljevanje sledi) 4,08 milijonov in čehoslovaški s 0,68. Kmalu zatem je obseg jugoslovanskega izvoza skozi Trst zelo padlel. To deloma zaradi zaščitnih tarif, ki jih je uvedla jugoslovanska vlada v korist svojih pritamišč, deloma pa zaradi! političnih vzrokov, kot je bila blokada Italije ob abesinski ycjni. Začutila, se pa je že tudi konkurenca romunskega in. ruskega lesa. Spremembe v strukturi prometa, ki so nastal^ v obdobju pred drugo svetovno vojno, bi lahko na kratko označili, kot porast čistega tranzitnega prometa jr. padec trgovskega prometa. Samo okoli 20 odstotkov blaga je prehajalo skozi roke tržaških trgovcev, 80 odstotkov pa predstavlja čisti tranzit. Po drug; svetovni vojni je iiasta] nov položaj. Obnova, načrt ERP, novi politični bloki, neva velika tržišča, vse to je vplivalo na premet z lesom. C SR, Romunija, Poljska in SZ se zapro in gospodarsko izolirajo. Avstrija in Jugoslavija zavojujeta nova tržišča in izkoriščata svoje lesno bogastvo kot š® nikoli. Jadransko morje je v teh pogojih dobilo poseben pomen, ker se po njem izvažajo te velikg, količin® lesa. Jugoslavija usmerja precejšen del svojega izvoza y lastna pristanišča, Avstrija pa izvaža skoraj vse skozi Trst, Številke, ki s® nanašajo na cfcdbbjg januar-avgust 1938, 1950. in 1951. leta nam jasno dokazujejo zelo globoke izpre-membe, kj so nastale v tržaškem lesnem prometu: prihodi z železnico (januar-avgust, v tisoč centih) 1951 1950 1938 2.596 201 73 255 2.543 183 126 Avstrija Jugoslavija CSR vsega skupaj (vključene tudi dlruge države) 3.012 326 11 2.937 663 V proučevanem obdobju vidimo, da se je lesni promet povečal za skoro 400 odstotkov v primerjavi s 1938 letom. Pri tem ogromnem porastu je predvsem udeležena Avstrija, ki je sama udeležena pri povečanju s 97 odstotki Na drugem' mestu je Jugoslavija, ki j® pred vojno bila mnogo pred ostalimi državami, sedanji njen izvoz je pa mnogo manjši. Cehoslovaška je sicer lani še . dosegla pre-cejšnjoeafevitlkiis.-.je-pa po novih ukrepih uvedenih y njej, letos padla za polovico, Ce upoštevamo lesni promet, ki ga je doseglo pristanišče v letih pred vojno in lani, dobimo sledečo sliko; 1913. je dosegel 4,8 milijonov centov, 1934. letai 4,7 milij. centov, 1934. leta 1,2 milij. centov, 1949. leta 5,7, milij. centov in 1950. leta 8.9 milij. centov. Ti podatki nam zelo slikovito prikazujejo ogro-men skok. lesnega prometa. Ve. lika količina, ki bo letos gotovo presegla 9 milijonov centov, prepeljanega lesa postavlja ce. lo vrsto proti' mcv pred pristanišče. Ta velika količina lesa je napolnila vse lesno pristanišče, zasedla železniške vozove in ustvarila vrsto tižav pri prometu. Glavna težava je bre2 dvoma pomanjkanje rednih la. dijskih preg irj svobodnega ladjevja. Ce pogledamo, kam so bild usmsrjene vse te velike količine lesa, ugotovimo, da so se zmanjšale količine za italijanski trg, ker gre v Italijo avstrijski les ,po železnici, iz Jugoslavije pa prihaja skozi dalmatinska pristanišča. Levantski trg, ki je, zabeležil zelo velik skok v primerjavi s 1938. letom se je pokazal mirnejši v primerjavi s 1950 letom. To dlloma zaradi večjih nakupov, ki s« jih napravili lani, deloma Pa zaradi dviga cen. Samo Palestina je v prvih mesecih letošnjega leta pokupila večje količine. Prav tako so v stalnem- porastu pošiljke proti Angliji in Irski: lito, čeprav lahko zabeležimo v zadnjem času stabilizacijo, bi lahko de jali za prekomorske trgo kot je Argentina Juino-a-friška unija, Sudan, Arabija, Avstralija itd., kii uvažajo znatno večje količine lesa, kot so jih pred vojno. Se vedino pa n; dbsegel Trst nekdanjega stanja kot tržišče .ksotičnega lesa. Ta les sicer predstavlja zelo majhen odstotek v obsegu prometa, vendar jt, zelo pomemben zaradi velik;.,., vrednosti, ki jo predstavlja. Pred vcjno, ko so v mestu samem gradili ,precej velikih prekomorskih potniških ladij, so uporabili velike količine tega lesa celo za Trst sam. Ker pa vedino bclj uporabljajo kovine tudi v vseh nadgradnjah in čedalje manj lesa, jt. ta uvoz padel. Ustvaril se pa je med; tem časom nov potrešnik eksotičnega lesa in' t0 je mečna industrija pohištva, ki potr':fcujfc ve. like količine dragega lesa za pokrivanje boljše vrste pohištva. Vendar ne moremo trditi, da je ta trgovina i# dcssgia razmere iz nekdanjih časov. Večje količine so uvozili tikovega lesa iz Siama, nekatero vrstei iz francoske vzhodne Afrike, iz Brazilije in Indije. Zelo težko je prerokovat) bodoči razvoj lesne trgovine »ko. zi naše nresto. Zavit je v meglo in je odvisen predvsem odi Pd-ločitev velikih severnih proizvajalcev Norveške: Kanade in Rusije. Kraške jame in jamarstvo t^O^JS34*1 tisMh stvari, ,ZeQe ko 8ajo tako v živ' 5* j^a čk*i°4,v življenj,., na. feveda Xa’ To V!piraša- iS i~s stom.- Posredno po-razvoja naro-lilHi hjeB„,,^ pa s stopnjo C o b gos,podatkih ■ tlh Se 1 tiste osi. okou k W, Kolo na p rt d- ief , f® Pred dobrim VfcBkJj tega V'Pja' £VvJih, SaZgk?u žena dru. a’?shto^^nejših na-v j}5r^vriot f vo- vsaj ^rne^ l )<> je \h \ unia vsei5es 1 narod. kJtšitviia naPrednih «5.'vlve le^riena v to. . seveda še « &‘neseiI?opolnosti jo je WS0dov,nskI 77 in boi narod na-t »a. hudsko - ?a osvch°- V-to t^S° vstajo ” ^ Rl°venke W9 stt?Vs'tTn, s zanib>i. Tb zgodo. ^i.bit) ,-bni bolledf na na- Na v kat4’ ki 8a mo. ™ ifršo noh^, a začetki iwiče,a % kPail,tezati °sVa- Po nk>»' Polip b in , as.:m, narod-bjuni gratj. ti po našem življu. Predvsem iz potrebe po samoobrambi in zato, da bi se zajezilo potujčevanj®. smo dobili tedaj v Trstu prvo žensko revijo «Slovenko», ki jo je osnovala in prva leta tudi urejevala pisateljica Mari. ca Nadliš ek - Bartolova. Za to njeno delo, kj se ga je tako smelo lotila, brez zdvajanja nad samo seboj jn nad okoliščinami, ji moramo biti tržaški Slovenci še danes od srca hvaležni. Z njim je ohranila marsikatero mater in njene otroke naši na. rodni skupnosti, v našo kulturno ledino je zaorala globoke brazd*, in vrgla vanje obilo žlahtnega semena. Tega pa, kar je pognalo iz njegovih kali, vsi napori fašističnih oblastnikov in trinogov nikoli niso uspeli do kraja uničiti. Kot Tržačanka, Svetoivančanka. z močnim značajem in opazovalnim darom,. je znala prisluhniti Trstu in vsakemu njegovemu utripu. V svoji čustveni in: umski razgibanosti je spoznala, da se je treta vpiivu tuje kulture in njeni privlačnosti moči postavi, ti v bran z vplivom in privlač. n< močjo lastne narodne kulture. Med seboj nat se tuja kul. tura in domača kultura plemenitila in izpolnjujeta, nikdar pa naj rte aiie kultura služiti tlačiteljem za njihove namene raz. narodovalnosti in zatiranja dru. gega naroda.. Krog naprednih žena, ki se je zbral okoli Marice Nadlišek-Baitolove jn njene «Slnvenke». je zato skušal razširiti pri ženah njihovo kulturno obzorje. Zaradi tega je razumljivo, da se je v tedanji «Slovenki» pojavilo vprašanje o vrednotenju žene. njenih sposobnosti jn njenega' dela. To vprašanje je načela «Slovenkir.a» sotrudnica Marica Stmadova. V svojih ((Prijateljskih pomenkih« je najprej opozorila, da so se za to vprašanje pričele zanimati vst napredne žene v svetu._ Na »Slovenkine» sodelavke in čita-teljice pa je naslovila prošnjo, naj povedo svoje mnenje in naj razodenejo svoj e poglede. Toda tedanje ženstvo se je šele prebujalo, bilo je še nerazgledano in Strnad’ v a j* dobro vedela, kako trda je pot. ki se je je lotila. Zato tudi izzveni njeno razglabljanje spočetka kot tožba, v kateri se sprašuje: «Alj Slovenke res tako daleč zaostajamo za ženami drugih narodov? Ali smo zadovoljne z obstoječimi razmerami?« Marica Nadlišek - Bartolova ■i.; kot najnaprednejša tržaška Slovenka najbolje vedela, da Slovenke ne smejo biti zadovoljne z obstoječimi razmerami in da morajo za vsako ceno dobit; tj žen* drugih, naprednejših narodov. Trst pa. to naše okno v svet. je imel vse polno takih točk. ob katerih se ie človek brez močne volje in poguma lahko spotaknil. Za svoj narod je bil teda j izgubljen in v neredkih primerih j* postal glas. nik tujih, njemu nasprotnih in sovražnih prizadevanj. Zato j,e bilo treba ženo ip mater, ki ohranja ogenj domačega ognji, šča, kulturno dvigati in povečati njen mali kulturni zaklad. Iz njega naj črpa moč. ki naj Ji pomaga ohraniti svoj rod lastnemu narodu. Slovenkine sodelavke in bralke naj torej spregovorijo, kaj mislijo o vrednotenju žen. in njenega de. :a- Krog tedanjih slovenskih izobiaženk pa j'e fctil czpk. Naj višja izobrazba, ki so jo do-segle, je bila učiteljska Zato mora Marica Strnadcva spočetka le sama razvijati svoje misli, Naravnih zakonov družbenega razvoja ne pozna in zaradi tega tudi bistvo vprašanja ne more čisto dojeti. Njene misli so nejasne jn prihajajo v medsebojna protislovja. Ko pravi da j* naloga žena. da rešijo svo’ je vprašanje glede na razvoj družbenega življenja, in da se ženi ne sm* odrekati pravica do izobrazbe, se vprašuie «Kai bi pomagalo narodu, če bi imel vse polno ženskih zdravnikov profesorjev, uradnikov dobrih’ mater pa ne. Zivljenv d-e go cvema gospodarjema se „e da služiti« Ta njen enostavni zaključek seveda ni plod žive stvarnosti temveč le osebnih gledanj In' ta so se v obdobju zadnjih dveh, treh desetletij izkazala za neživljenjska, saj smo dobili na stotine akademsko izobraženih žena, ki se uspešno udejstvuje jo v svojem .poklicu in, So j stol časno tudi dobre matere. V nekem pogledu lahko .najboljše ker je njihovo kulturno obzorij široko in laže pomagajo razvoju otrokove duševnosti. Str-nadova naših izkušenj ni imela in so tudi zato njeni zaključki enostavni in nepravilni. Važ nest vprašanja pa močno oh čuti. vrača se k njemu razčlenjuj* ga in vedno znova obstane pri vzgoji otrok, ki je odvisna o 5* nice del Beclricha Smjj Igra orkester Perri „r,K3-,Lir Valčki Antonlna DV0lfl A Urednikova beležnica. g ska pošta. 18.20 Nart** fil*L poje sopranistka Dari|la na harmoniko sprem'Javei: *'|# Stanko. 18.40 Maurice jV pjlKL, cert za levo roko. 1»- # (tujt mazurke. 19.40 Zaba^ ** 20.00 Veseli večer, p melodije. 21.30 Igra * jj.IL* kester Radia Ljubljana. p p ples in razvedrilo. *"■ in razvedrilo. ,. 1 It ST **• ji.30 7.30 Jutranja vsakega nekaj. 12.0° dejstva, 12.15 Dve » Pji* uverturi. 12.36 Beri'«'^iilftpl karneval. 13.00 Sranie > duet. 13.30 Lahka 8',aS A jt Plesna glasba. 18.00 n(:c )p. ke. 18.15 Čajkovski. * .* 1, v b-molu. 18.46 Gor- plesi f sodija v modrem. I";. sBa ' pir nih narodov. 19.30 ^ ori5t*-ii( vij. 20.10 Koncert j #rRjj» Sana Pertota. 20.40 L 1.3OJ p) 21.00 Slovenski motivu jA j, senet: Suita iz b T(1(jerai» 'f 21.46 Starinski In.“j' plLf 22.00 Sobotni v3TSl,„šer. , J černi ples. 23.00 pol^ ska nočna glasba. glasba. Til ST '• 8.15*1 7.45 Jutranja R Amerike. 1 stadionu »Prvi maj*. ................ 1.111.1...umu.....mm.................................................................................................................... .....mm............... MILAN MARJANOVIČ: «DIPLOMATSKA BORBA ZA JADRAN 1914 DO 1924 ;r. 12.00 Laro« • gpVtf A ■srni in ritmi- 4,iu sti. 14.30 Jazz. l3„! eiasb’j).£ bolnike. 16.30 Plesna »Poročna koračnica* .9 iS uj/š 19.00 Glas Amerik«- beni V j za vioTno. 20.33 G - Mr '-H.l* WOODROW WILSON (1856—1924) ameriški državnik, univerzitetni profesor guverner držat* New Jersey <1910) in predsednik ZDA (1912—1920). V prvi svetovni vojni najprej nevtralen, nato se ja pridružil Antanti. Po ponovni izvolitvi za predsednika <1916) napovedal vojno Nemčiji in AvrtriH m z njegovo pom~č'o je bila Balkan ni bil neodvisen. Velike sile, predvsem pa Ber« lin, so odločevale, kaj se mora tu dogajati. Zato sem nasproten temu, da bi se katerikoli evropski sili dovolilo, da položi nogo na Balkan. Ce bi to dopustili, bi bilo to usodno. Dogovore leta 1815 ln 1871 so sklenili vojaki in oni so odgovorni za aneksijo Alzacije in Lorene. Vojaki so vodili iz katastrofe v katastrofo. Škodljivo bi bilo za svetovni mir, te bi Italija karkoli posedovala na vzhodni obali Jadrana. Mi organiziramo veliko mednarodno zvezo, kateire del Je tudi Italija, celo eden Izmed vodilnih delov. Ce bi potrebovala ie strateški privilegij, bi to pomenilo, da bi vzporedno obstajala dva sistema; stari in novi in da bi ona imela v desni roki novi, v levi pa stan red. A-meriško ljudstvo tega ne bi moglo trpeti. V Ameriki so (ODLOMEK) 2. Žolčna debata v Parizu o naših krajih nesebično zavzemal za čim pravični jše reševanje mednarodnih sporov. Postavil u, t -melje Zve. svetavna I Z* narodov. Londonskega spora-vojna odločena v korist Antonu, žuma zaradi katerega >« Ha te Na mirovni konferenci se je I Italiji v vojno, ni priznaval. siti stvari starega reda. Ali ne samo v Ameriki; ves svet Je tega sit. Amerika ne bi podpirala vlade, ki bi se tega posluževala. Ml v tej sobi govorimo, kakor da smo gospodarji Evrope, vendar smo v tem otročji. Ce novega reda ne bodo korektno razlagah, bo svet doživel tragično usodo. Zato dajem v tej stvari živa priporočila svojim italijanskim kolegom. Hočem biti njihov prijatelj, njihov razumni prijatelj. Ne bi pomagal Italiji, če bi pristal na njihove želje. Prepuščam zgodovini, da sodi, če sem ji pomagal bolje jaz ali pa ji bolje služijo tisti, ki vztrajajo na zahtevah po Reki in Dalmaciji. »Jaz nisem vezan v Evropi. Rojen sem 3000 milj daleč od tu in sem preživel tako daleč večji del svojega življenja. C as Je bil, ko se nisem zanimal in niti trenil za tisto, kar se dogaja v Ev. ropi. Sedaj pa je imela Arne. rika nalogo, da pomaga Evropi ustvariti novi red ln Jaz moram svojo nalogo izvršiti do konca. Na ta način lahko pripravim ameriški narod, da da vso pomoč, drugače pa ne. Opozoril bom svoje italijanske kolege na to, da — če ne uspem — ni mogoče ničesar pričakovati od ameriškega ljudstva. Živo nasprotje Na te odprte besede in po. žive je vstal Sonnino in poskušal, da bi spet vse prlve-del na svojo tezo »sigurnosti Italije*, poudarjajoč, da ni zahteval strateških položajev zaradi napada, temveč samo zaradi obrambe I-talije; kako Italijani nimajo napadalnih namenov, temveč samo potrebo po zaščiti zaradi sedanje usodne izpostavljenosti napadom z vseh strani m kako nobena teoretična zaščita Zveze narodov ni zmožna, da obrani Italijo tudi od napada majhnega sovražnega ladjevja, ki bi se moglo skrivati za dalmatinskimi otoki. »Ce ne bi dali Italiji obale, ki jo zahteva Je rekel Sonnino — bi to pomenilo, da pustimo skušnjavo vsakomur. ki bi nas hotel napasti, obenem pa bi nam pustili IzkuSnjavo, da stopimo v vojno z namenom, da enkrat za zmeraj dokončno odpravimo take nevarne položaje in podrejenosti... Tak je naš položaj in zato ne moremo odstopiti od tistega, kar zahtevamo*. «Zveza narodov je šele v povojih, ona je eksperiment in ne ve se, kako bo delovala. Najprej Je treba spreme- niti celotni način mišljenja in čutenja narodov. Zločin bi bil, če bi sprejeli ureditev naših stvari tako kakor predlagate vi. Italija je sprejela nase velike odgovornosti za jamstva drugim, ni pa zahtevala nobenih jamstev zase*. Wilson je nato dejal: »Tudi vi ste dobili jamstva*-Sonnino je napadel in žalil balkanske narode; »Na drugi strani Jadrana mejimo na balkanske narode, ki so razburljivi in intrigantski, sposobni in navajeni potvar. jati dokumente in podobno*, je dejal Sonnino, medtem ko je Wilson odvrnil: «Govorite o času, ko so se velike sile posluževale Balkana za svoje intrige*. Kot zadnja sta govorila Clemenceau in Lloyd George. Clemenceau zahteva ne- kakšno sredino: soglasen Je z Wilsonom, da je treba napraviti red, priznava pa, da je to Se težko, obenem pa imata Francija ln Anglija vezane roke z londonskim sporazumom. Toda če daje sporazum Dalmacijo Italiji, daje Reko Hrvatski. «Presenečen sem — Je rekel Clemenceau — da zahteva sedaj Italija Reko in obžalujem, da hoče Italija s tem izgovorom prekiniti z zavezniki. Mislim, da bi naši zavezniški prijatelji napravili napačen korak. Ne verujem, da bi s tem služili svoji stvari in stvari civili-zacije. Upam, da naši italijanski prijatelji ne bodo veliko polagali na navdušenje prvega obdobja, ki bi moglo opravičiti njihovo ravnanje. Nekaj kasneje bi se pojavile hladne in neizbežne posledice odtujitve od prijate- GEORGE CLEMENCEAU (1842—1929) francoski zdravnik, novinar in državnik. V mi rnem času večni ruŠikc vlad, med vojno pa je v najtežjem trenutku prevzel položaj ministra za vojsko in predsednika vlade (1917—1920). Kat človik močne roke je vlil francoski vojski nov duh in s tem pripomogel fc zmagi. Zaradi tega so ga imenovali «očeta domovine*. Kot predsednik mirovne konference v Versaillesu je nastopal kot diktator. ........ Ijev. Ml Francozi s ^ vzrok, da seLPrratde)V kor sem že ve^-- ^ -, radi načina, kako delali Italijani Vendar je t° *e » g off je treba preiti P d0#rii)r ga kritičnega t tK IJ morem govoriti tIpeaj)< morem jenja. Zelo bomo ^ nas bodo ^a,p,utrPeiay bo Italija bolj "**: spoP Orlando je dodal: «Brez dv« „3; Clemenceau ie lt9lij*$j& val: »Ce b0(d° 0d jenju, vendar ^ -j. tetičnostjo l^njo,1^ stilu dal ffljevani* Postni predal 902. - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA ~ i vsak mm vUlne v Slrlnl 1 stolpca: trgovski 80. linanCno-mh rumrtnlce 90 lir. Za FLRJ: za vsak mm Strine i stoipca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg urednik STANISLAV RENKO — Tiska TržaSkl tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco MI,. Tel. U-32. Koper, Ul. Battlstl 301a-l Tel. 70 iihfdnISTVU' ULICA MONTECCH1 St. «, Ul. nad. - Telefon Stev. 93-808 In 94-638. PoSti UREDNIŠTVU. OGLASI: od 8.30 • 13 In od 19 • 18. • Tel. 73-38. Cene oglasov: Za St. 20. - Telefonska St 71 38 M Ur_ Zt M v|al| mm |lrlne , stolpca j . i ......... ■ 1 1 " ■ »■ .m ............ 11" sečno NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: izvod 6, mesečno 150 din. FLRJ: Izvod 6, Poštni tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. —• Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Ljubljana Tyrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega Uska