91
in lepi jeseni, o tihih ljudeh, ki mirno trpe, mirno uživajo in mirno filozofirajo. Nič nimajo skupnega z nenavadnimi osebami modernih novelet in nič niso v sorodu s starimi junaki, ki jim je pisatelj preračunil vsako besedo ter utemeljil in opravičil vsak korak. Tako rastejo - čeprav niso vedno najboljši predmet za črtico — kakor jih je rodila Dalmacija in kakor jih je dal Bog.                                                           A.
Kolo hrvatskih umjetnika. Ta zbirka reprodukcij slik in kipov skoroda vseh modernih hrvaških umetnikov je najlepša izmed vseh publikacij „Matice Hrvatske". Posebno lepe so slike C. Medoviča, O. Ive-koviča, B. Šenoe in drugih. V tej številki „Dom in Sveta" smo objavili eno izmed teh reprodukcij, „Kro-nanje Kralja Vladislava" od C. Medoviča; v prihodnji številki objavimo še nekaj slik iz „Kola hrvatskih umjetnika". Klišeje nam je rade volje poslala „Matica Hrvatska", za kar se ji tu toplo zahvaljujemo.
Uredništvo.
Povjest filozofije. Dr. Albert Bazal a. I. Povjest narodne filozofije grčke. To delo je skrbno sestavljeno na podlagi obširne filozofske literature, ki jo pisatelj vso navaja v posebnem dodatku. Seveda velja to za občo karakteristiko modroslovnih sestavov, ne pa za podrobnosti. Kar smatramo mi za velik pogrešek, je nekritično, le navidez objektivno izvajanje enega sistema iz drugega, tisto estetsko presojanje problemov, ki je na škodo resnici. Zgodovina filozofije je potrebna, ni pa upravičeno naziranje, ki bi hotelo vso filozofijo resolvirati zgolj v zgodovino, v historiški razvoj njenih problemov. To je ravnotako enostransko kakor heg-lovska ideologija ali pa Marksovo doktrinarstvo. Tudi definicija filozofije ni pri dr. Bazali apriorna, scientia de causis supremis. Zanj je ta definicija kakor vsaka druga le relativno veljavno stališče. Definicija Bazalova, da je filozofija „najopčenija nauka, koja treba da občene spoznaje pojedinih nauka svede u jedinstvenu cjelinu bez protuslovja" je resnična, toda ne izčrpa vsega objekta te vede. Psihološko, knlturnohistoriško in prag-matiško umevanje modroslovnih sestavov ni kriterij za njihovo upravičenost, zato je prava kritika na tem stališču nemogoča. To se vidi tudi pri Bazali, ki hoče, da je kritika imanentna. Imanentna kritika ni nobeno presojanje, ampak zgolj umevanje. Kritika je nujno transcendentna, ker je nemogoče stvar iz njenega lastnega stališča objektivno presoditi. Imanentna kritika zasledi kvečjemu notranja protislovja v sestavu. Tudi ne velja splošno, da načelni pogreški v filozofskih sestavih niso absolutni. Sistem, ki nika vzročnost v stvareh, je vsaj v svojih principih absolutno, in ne samo rela-
tivno pogrešen. Stališče Bazale je res zelo pripravno za doumevanje posebnosti tega ali onega sestava, je res umetniško, ker nam podaja takorekoč kolorit sestavov, ni pa kritiško in strogo intelektualno. Kar se tiče zgodovine filozofije same, je na vsak način orientalska špekulacija zelo borno obdelana. Mene je uprav osupnilo, kako površno je obdelana iranska špekulacija, Zendov sestav in filozofski temelj egiptovskih teogonij. Platon je obširno obdelan naškodo Aristotela. Sploh ni pisatelj vsled svoje metode mogel preblemov razjasniti v njihovi medsebojni zvezi, ker se je preveč omejil zgolj na grško modroslovje. Zato je tudi premalo uvaževal orientalski vpliv, vsaj na jonsko filozofijo. Nam se zdi, da je za naše čase in potrebe bolj pripravna zgodovina filozofije, ki zasleduje temeljna vprašanja modroslovja v vseh dobah v njihovi realni zvezi, kakor na primer Willmann v „Zgodovini idealizma". Čisto brezdvomno je, da dr. Bazala pri zgodovini srednjeveške filozofije ne bo mogel čitateljev zadostno uvesti v problem med nominalizmom in realizmom, ker je v prvem zvezku spoznavnoteoretiški problem pri Aristotelu zelo ne-dostatno obdelan. Knjiga bo dobro služila srednješolcem in akademikom, ki se pobliže bavijo s hele-nistiko, da jih orientira v glavnih smereh grških sestavov in v filozofski literaturi.                            F. T.
Druge.
Historv of the diocese of Sault Ste. Marie and Marquette, containing a full and accurate account of the development of the catholic church in Uper Michigan with Portraits of Bishops, Priest and Illu-stracions of Churches Old and New. By Rev. Antoine Ivan Rezek. Vol. I. Houghton — Michigan 1906. (Zgodovina Sault škofije sv. Marije in Marquette, obsegajoča popoln in natančen opis razvoja katoliške cerkve v Gorenjem Michiganu. S portreti škofov, duhovnikov in slikami novih in starih cerkva. Spisal Anton Ivan Rezek. Knjiga prva. Houghton, Michigan 1906.) 40, 393 str. — Ta nad vse lepo opremljena, zanimiva, v gladki angleščini pisana knjiga sodi prav za prav v predel »Slovensko slovstvo". Delo je slovenskega župnika Režeka v Severni Ameriki in pred vsem opisuje napore ondotnih velikih slovenskih misijonarjev: škofov Barage, Mraka, Vrtina in njih sotrudnikov. Prijatelj lista nam je doposlal obširnejše poročilo, katero priobčimo, kakor hitro nam dojdejo potrebne slike, katere bodo brez dvojbe tudi v stari domovini zanimale čestilce naših slavnih Amerikancev.
12*