nimì griči prijetne marburžke okolice, zasliŠim — oj rajske radosti! — prelepo narodno pesem : I bitt Herr Hauptmann bitt recht schön Lassens ihn auf Urlaub geh'n, — Srečni pesnik Wiener Freiwilligera! od taksne slave nisi senjal, kadar si te verstice pisal, da čisto slovenske dekleta na marburžkih gričih bodo tako slastno tvoj uzvišeni dušni plod uživale. Glejte pes­ niki slovenski! — Vi ste premalo praktični, letate previsoko med zvez­ dami; pesmarite, kakor vrednik Hansjörgelnov, in obveljali bodete. — Čuj še edno čudo, dragi Glasnik! V gledišni kavarnici na mizi ležijo Novice. Jeli je mogoče v javni hiši mesta, ktero je pred ne­ kimi leti nek nemški vseuČelišni profesor imenoval „deutscheInsel" v augs- buržki Allgemeinere! najti slovensk Časopis? Da — da — je mogoče, če ga slovenski domoljubi plačujejo, kteri si v ti kavarnici vsaki dan hladne želodČeke z sivo Čorbo sogre- vajo. To so sopet nepraktični ljudi, ljubi moj Glasnik! Pijejo ravno tisto čorbo za ravno tisti denar, kakor nemški gosti, njih število v razm&pi.:^?Časnikov tudi ni premalo, ali za nemške Čorbopivce kupuje kavarni Čar ne enega — temoč ducent nemških Časopisov, za slovenske goste pa ne zmore naročnine. *Cuda da „štandrehta" ne pobira zato, da slovensk časnik leži na njegovi mizi. Drugači slovenščina v tem mestu ne cvete naj bolje v javnem živlenji, celo ni na občinskih tablah, ktere oznanujejo imena vesi, kraja in okrožja. Na teh tablah so samo nemške poznamenovanja. Kako stoji s slovenskim slovstvom v Marburgu? Slabo. Živi sicer tukaj nekoliko pisateljev, ali to so ubožčeki, kakor skoro vsi slovenski pisatelji, kteri v materinskem jeziku pišejo. Životarijo, kakor ubogi Irci pri plitvi skledi, v kteri letos, ker je krompir toliko drag, celo te hrane ubogih ni; — trudijo se za narod in doprinašajo velike žertve na žertvenik domovine, pa za vse to je njih plačilo obre­ kovanje ali pomilovanje. Glej, ljubi Glasnik, takšen je moj pepelnični dopis. Kader zeleni Juri prijaha, odidem spet v svoj dragi Verbovec, in odonod hočeš do­ bivati veselejše dopise. — Da si nam zdrav in jarnega. Čistega gerla! h Talenja na Štlrskem mesca februarja. J. P.lVijanski. — Zvedeli bi radi iz naših okolic kaj. No, povedati Vara imam mnogo o obnašanji, običajih, značajih in drugih stvari naših nekoliko zaspa­ nih Slovencov, to je zaspanih in rebus literariis ! Vendar kolo Časa mi ne pripušča vsega danes omeniti; tudi Glasniku bi gotovo pomankovalo prostora za mojo koderČijo. Po malem in kratkem pa bodete vse pozve- deli, kar sem se namenil Vam pisati. Kajti je ravno danes pepelnica in pust za herbtom imamo, poko­ pan v temno globoČino minulosti, naj se še jedenkrat ozrem nazaj na Kurantove praznike. Akoravno so vse meršave burke in puhle norČa- rije potihnile s pustom in se pogreznile v grob, jim še vendar nočem dati miril, Če se reče ravno, da naj se mertvi pri miru puste. V pred- pustu se pri našili Slovencili marsikaj mičnega, zanimivega in smeš­ nega godi, čuje in vidi. Pust je sploli čas, v kterem je skoro vse noroglavo in vse sorte šale vganja, pust je Čas, v kterem se še tudi nar več slovenskih šeg in navad nahaja, posebno pri ženitbah, kloba- sijah in drugih gostarijah, kadar vince našemu slovenskemu dedu ali pa slovenski ženki glavo razbeli! Če so ravno dan današnji domorodne igre, šege in navade bolj redke in so vže veČjidel zaspanČkale, sem še vendar veseljem tu jih nekoliko zapazil. Evo tu jedno ! Znana je menda po več krajih Slovenije šega pri pirovanji, da, če se nevesta iz jedne občine, ali jedne župnije v drugo preseli, fantje na občinski meji debelo verv ali pa verigo črez cesto preprežejo in ne pustijo svatov popred naprej, da so si odkupili nevesto. Veriga se zavije v slamo in potem na tla spusti. Kadar pa pridejo svatje, se vzdigne. Svatje misleči, da to jih ne more vzderžati, hočejo naprej. Pa glej, tudi straža je tu, ki jih ne pusti dalje popred, da plačajo in odkupijo nevesto. Preoblečejo se namreč fantje: dva sta stražnika v vojaški obleki, jeden je žendarm ali beriČ na konju, ki svatom jaše nasproti in opazuje, kod da pridejo in da ne uidejo; sopet drugi je „verboltar," ki pisma svatovske pregleduje in potverduje; temu je pridjan tajnik ali „sekreter." Ce je starašina dober mož, se jih ne izogiba in podari tem vradnikom Kurantovim po več forinov, da si vina kupijo in na zdravje in sreČo novih zakonskih pijejo. Nato pa sme ženin tudi ne­ vesto peljati na svoj dom v drugo občinstvo. Ako se pa ženin in stara­ šina obotavljata, fantom kaj podariti, jima odvzamejo nevesto in je ne spuste popred, da je odkupljena. Seveda ta norČarijska šega včasih predaljeČ seže in da se nespodobnosti pripetijo, vendar je vže od ne- kadaj navada taka in ljudstvo pravi, da je to „domaČa postava." Sedaj je vže vendar zelo redka. Zapišem Vam te običaj za kratek Čas in v spomin rajnega pusta! — Iz Zagreba 20. febr. A. K. — Potovaje po širokem svetu na­ leti Človek na marsikaj, čemur se mora čuditi. Kdor pa želi kaj Čisto po­ sebnega viditi, naj pride v Zagreb, predenj se nam raztopi sneg. Vi­ dil bode silne barikade, ki bi gotovo prestrašile in odpodile Turčina, ko bi se podstopil, na nas navaliti. To so ogromni kupi snega, nakupiČeni po vseh ulicah, posebno pa po velikem Jelačićevem tergu, navadno „Harmica" imenovanem. Sicer pa odslej ne bodo nikogar veČ nadle­ govali ti kupi, kajti se je poslovil pust od nas ; do sedaj pa so bili kaj nevarni posebno za one gospođice, ki so cele noči letali iz ene go- stivnice v drugo, iz enega bala na drugega, iz ene zabave na drugo. Nevarnost bila je velika, kajti zgodilo bi se bilo lahko, da si je eden ali drugi teh veternjakov polomil noge, zabredivŠi v napol zmerznjen sneg. — Kar se tiče veselic, že davno ni bilo toliko večernih zabav v Zagrebu kakor letos. Razun navadnih javnih balov v narodnem ka- zališČu in v posameznih gostivnicah so bili s posebno svečanostjo obha-