Kralj in nehvaležna sinova.
^^^j^^V^HIHiiH                 Napisal Makscncij
Vp^-g^i § ivel je v deveti deželi, kjer nikdar ne zahaja solnce, bogat in i tIK$I m^ mogoČen kralj. V vojski s sosednjim kraljem je bil hudo ranjen ^ ^gBfe^            in je ležal na smrtni postelji. Tedaj pa pokliče predse
^HL%2>^HHfl^| svoje tri sinove in jim veli: »Sinovi, moja smrtna ura Bvi^s^^^^^HK se bliža. ^dravniki pravijo, da ni več leka za mojo ^^JHpH^^^Bg rano; le ko bi mi kdo prinesel žive vode, da bi z njo ^^^^^^*^- -^^^ omoČil rano, bi ozdravil. Pojdite je iskat po svetul AIi,   sinovi,   ne   ustražite  se  pota,   zakaj   dafeč   je   do
zlate gore, pod katero izvira živa voda. Ako me Ijubite, bo vam pot kratka. Toda sluŠajte! Kdor mi prinese one vode, ta bodi moj naslednik.«
Nato da vsakemu vrečico cekinov in iskrega konja. — Sinovi odjezdijo. Dirjali so kakor veter in so se Še!e ustavili v temnem gozdu. Ker se je bližala noč,   in so bili konji jako utrujeni,  so sklenili   bratje,   da si poiŽČejo
hh    170   *«-
prenoČišča. Kmalu so nasli koČico pod velikimi, sivimi pečinami. Sli so noter. Sprejela jih je stara, skljuČena žcna. Ta jim je odkazala majhno, a prijaatto sobico.
Ko so pa drugega jutra odhajali, je rekla najmlajšemu: »Kraljevič, tebe Čaka velika sreča, ti boš našel Živo vodo; to mi je povedal moj pri-jatelj Veter. Toda varuj se bratov! Hotela te bosta umoriti.«
Mladenič se ji zahvali za nasvete in odjezdi za bratoma. Ko jih doide, ga vprašata, kaj mu je ona naročila; ako bi jima ne povedal resnice, mu zapretita, da ga ubijeta. Dobro vedoč, da tu ni šale, odvrne brzo: »Starka mi je rekla, da najdem jaz prvi živo vodo.«
»Kaj, ti jo boš dobil ?« se začudita brata. »Pa se ne bo izpolniio njeno prerokovanjel« odvrne srdito najstarejši. Nato ga primeta, in preden se mladenič zave, mu iztakneta brata oči. Potem odjezdita.
Kraljevič je ostal sam v gozdu, le njegov konj se jc pasel blizu njega. Vstal je in, tipaje z rokami pred seboj, šel poČasi med gostimi gozdnimi drevesi. Ko tako blodi brez pravega smotra, pa zaČuje žuborenje vrelca. Ker je bil žejen, se splazi proti onemu mestu, odkoder je prihajal šum. Tam se napije hladne vode in si umije obraz. Komaj je omoČil obraz, že se mu začne svitati, in ko to ponovi vdrugič, izpregleda razločno kot poprej, preden sta ga brata oslepila.
Bila je to Živa voda.
Mladenič si je natoči polno čutarico in gre iskat konja. Ko ga najde, ga napoji s čudotvorno vodo. Ta ga je tako okrepila, da je, ko ga je mla-denič zasedel, letel kot blisk, da so se kopita komaj dotikala zemlje. Kmalu dospe domov.
Oče je že težko čakal sinov in je vedno povpraševal, če že pri-hajajo. Kraljevič stopi k očetu in mu da žive vode. Komaj omoči starec svojo rano, se ta zaceli, in oče poljubi sina na čelo in ¦mu reče: »Ti bos moj naslednik na kraljevem prestolu.«
Črez nekoliko dni dospeta Uidi stare)ša brata. Tudi ta dva prineseta očetu vode, zatrjujoč ga, da je živa voda. Toda kralj jima zapove, naj jo pokusita najprej sama.
Dolgo se obotavljata, slednjiČ pa se vdasta in izpijeta nekoliko kapljic. Toda takoj padeta mrtva na tla, zakaj vodi je bil primeŠan strup. Kralj jih ukaže nato pokopati Čisto preprosto, ker se mu je zdelo, da ta, ki hrepeni po smrti svojega očeta, ni vreden, da se pokoplje na slovesen način, akoravno je kraljev sin.
Novi kralj je vladal mnogo let v svojem kraljevstvu in se še sedaj rad spominja onih dogodkov, če že ni umrl.