Vojni požari v Evropi, Afriki in na Daljnem vzhodu Dogodlri v Evropi Vojno težišče se premika proti vzhodu Jesen in zima si že podajata roko. O kaki nagli odločitvi v evropski vojni ni več govora. Glasilo italijanskega zunanjega ministra jasno priznava dolgotrajnost vojne z besedami: »Italijanski narod se je prepričal, da utegne postati vojna dolga in trda.« Zračna obračunavanja med Nemci in Angleži se sicer nevzdržno nadaljujejo, a kljub temu se premika težišče evropske vojne zopet proti vzhodnemu delu Sredozemlja. Vprašanji zasedbe angleškega otoka in zapadnega ključa do Sredozemskega morja, Gibraltarja, sta se umaknili čez noč v ozadje. V Rimu je po razgovorih s španskim notranjim ministrom Sunerjem prevladalo mnenje, da bi napad na Gibraltar potegnil neposredno tudi Španijo v vojno, kar bi pa tej deželi povzročilo velike skrbi glede prehrane. Izčrpana Španija bi v primeru vojne bila navezana le na dovoz hrane po suhem, v glavnem iz Nemčije ter Italije, ki bi ji pa težko krili vse one potrebščine, ki jih zdaj Španija po veliki večini dobiva z ameriške strani. Da se taka obremenitev prepreči, je načrt vstopa Španije v vojno preložen na čas tik pred odločitvijo sedanje vojne, ko bo Španija prikrajšana na zunanjem dovozu le nekaj tednov. Vzroki za prenos vojnega težišča z zapada proti vzhodu Vzroke za prenos odločilnega vojnega težišča z zapada proti vzhodu je iskati predvsem pri slabih izgledih, da bi zamoglo priti v doglednem času na zapadu do kake odločitve. I3toča..no, ko se je začela ii.mikati zapadna odločitsv, so razni diplomatski koraki odprli evropski vojni nove izgiede na vzhodnem delu Evrope. Predvsem je padel prejšnji režim v Romuniji, ki zalaga Evropo s petrolejem. In ta Romunija je na posredovanje Nemčije ter Italije pristala na razdelitev Sedmograške in na vrnitev južne Dobrudže Bolgarom. Še tolika popustljivost Romunije napram madžarski sosedi in zagotovitev njenih novih mej od strani Nemčije ter Italije ni izmirila odnošajev med Romuni in Madžari. Krvava madžarskororaunska razračunavanja radi manjšin sta spretno izrabili Nemeija ter Italija za vmešavanje z dvema glavnima ciljema, da zasigurata zase romunski petrolej in da odrežeta dovoz pogonskega materiala za Veliko Britanijo. Uradno sporočilo o prihodu Nemcev v Romunijo Uradno poroeilo iz romunske prestolnice o prihodu nemških čet v Romunijo se glasi: Prejšnja romunska vlada je zaprosila za pomoč Nemčije za izpopolnitev izvežbanosti romunske vojske. General Antonescu (sedanji romimski diktator) je ugotovil, da je ta zamisel odlična in jo je sprejel. Nemški rajh se je odzval temu vabilu v naklonjenosti in prijateljstva polnem duhu in sklenil poslati v Romunijo vojaško odposlanstvo, katerega prvi oddelek je prispel 12. oktobra v Bukarešto pod poveljstvom generalov Hansena in Schweidela. Kaj poroča Amerika o prihodu Nemcev in Italijanov v Romunijo? Ameriško poročilo o prihodu Nemcev in Italijanov v Romunijo se glasi: Po bukareških ulicah je videti številne uniforme nemških letalcev. Nad romunsko prestolnico pa je napravilo slovesen polet okrog 150 nemških bombnikov. Po bukareških hotelih in zasebnih stanovanjih, ki jih je mnogo praznih, je pripravljeno vse potrebno za oskrbo nemških in italijanskih vojaških strokovnjakov. Po Bukarešti govore o tem, da pride v kratkevn v Romunijo tudi več sto italijanskih vojaških strokovnjakov, ki da se bodo nastanili delno v petrolejski industriji, delno v Bukarešti, delno pa v Konstanci ob Črnem morju, kjer popravljajo letališče in opremljajo tudi prostor za vodna letala. Prav tako so se širile po Bukarešti noviee, da pripravljajo v Konstanci vse potrebno za oporišča za podmornice. Podmornice naj bi prišle po suhi poti ali po Donavi v razdeljenih kosih in bi jih potem v Konstanci sestavili. Toda te g jvorice uradno niso potrjene, čeprav hočejo vedeti nekateri, da so v Črnem morju že nekatere nemške podmornice. Stališče romunskih sosedov Radi kratko označenih dogodkov v Romuniji je rekel sovjetski maršal Timošenko, da se trudi Rusija z vsemi silami, da ohrani mir. Kljub temu pa se mora oborožiti in pripraviti, ker mora tudi ona računati z možnostjo zapletljajev. Turčija izjavlja: Ako bi hotela nemška vojska skozi Balkan in Turčijo napasti angleške postojanke v Sredozemlju in morda prodreti celo do petrolejskih vrelcev v Iraku, ji Turčija ne bo dovolila prehoda skozi svoje ozemlje. Dva milijona turških bajonetov brani turške meje. Tudi Grčija se ne namerava odpovedati prtjateljskim odnošajem z Anglijo. Anglija namreč jamči za grške meje. V Afrild Odložitev italijanske ofenzive proti Egiptu Važna zadeva, ki zanima svet s področja Sredozemlja, je odmor v italijanski ofenzivi iz Libije proti Egiptu. Italijanski maršal Graziani je zastal v prvotno zmagovitem pohodu radi tega, ker so Angleži na svojem umiku proti Marsa Matruhu ob severnoafriški obali uničili vse puščavske studence in pkužili vodnjake s solzavim plinom, tako da so neporabni za pitno vodo. Grazianijeva vojska je primorana, graditi lastne vodovode. iz libijske stiTir.i. "•'o bo italijanska armada osigurana z zadostnimi količinami vode na potu skozi puščavs': - •¦ •'¦¦•.- ije, bo zopet stopil v ospredje italijanski naval na Egipt in na Sueškl prekop. To pa bo trajalo še precej časa. Iz gibanja »svobodnih« Francozov Zadnje dni je imel angleški ministrski predsednik Churchill v poslanski zbornici govor. Med drugim je omenil tudi ponesrečen napad voditelja »svobodnih« Francozov generala De Gaullea in angleške mornarice na francosko zapadnoafriško pristanišče Dakar. Churchill je priznal, da je bil dogodek pri Dakarju za Anglijo in za generala De Gaullea polomija, da pa kljub temu hoče Anglija tudi v bodoče De Gaulleu kot zastopn':u »vojskujočih se Francozov« nuditi vso podporo. V minulem tednu se je general De Gaulle izkrcal v Duali, ki leži v francoskem afriškem Kamerunu. Kamerun je bila ena prvih francoskih kolonij, ki se je pridružila gibanju generala De Gaullea. Duala je prav blizu angleške kolonije Nigerija, tako da mu bodo Angleži tudi v bodoče lahko vsak čaa priskcčili na pomoč. Na Daljnem vzkodki Splošna zaostrenost Na Daljnem vzhodu v preteklem tednu sicer ni bilo novih odločilnih dogodkov, na splošno pa se je položaj glede vojne nevarnosti zaostril. Napetost med Ameriko in Japonsko narašča, kar je razvidno iz vsakodnevnih gospodarskih in vojaških ukrepov enih in drugih. Ukrepi Amerike proti Japonski Vlada Združenih ameriških držav je prepovedala izvoz pšenice v pristanišča Daljnega vzhoda, katera nadzira Japonska. Dalje je prepovedan na Japonako izvoz bakra in jekla iz Združenih držav in iz Kanade. Medtem ko je storila japonska vlada v minulem tednu vae, da bi vsaj deloma vapostavila znosljive odnošaje z Araeriko, slednja ne samo, da ni prav nič popustila, ampak je dne 11. oktobra popolnoma žabranila izvoz na Japonsko. Ta prepoved se tiče tudi surovega olja, katerega je predelovala Japonska v ^sncin. Atentati v od Japoncev zasedeni Kitajskl Predsednik kitajake vlade Vančivej, ki je bil predsednik kitajske vlade na od japonakih čet zasedenem kitajakem ozemlju, jc bil v preteklem tednu v avojem stanovanju ubit. Umor je izzval veliko vznemirjenje. Japonske oblaati so takoj začele s preiakavo o morilcu, ki se mu je posrečilo pobegniti. Isti dan je bil umorjen tudi župan mesta Šanghaj, katerega je bila postavila Vančivejeva kitajska vlada v aporazumu z Japonci. Preiskava je dognala, da je aanghajskega župana umoril njegov osebni sluga, in aicer medtem, ko je župan spal. Tretji zločinski umor se je zgodil v šanghajskem predmestju Homkiu, kjer je padel kot žrtev zavratnega umora neki višji japonski častnik, katerega ime pa ne objavlja.io.