LETO IV.
TOREK, 15. 1. 1974
St. 1
Samoupravni sporazum o združevanju je podpisan
Na zborih delavcev v naših temeljih organizacijah združenega dela, ki so se organizirale v mesecu novembru so v času od 10. 12. 1973 do 15. 12. 1973 obravnavali osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo.
litični aktivi, ki so obravnavali že podane pripombe in predloge. Nekatere med njimi so dopolnili in jih z dodatnimi predlogi posredovali komisiji za sestavo sporazuma. Komisija je osnutek sporazuma na podlagi dobljenih pripomb in pred-
Na teh zborih so bile podane razne pripombe in dodatni predlogi komisiji za sestavo samoupravnega sporazuma.
Prav tako so osnutek predhodno obravnavali tudi izvršilni odbori družbenopolitičnih organizacij in po-
logov dopolnila in ga v nekaterih členih spremenila, nekaj novih členov vnesla v osnutek, nekatere člene pa celo črtala, odnosno združila.
Tako popravljen osnutek samoupravnega sporazuma so delavci ponovno obrav-
navali in ga sprejemali na svojih zborih v temeljnih oranizacijah združenega dela v času od 17. 12. 1973 do 22. 12. 1973.
Skupno podpisovanje samoupravnega sporazuma o združevanju temeljnih organizacij združenega dela TOZD, lesna predelava Tomaž Godec Bohinjska Bistrica
TOZD, lesna predelava Bled
TOZD, lesna predelava Mojstrana
TOZD, lesna predelava
Podnart
TOZD trgovina
v delovno organizacijo LIP, lesna industrija, katere so s tem samoupravnim sporazumom ustanovile tudi delovno skupnost skupnih služb, je bilo 27. decembra 1973 v hotelu Jelovica na Bledu.
Na slovesnosti so bili poleg predstavnikov zborov in pooblaščencev za podpis samoupravnega sporazuma prisotni odlikovanci LIP Bled in člani CDS, ki so ta dan imeli svoje zadnje zasedanje. Prisoten je bil tudi, predsednik Skupščine občine Radovljica tov. Ivan Cerkovnik, ki je imel prijetno nalogo, da je podelil odlikovanje naslednjim odlikovancem:
1.	RED REPUBLIKE Z BRONASTIM VENCEM
Stanko Iskra
2.	RED DELA
S SREBRNIM VENCEM
Jože Odar Niko Taler Zdravko Knaflič Zofija Hodak Edvard Krapež Jože Mulej Angelca Palhartinger Janez Peterman Jerica Por Dušan Repe Jože Lavrič Viktor Stušek Ludvik Šuligoj Milan Čadež Franc Bolčina
3.	MEDALJA ZASLUGE ZA NAROD
Anton (Jože) Dežman
4.	MEDALJA DELA Jerica Srna
Janez Robič Pavla Urbanč Franc Stare Katarina Varl Antonija Vodnjov
Janez Jakopič Jožica Bolčina Anton (Janeza) Dežman Zalka Čufer Janez Cerkovnik Jožefa Maurer Cecilija Lotrič Mihael Pazlar Milka Pogačnik Janez Pokljukar Marija Rožič Marija Ropret Ana Praprotnik
Tov. direktor je spregovoril nekaj besed o pomembnosti srečanja tako glede na podpisovanje samoupravnega sporazuma kot tudi na podelitev visokih priznanj zaslužnim delavcem v kolektivu.
Vsem temeljnim organizacijam združenega dela želimo veliko poslovnega uspeha, vsem odlikovancem pa naše iskrene čestitke.
0 delegatskem sistemu
Spremembe so v političnem sistemu vedno odsev nekih sprememb v bazi v družbenoekonomskih proizvodnih odnosih, zato imajo tudi spremembe v skupščinskem sistemu, ki se jih lotevamo, svoj temelj v teh procesih uveljavljanja samoupravnih odnosov.
Gre predvsem za stališča, da se utrdi razredni in demokratični značaj našega političnega sistema, da se uveljavi vodilna vloga delavskega razreda, da izhaja politični sistem iz položaja delovnega človeka in njegove neodtujljive pravice, da razpolaga z ustvarjenim dohodkom svoje delovne organizacije, svoje temeljne samoupravne skupnosti. Iz tega je tudi izhajala zahteva, da se storijo nadaljnji koraki v preraščanju obstoječega politično predstavniškega značaja skupščin z uveljavitvijo delegatskega sistema. Funkcija tega naj bi bila, da se delovnim ljudem zagotovi, da se glede svojih osebnih ter splošnih družbenih interesov neposredno po-
Manjka
Manjka nam organizirana iz-najditeljska dejavnost. Statistike javljajo, da smo zadnji v Evropi, celo za Albanijo, po prijavljenih iznajdbah in izboljšavah v proizvodni tehnologiji. Inovacijska dejavnost, kakor tudi imenujemo iznajditeljstvo, je pomemben del gospodarske strukture vsake napredne dežele in naroda. Ne manjka nam dobrih delavcev, ki so sposobni predlagati izboljšave. Prav pri nas je vedno več zapletenih tehnoloških postopkov,- ki odpirajo široke možnosti za kreativno — ustvarjalno delo v korist družbe, podjetja in posameznika.
Kje so torej vzroki, da smo še vedno tako daleč od organiziranega hotenja in prepričanja o koristnosti inovacij. S poživitvijo iznajditeljskega dela bi najuspešnejše vplivali na zniževanje stroškov proizvodnje, odkrivanja rezerv in zmanjšanje napak in zmanjšanje količin nekvalitetnih izdelkov. Posameznemu iznajditelju ali skupini, moramo zagotoviti objektivno pravico na stimulativne nagrade in odškodnine.
Posebno je važno preganjati zaviralne težnje, nevoščljivost in negativno kritiko, ki so največkrat sovražniki številka ena organiziranemu razvoju inovacijskega dela. Taki negativni pojavi izhajajo često iz vrst tistih, ki imajo premalo delovnih zadolžitev in premalo kontrole nad samim seboj. Izdatnemu stimuliranju racionalizacij, ki so
vezujejo, da jih sami uveljavljajo in da hkrati opravljajo funkcijo oblasti.
Pri spremembah skupščinskega sistema želimo zlasti to, da postane samoupravno in politično odločanje stvar ljudi samih, ki uresničujejo to odločanje v delovnih organizacijah in prek svojih delegatov v različnih drugih oblikah medsebojnega povezovanja ter končno tudi v skupščinah in drugih organih oblasti. Smisel teh sprememb je ta, da se celotno skupščinsko vladavino ter politične izvršilne, upravne, sodne in druge organe podredi vplivu in kontroli delovnih ljudi, združenih v združenem delu. Oblast se torej ne opravlja več preko političnih organizacij, kar je značilno za klasični parlamentarni sistem, temveč prek samoupravno organiziranega delavskega razreda in sistema njegovih delovnih organizacij.
(povzeto iz zbornikov
in revij)
nam.■.
bistvenega pomena za gospodarjenje ne smemo nasprotovati, če razumemo sodobno gospodarjenje in motiviranje.
Najhujše zlo so tisti, ki zavirajo iznajditeljstvo in uvajanje novosti v delo in tehnologijo.
Razvijati in pospeševati novosti ni le pravica, temveč dolžnost vseh tistih kadrov, ki so po delovnem mestu odgovorni za tehnološki in ekonomski napredek delovne organizacije.
Dolžnost tistega, ki kaj ve in zna, da to posreduje za korist svojih sodelavcev, sam pa ima pravico zahtevati vzpodbudno nagrado in odškodnino za vloženo delo. Razlike v prejemkih, ki izhajajo iz dela so socialno pravične in so pomembna stimulacija za boljše in več dela.
V temeljnih organizacija združenega dela se odpirajo prav velike možnosti za pospeševanje izumiteljske ideje in za odgovarjajoče vzpodbudno nagrajevanje. V TOZD bodo delavci osvojili pravilno pojmovanje in odnos do tržišča. Premagati morajo miselnost, da bi se moralo tržišče prilagajati proizvodnji in strokovnim službam. Drugačna usmeritev je napačna. Torej pričakujemo od iznajditeljev in ra-cionalizatorjev vzpodbudo in gibalo za čim hitrejše uspešno vključevanje v zaostreno gospodarsko gibanje doma in v svetu.
Ce je premalo stimulacije in zanimanja, moramo to povečati, če pa je preveč zaviralnih vplivov, jih moramo preganjati.
Hočevar
Sklepi
samoupravnih organov
CDS
1.	Ugodno je ocenil izvajanje sanacijskega programa, ki je bil postavljen v drugi polovici leta.
2.	Potrdil je plan za leto 1974.
Potrdil je tudi plan sredstev investicijskega vzdrževanja, plan stroškov reprezentance, plan stroškov reklame in propagande.
3.	Sprejel je sklep o nabavi cepilne tračne žage za TOZD Podnart.
4.	Potrdil je investicijski program za pohištvo v TOZD, lesna predelava Tomaž Godec Bohinjska Bistrica.
5.	Potrdil je stroške službenih potovanj v inozemstvo od 31. 3. 1973 do 31. 12. 1973.
6.	Tov. Cuznarja je imenoval za predstavnika v koordinacijsko komisijo za samoupravna dogovarjanja.
Svet za delitev dohodka
1.	Na predlog vodje službe OD in vodij ŠD je ocenil in spremenil nekatera delovna mesta.
2.	Potrdil je pribitke na osnovno obračunsko postavko.
Garaže v paketu
IMe le hlodovina
Ni naključje, da ponovno govorimo in pišemo o garaži v paketu. Na to temo je bilo že veliko povedanega in napisanega. Marsikdo pa danes verjetno še ne ve, da bomo končno le pričeli s proizvodnjo garaž. Prva serija bo zagledala luč sveta že ta mesec. Garaže bomo izdelovali v tovarni »Tomaž Godec« v Bohinjski Bistrici.
Našo prvo garažo smo »krstili« za ISO-G 15. Vendar to še ni vse. Temu tipu garaže bodo sledile še vrstne garaže in garaže s podaljškom. Slednja bo imela še dodaten prostor, namenjen za priročno delavnico, orodje za vrtičkarje ali kurilnico.
Verjetno se boste vprašali zakaj smo potrebovali toliko časa
— skoraj dve leti, da smo začeli s proizvodnjo garaž. Kot za vsak nov proizvod, ki ga lansira naše podjetje na trg, so potrebne določene priprave in raziskave. Morali smo testirati samo garažo in pa potrošnika, oz. kupca. V ta namen smo postavili dva prototipa garaže. Prvi stoji na Rečici, drugi pa je postavljen na velesejmu v Zagrebu. Prvi prototip je bil namenjen za konstrukcijske raziskave. Sedaj prestaja že drugo zimo in moramo priznati, da nas ni razočaral.
Rezultati so zelo ugodni. Drugi prototip smo predstavili ljudem na velesejmu v Zagrebu že predlansko leto. Letos smo ga še dopolnili v konstrukcijskem smislu. V takšni obliki bomo garaže letos tudi prodajali.
Interes ljudi, ki so si na sejmu ogledali, pa tudi tistih, ki so o njej samo slišali, je velik. Zato lahko upamo, da bo temu primeren tudi naš komercialni uspeh. Velik faktor igra pri tem tudi cena paketa garaže, ki ni previsoka. Če upoštevamo še to, da je garaža konstruirana tako, da si jo lahko postavi doma vsak sam, potem je situacija za kupca še kako ugodna.
Dosedanja praksa kaže, da so se ljudje doslej odločali za garažo v stanovanjski hiši sami. Vzrok za to je bil v glavnem
v tem, ker na trgu enostavno ni bilo primernih garaž ali pa je tičal vzrok v miselnosti, da se mora človek s svojim avtomobilom pripeljati naravnost do svoje postelje. Računica pa pokaže naslednje. Vemo, da stane danes kvadratni meter koristne stanovanjske površine cca 5000 N din.
Za garažo pa potrebujemo po gradbenih normativih cca 15 m2. Torej nas stane garaža, ki je v stanovanjski hiši cca 75.000 N din. To pa je že številka, nad katero se velja danes zamisliti. Če bi pogledali, kako je s to stvarjo pri naših severnih sose-dih:Dancih, Švedih, Nemcih, ki imajo daleč višji standard od nas, potem bi videli, da skoraj
nihče nima garaže v hiši, pač pa stoji vedno poleg hiše. Če že hočemo vedno posnemati tujce, pa jih posnemajmo še v stvareh, ki so pozitivne in napredne.
Ni skrivnost, da ima naše podjetje v programu tudi proizvodnjo stanovanjskih hiš. In prav garaža je dejansko hiša v malem. Na njej smo si in si bomo nabrali še dosti izkušenj, ki nam bodo pomagale pri bodočem delu na tem področju. Pri vsaki novi stvari nastanejo določene težave in problemi. Vendar moramo gledati na vso stvar z optimizmom in z dobro voljo. To sicer še ni garancija za uspeh, je pa eden od faktorjev, ki bodo pomagali, da ne bomo obstali na sredi začete poti. Danes pa lahko že rečemo, da je z začetkom proizvodnje garaž napravljena prelomnica, ki nam odpira pot v novo področje — industrializacijo hiš, ki nam bo odprla še širše možnosti za afirmacije našega delovnega človeka.
Dobran Ribič
Dopisujte v naše glasilo !
Hlodovina je za nas osnovna in najbolj pomembna surovina. Debela, dolga, gladka, valjasta, ravna, gosta, lepo odžagana, čista, olupljena, neolupljena, v gozdu, na cesti ob žagi in na žagi. Vsa ta vprašanja nas spremljajo, ko rešujemo svojo problematiko.
Da o tem ne bi res le govorili in mislili, usmerimo svoje misli in skrbi nekoliko nazaj, tja, kjer gozd raste, se razvija, proizvaja in izpolnjuje vrsto drugih nalog in od koder se širi blagi in dragoceni vpliv gozdov na širše okolje in v dno človekove biti.
Res je, da vrednost gozda najlažje vrednotimo po proizvodni vrednosti lesnih sortimentov, so pa neovrednotene vrednosti gozda še večjega pomena za človeštvo.
Zaradi tega danes gozdarji ne planirajo zgolj gozdno-gospodar-skega pomena in vloge, temveč postavljajo širše in globje v ospredje planiranje funkcij in vpliva gozdov s stališča nege pokrajine, s stališča rekreacije delovnega človeka, varovanja okolja in seveda tudi s stališča preskrbe industrije z lesno surovino.
Planiranje vloge gozdov temelji na sedanjem stanju in predvideva razvoj gozdne funkcije za prihodnost, ki postaja vse bolj odvisna od teh dobrin. V mnogo-
Izgradnja zdravstvenega doma na Bledu j omogočila kvalitetni in kvcmtvtebni razvoj zdravstvenega varstva prebivalstva blejskega okoliša. Vzporedno z razvojem splošne medicine, laboratorijske službe, rentgenske službe in pomožnih diagnostičnih služb, higiensko epidemaloške dejavnosti, dispanzerskega zdravstvenega varstva dojenčkov in malih otrok, šolskih otrok in mladine, dispanzerskega zdravstvenega varstva žena, fizioterapevtske rehabilitacije, zobozdravstvenega varstva mladine in odraslih, konsultantske specialisti-sti&ne službe in reševalne službe s strokovnim spremstvom, je ostala samo še vrzel na področju zdravstvenega varstva delavcev — obratne ambulante.
Razgovori ZD Jesenice in TOZD zdravstvene enote Bled z delovnimi organizacijami odnosno njihovimi samoupravnimi organi, LIP Bled, GG Bled in Tovarno vezenin Bled, so privedli do končnih zaključkov, da se ustanovi služba zdravstvenega varstva delavcev v okviru obratne ambulante za te delovne organizacije. Za te delovne organizacije pomeni to znaten napredek njihovega zdravstvenega varstva, zlasti v smislu preprečevanja obolenj, krepitve zdravja, hitrega ozdravljenja in pravilne razporeditve na delovna mesta z ozirom na njihove zdravstvene sposobnosti.
Obratna ambulanta za podjetja LIP Bled, GG Bled in Vezenine Bled bo imela v okviru TOZD — zdravstvene enote Bled svoje sodobno urejene prostore, zdravnika in sestro za zdravljenje ter za celotno preventivno varstvo v teh delovnih organizacijah zaposlenih delavcev. Ta obratna ambulanta bo opravljala v okviru svojega programa dela predvsem sledeče naloge:
1.	Na področju socialno medicinske diagnostike:
—	spremljala bo zdravstveno stanje delavcev, zato bo morala poznati strukturo delavcev, zaposlitve, spol, starost, ogroženost Z ozirom na tehnološki proces in delovno mesto;
—	spremljala bo obdelovanje delavcev s posebnim poudarkom
čem pomen gozda še ni opredeljen glede večje in manjše pomembnosti. Planiranje funkcije je nova veda, ki pridobiva na pomenu, zato so mnenja o tem različna, kako doseči najboljše pogoje za pravilno usmerjanje planiranja.
To področje družbeno-politič-nih potreb temelji na potrebah
gozdarstva, kot na planiranju drugih potreb in vplivov. To pomeni, da mora temeljiti na širokem sodelovanju organov, strokovnjakov in strokovnih oblasti. Široko sodelovanje zagotavlja široko vzpodbudo.
na poškodbe in obdelavo obolevnosti, obdelava sistematičnih pregledov ter spremljanje higienskih pogojev dela okolice, v kateri delavci delajo ter iskanje vzročnih zvez pogojev dela z obolevanjem, poškodbami in izostanki z dela.
Obratna ambulanta v teh delovnih organizacijah bo spremljala prihod na delo oziroma na transportna sredstva, fluktuaci-jo delavcev, življenjske pogoje glede stanovanj in socialnih okoliščin, v katerih živijo delavci. Koncem leta bo podala poročilo o delu samoupravnim organom.
2.	S področja socialno medicinske terapije pa bo zdravnik te obratne ambulante s svojim ■teamom poleg običajnega ambulantnega dela opravljal predvsem še sledeče naloge:
—	predhodne zdravstvene preglede pred zaposlitvijo, s posebno pozornostjo za osebe, ki se bodo zaposlile na delavnih mestih, ki zahtevajo posebne psihosomatske pogoje,
—	sistematične preglede, ki se vrše v primerih povečanja števila obolenj, povečanega števila poškodb,
—	specialistične preglede z ozirom na nosečnice, mlade matere itd.,
—	perlustracijo z oizirom na TBC,
—	sistematične preglede ter nadzor nad ogroženimi delovnimi mesti, skupaj z dispanzerjem za medicino dela.
—	periodične medicinske preglede, ki obsegajo vse profile, torej učence v gospodarstvu, vse osebe do 18. leta starosti in delavce do 21. leta starosti,
—	kontrolne prglede posameznih skupin, kroničnih bolnikov vseh obolenj,
—	proučevanje higienskih pogojev pri delu in to z ozirom na mikroklimo, onečiščenje atmosfere, hrupa, razsvetljavo in s tem v zvezi predlaga ukrepe za sanacijo,
—	izvajanje nadzorstva nad prostori sanitarnega bloka, skupnih stanovanj delavcev, prehrane, oskrbo s pittno vodo ter pred-
S takimi novostmi pridobiva gozdarstvo na pomenu, ker se okvir dela in pomena širi na funkcije, ki presegajo dosedanje okvire.
Vedno imejmo v misli, ko gledamo dragocen proizvod naših gozdov, naravo, gozd, kot našo dragocenost, ki jo moramo varovati in čuvati potomcem, ki
bodo še bolj potrebni zelene opojnosti in ugodnega vpliva ohranjene narave, ker bodo še bolj podvrženi strupenemu učinku modernizacije življenja in dela.
Hočevar
laga ukrepe za izboljšanje obstoječega stanja,
—	obvezna in neobvezna cepljenja,
—	spravajanje malih asanacij, deratizacije dezinfikacije skupno z odgovarjajočimi institucijami, ki to izvajajo,
—	določanje delovnih mest kjer pride v poštev dajanje posebnih obrokov hrane,
—	spravajanje sanacijskih mer zaradi izboljšanja delovnih pogojev, klimatizacije, ventilacije, zmanjšanje hrupa, pravilno razsvetljavo ter ostalih zaščitnih mer kot so dispozicije odpadnih snovi, rekreacija itd.,
—	sodelovanje s HTV službo in HTV komisijo pri določanju delovnih mest, kjer pride v poštev uporaba osebnih zaščitnih sredstev ter skrb, da se skupno s HTV službo vodi nadzor nad njimi,
—	integrirana zdravstvena vzgoja pri vsakkodnevnem delu in na vsakem delovnem mestu, posebno s predavanji, tečaji, seminarji, filmi, razstavami, izdajanjem opozorilnih letakov m brošur, ki tretvrajo vprašanje zaščite delavca,
—	skrb za zdravstveno ogrožene kronične bolnike, kronične alkoholike in vrši socialno medicinsko delo na tem področju.
3.	Naloge dnevne operative, odnosno rutinsko ambulantno delo. Tu bo obratni zdravnik s svojim teamom vršil dnevno ambulantno delo, ki obstoja v pregledih in preiskavah v namen postavitve diagnoze, kakor tudi odrejanje, sprovajanje in kontrola zdravljenja ter dela nezmožnosti, nadalje vse medicinske intervencije in rehabilitacija.
Tak bi bil idealen obseg dela obratne ambulante, njen program pa bo odvisen od obsega, ki ga bodo te gospodarske organizacije predlagale m od objektivne možnosti teama, da ta program lahko izvede.
Kolektiv TOZD zdravstvene enote Bled pozdravlja ustanovitev obratne ambulante in želi čimprejšnjo realizacijo sprejetih sklepov, v korist delavcev delovnih organizacij.
Dr. Borut Rus
Nekaj misli ob ustanovitvi obratne ambulante za podjetja LIP Bled, GG Bled in Tovarno vezenin Bled
Kaj je zgrajeno z iso-spanom
Ker smo zaključili s poslovnim letom, se mi zdi primemo, da dam nekaj podatkov o plasmami našega izdelka ISO-SPAN na jugoslovanski trg.
Stanovanjski blok v Logatcu
Do 31. 12. 1973 smo prodali 598.043 komadov, to pomeni, da je bilo precej kubikov zidu zgrajenega iz iso-spana. Največ odjemalcev je bilo s področja Ptuja, Murske Sobote, Kamnika, Radovljice, Jesenic, Nove Gorice, Kozine, Portoroža, Prevalj, Idrije, Vrhnike, Logatca in Velenja (v glavnem družbeni sektor).
Kar se samih obejktov tiče, bom navedel samo najznačilnejše. Radovljiške stanovanjske bloke bom omenil prve, ker so bili tudi prvi zgrajeni iz naših zidakov in so predstavljali odskočno desko za plasman na ostalo tržišče. V Kranjski gori so zarsli stanovanjski stolpiči in so rezultati zadovoljivi. Na Jesenicah je nekaj manjših stanovanjskih objektov, med večje pa spada otroški vrtec za 120 otrok.
Kranj in Ljubljana se ne moreta pohvaliti s kakšnimi večjimi objekti, zgrajenimi z iso-spanom, le manjše adaptacije dajo vedeti, da si bo počasi tudi tu iso-span utrl svojo pot.
Vso pozornost pa moramo posvetiti Kamniku, saj je bil »Graditelj« eden naših največjih odjemalcev. To dakazujejo zgradbe: dom počitka, proizvodna hala v tovarni ETA, štirinadstropni stanovanjski blok, popolnoma nov obrat tovarne UTOK, eden od dvanajstih blokov, v katerih bo čez 400 stanovanj, hala v tovarni STOL-IN-TERIER.
V Mengšu so v poskusnem centru Slovenije poskrbeli za živinorejsko halo, v Portorožu pa
Prejšnje leto je bilo jubilejno leto — 20-letnica prostovoljnega krvodajalstva v organizaciji Rdečega križa Slovenije. Prostovoljni krvodajalci so z darovanjem svoje krvi pomagali rešiti številna življenja in pomagali bolnikom do zdravja.
Pomagali so našim strokovnjakom do vrhunskih dosežkov v medicini, zlasti še v kirurgiji. Poleg tega so krvodajalci izpričali solidarnostno in socialno zavest, ki je lastna ljudem v socialistični samoupravni družbi.
Velikokrat vidimo na televiziji, da potrebuje zdravstvena služba Slovenije 20.000 litrov krvi na leto. Da bi bilo tem potrebam zadoščeno, mora priti na odvzem krvi več kot 70.000 ljudi letno ali vsak odvzemni dan 200.
Za zagotovitev te količine krvi je potreben velik napor aktivistov Rdečega križa in drugih družbeno-političnih organizacij, društev in delovnih kolektivov, ki z vso požrtvovalnostjo in napori skrbijo za dosego programa krvodajalskih akcij.
za turiste, saj so zgradili 20 bungalovov, v katerih so že letovali delavci GP »Bežigrad« in se v njih prav dobro počutili.
Brez pomena tudi ni 20 zgrajenih hal za vzrejo piščancev v Ptuju in Murski Soboti. Malo z nezaupanjem so začeli graditi, vendar se je izkazalo, da je iso-span zelo primeren za tovrstne gradnje. V Ptuju je bilo zgrajenih nekaj drugih objektov, kot so: centralno skladišče za »Panonija«, skladišče in prodajalna »Metalke«, skladišče in delavnice GP »Gradnje« in drugi.
Veliko iso-spana je bilo namenjenega za izgradnjo objektov v živinorejske namene kar priča, da je izredno zanimiv na tem področju.
V	Šoštanju sta iz kombinacije iso-spana in betonskih sten zrasla župnišče in velika telovadnica pri osnovni šoli.
Tudi Velenjčani niso stali križem rok. Ob cesti za Dravograd se bohotijo atrijske hiše, katerih število se bo leto še znatno povečalo, saj je predvideno celo naselje, zgrajeno z našimi zidaki.
V	Prevaljah na Koroškem sta zrasla dva štirinadstropna stanovanjska bloka, na gradnjo pa se pripravljajo tudi v Črni. Tudi v Idriji so se odločili za gradnjo z iso-spanom in je GP »Zid-grad« sezidalo atestni štirinadstropni stanovanjski blok. Ker so bili z rezultati izredno zadovoljni, bodo takoj po odobritvi
lokacij, s tovrstnim gradnjami nadaljevali.
V Logatcu je zgrajenih 10 vrstnih garaž in stanovanjski blok z 12 stanovanji. Tu moram pripomniti, da je bil le ta zgrajen v rekordnem času, to je v 26 dneh od temeljev do strehe, v začudenje vseh meščanov.
Tudi naše podjetje podpira krvodajalsko akcijo in poskuša pridobiti zanjo čimveč zaposle-
nih. Akcije se je	udeležilo: 1972	1973
v Tovarni Bohinj	77	78
v Tovarni Bled	45	70
na upravi	11	10
skupaj	133	158
Iz tabele je razvidno, da se je število krvodajalcev povečalo, je pa napram številu zaposlenih v podjetju še vedno prenizko.
Vsem, ki so se krvodajalske akcije udeležili, se zahvaljujemo za humano dejanje in želimo, da bi bilo v letošnjem letu krvodajalcev še več.
Tudi v Tovarni Bohinj nas je tokrat prijetno presenetil velik odziv prijavljencev na krvodajalsko akcijo, ki je bila 26. 12. 1973 na Bledu. Tisto jutro sta odpeljala iz Bohinjske Bistrice dva polna avtobusa, saj je bilo več kot 70 prostovoljcev. Največ jih je bilo iz oddelka opažnih plošč. Med člani kolektiva je lepo število takih, ki so redni darovalci krvi že vrsto let. Mnogi od njih so v znak priznanja prejeli sre-
Na Vrhniki gradijo dom počitka s prostori za 160 ljudi. Odločili so se za iso-span, čeprav ima izvajalec lastno opekamo. Objekt bo imel ca. 4.000 m2 zidu in bo po vsej verjetnosti kmalu dokončan.
V bližini Brežic so zgradili veliko sprejemališče za konje, katere začasno sprejemajo, predno jih izvozijo.
Lahko bi našteval še in še; naj ne pozabim omeniti individualne gradnje, katere objekti so raztreseni domala po celi Sloveniji. Za njihovo naštevanje bi morali izdati posebno številko »Glasila«. Trdim lahko to, da v vsaki slovenski vasi vedo kaj je iso-span in da so mnoge hiše iz tega materiala tudi že zgrajene.
Ker sem navedel le gradnje v naši republiki, naj bralci ne mislijo, da ga nismo uspeli prodati tudi v druge republike, razen Mekedonije in Črne gore. Vzrok, da ni bolje zastopan na tem tržišču tiči v visokih transportnih stroških.
Iz tega kratkega naniza lahko sklepate, da je iso-span skoraj univerzalni gradbeni material, saj odgovarja za župnišče, telovadnice, hleve, proizvodne hale, stanovanjske bloke, bungalove, garaže, individualne hiše in kdo še ve za kaj še vse.
Predvidevam, da bo z uveljavitvijo zakona o obveznem doseganju toplotnih koeficientov naš izdelek imel še večjo možnost
plasmana, ker bo zadostil zakonskim predpisom.
Kar zadeva razne vrste ometov in njegovega delovanja, moram bralce seznaniti, da pri vse naštetih objektih, kjer je bila gradnja izvajana po predpisanem postopku, ni nobenih težav
brno ali zlato značko, nekateri med njimi pa so se celo že petnajstkrat odzvali na odvzem krvi. Naj jih omenim samo nekaj: Kejžar Matevž, Bajt ing. Franc, Repinc Jože, Dobravec Stanko, Repinc Viktor itn.
Mislim, da bi se sleherni od nas moral zavedati pomena krvodajalskih akcij in postati tudi sam krvodajalec. S svojo krvjo bi pomagal reševati življenja in pomagal mnogim bolnikom do okrevanja. Seveda pa tu ne smemo pozabiti naših zdravnikov-strokovnjakov, ki prav z darovano krvjo delajo čudeže na področju kirurgije, kjer so kri in njeni nadomestki neizogibno potrebni. Največ krvi pa vsekakor potrebujejo na nezgodnih oddelkih, kajti z naraščanjem prometa in prometnih nesreč je tudi potreba po krvi vsak dan večja. Nihče namreč ne ve, če ne bo morda že jutri sam potreboval kri neznanega darovalca.
Lepo bi bilo, če bi vsak sedanji krvodajalec pridobil iz kroga svojih znancev, prijateljev ali sorodnikov vsaj še enega prostovoljca, in s tem dodatno pomagal zdravstveni službi zagotoviti zadostne količine te res velike dragocenosti — krvi.
z ometom (razpoke ali odstopanje).
Kot poskus so pri »Panoniji« v Ptuju uporabili plastični premaz (delal »Pleskar« Ptuj). Predhodno so spoje med zidaki zapolnili z mavcem. Uspeh je bil dokaj šen; s tem načinom so celo počenih obdelavo zidov za
45,00	din po m2. Sedaj se pripravljajo na nov poskus s tovarniško pripravljeno malto, stene pa bodo ometavali strojno (SGP »Gradišče« Cerknica), da bi dobili čim tanjši omet. V kolikor to uspe, bo to velika garancija za gradbeništvo, da se lahko izdela ravna podlaga za omet. Tudi poskus polnjenja zidakov s pomočjo črpalke za beton kapa-
Sklep koordinacijskega odbora sindikalne organizacije našega kolektiva je, da se mora člane sindikata obveščati o delu odbora in sprejetih sklepih.
Eden od važnih zadnjih sklepov je, reorganizirati sindikat v delovni organizaciji oziroma v TOZD.
Vsaka TOZD in skupna služba, ki ima zaposlenih več kot 15 delavcev, mora imeti sindikalno organizacijo in aktiv mladih, če so vsaj trije člani mlajši od 27 let.
Funkcijo sedanjega koordinacijskega odbora bo prevzela konferenca, katero bodo sestavljali voljeni delegati v OO sindikata.
Za ustanovitev konference so se dogovarjale OO sindikata in sprejele tudi sporazum; med drugim tudi:
Sedež konference bo na Bledu.
Konferenca je stalno delovno telo ustanoviteljev in ima zlasti tele pravice in dolžnosti:
—	obravnava in usklajuje zadeve, ki so skupnega pomena za več ali za vse ustanovitelje;
—	omogoča usklajevanje dela in akcij osnovnih organizacij sindikata za uresničevanje tistih
Izteklo se je leto in s tem naše želje, da bi bili zdravi, srečni in da bi bilo delo čimbolj uspešno. Zaprli bomo knjige, kamor smo beležili podatke — rezultat našega dela in prizadevanj v letu 1973.
* Že smo naredili korak v leto 1974 in želeti srečo in zdravje tudi v tem letu ni nikdar prepozno, to je moja želja za vas spoštovani sodelavci. Še posebno srečo vam želim na vaših delovnih mestih, da bi se vračali nepoškodovani k svojim domov.
Kako srečno ste delali v letu 1973?
V	tovarni Bohinj »Tomaž Godec« B. B. je bilo vpisanih 29 nesreč ali tri manj kot v letu 1972.
V	tovarni Bled je bilo vpisanih 40 nesreč ali 26 manj kot v letu 1972.
Nesreče so bile v večini lažjega značaja, izostali pa niso tudi primeri odrezov prstov na rokah.
Nesreče se niso ponavljale na istih delovnih mestih, bile so
V času hitrih znanstveno-teh-ničnih in družbenih sprememb so bolj kot kdajkoli prej, postavljajo zahteve po strokovno usposobljenem in razgledanem človeku.
Svet je vedno močneje odvisen od medsebojne menjave znanstvenih izkušenj in dobrin.
Za zasledovanje razvoja tehnike in tehnološkega napredka je nujno potrebno znanje tujih jezikov, posebno jezikov dežel, ki so na ravni visoke stpnje razvoja in s katerimi nas veže tradicionalno sodelovanje.
Zemljepisna lega naše dežele, vedno večji razmah turizma in ne nazadnje vedno večja izbira tuje literature nas silijo, da se vsaj pasivno, če ne tudi aktivno naučimo tujih jezikov.
chete 5—7 m3 na uro (GP »Zid-grad« Idrija) je dal izredne rezultate.
Iz navedenega sledi, da si gradbeniki resno prizadevajo za čim primernejši način gradnje z našim izdelkom.
Bralce želim seznaniti še, da bo v letošnjem letu vsaj taka prodaja kot je bila v preteklem, ker sem seznanjen s programi nekaterih gradbenih podjetij. Vprašanje je le, če jim lahko zagotovimo redno dobavo, ker bodo tudi letos nastopale podobne težave kot lansko leto: izpad električne energije in pomanjkanje cementa.
interesov delavcev, ki jih je zaradi načina samoupravne organiziranosti mogoče uresničiti le na združeni ravni in po potrebi vodi take skupne akcije;
—	daje pobudo ustanoviteljem za njihovo dejavnost pri uresničevanju interesov delavcev;
—	pomaga osnovnim organizacijam sindikata pri izpolnjevanju njihove organiziranosti in delovanja;
—	oblikuje stališča glede ciljev in vrednosti, ki jih je treba v sistemu delovne organizacije dosegati z vidika koristi delavcev in samoupravnega sistema;
—	pomaga mladinskemu aktivu v osnovnih organizacijah sindikata pri njihovem delu;
—	daje pobudo in sodeluje pri kreaciji v okviru DO in nudi pomoč pri tem delu osnovnim organizacijam. Za boljše delo na področju rekreacije in športa lahko konferenca imenuje poseben športni odbor pri konferenci.
Pohvalno pa je, da so družbeno politične organizacije dobile svoj prostor tudi v samoupravnem sporazumu.
SI
različne in to: udarci ob predmet, padec predmeta, zvini nog zaradi skoka, padci zaradi hoje po nepravilni poti, trni zaradi neuporabe rokavic, poškodbe zaradi uporabe slabega orodja itd.
Prikazani rezultat nam potrjuje nekak uspeh pri zniževanju nesreč, ki pa nam ne sme biti lovorika, na kateri bi zaspali.
Nesreč je še vedno preveč, to je moja ocena za leto 1973. Cilj nas vseh, ki smo odgovorni, da so delovni pogoji usklajeni z našimi internimi predpisi in zakonom o varstvu pri delu, mora biti v letu 1974, da se temu približamo in sigurno bomo zadovoljni zaključili leto 1974.
S problematiko o varstvu pri delu po TOZD vas bosta gotovo seznanila referenta za varstvo pri delu. Iz te problematike bomo lahko dobili napotila za odpravo nepravilnosti, s katerimi smo se srečavali v letu 1973.
SI
Tudi naše podjetje ima vedno večje poslovanje z drugimi deželami, za kar je potrebno znanje ustreznih tujih jezikov.
V	sodelovanju z Delavsko univerzo iz Radovljice smo organizirali tečaje I. stopnje nemškega in italijanskega jezika. Tečaji so namenjeni predvsem zaposlenim, ki tuje jezike uporabljajo pri svojem delu. Vpis pa smo omogočili vsem, ki so to želeli. Na Bledu potekata tečaja italijanskega in nemškega jezika, ki ju obiskuje po 12 slušateljev iz Tovarne Bled in uprave.
V	Bohinju pa 2 oddelka nemškega jezika, ki ju obiskuje skupilo 27 slušateljev. Tečaji obsegajo po 100 ur, 2-krat tedensko po 3 šolske ure, kar bo trajalo predvidoma 4 mesece.
Po končani prvi stopnji bomo organizirali nadaljevalne tečaje.
Krvodajalci
Kako srečno je leto 1973?
bilo
Stanovanjski bloki v Kranjski gori
Tudi v sindikatu novo
Tečaji tujih jezikov
Les drev marš 73
Pod tem naslovom je bil v Moskvi od 12. 9. do 16. 9. 1973 eden največjih sejmov lesnoob-dalovalmih strojev.
Sejma sem se udeležil z nalogo: kakšen je razvoj ruskih strojev in kakšne so možnosti nabave strojev za naše potrebe.
Moram že kar na začetku povedati, da sem bil o proizvodnji ruskih strojev presenečen, ker orišem pričakoval, da je antska proizvodnja strojev tako napredovala. 'Ne, da se je povečal izbor strojev, ampak tudi kvaliteta strojev.
Naštel bom nekaj strojev in linij, ki so jih razstavljali:
Linije:
—	skobelna-kalibrirna, kompletna z ivkladalnimi in razkla-dalnimi napravami ter transportnimi progami
—	fumima linija z enoetažno stiskalnico, vendar s starim sistemom vkladanja s pomočjo vkladaJnega vozička
—	brusilna linija z osnovnim strojem za brušenje, ki je kombinacija brusnega valja, traka za vzdolžno brušenje ter traka za prečno brušenje
—	linija za fumiramje robov ploskovnih elementov
—	linija za formaliziranje — narez ivernih plošč v formate.
Prikazane so bile zelo interesantne linije za proizvodnjo sto-
Šport
Z novoizvoljenim koordinacijskim odborom sindikalnih podružnic LIP-a Bled je bil predlagan tudi nov odbor za športno dejavnost. Ta odbor, .ki je prejšnja leta deloval le v tričlanski sestavi, je v novi obliki sestavljen iz devetih članov sindikalnih podružnic z vseh enot LIP-a.
K sodelovanju pa naj bi pritegnil še ostale strokovnjake za posamezne športne panoge, iki so že od sedaj pokazali veliko volje do dela.
Novoustanovljeni odbor je na svoji seji določil smernice za bodoče delo in sestavil program dela za letošnje leto. Na podlagi programa je bil (sestavljen tudi finančni predračun.
Letošnja zimsko,športna sezona je že na pragu, zato je odbor posvetil največ pozornosti prav veleslalomu, teku in sankanju. Odbor se bo posvetil predvsem organizaciji čimbolj množičnih tekmovanj LIP-a v omenjenih panogah. Medtem ko za veleslalom in sankanje vlada zmeraj veliko zanimanje, pa se s smučarskim tekom ukvarja malo članov našega kolektiva pa čeprav v svetu dobivajo izleti v
lov in še nekaterih drugih izdelkov.
Od posameznih strojev naj omenim velik izbor brusilnih strojev za brušenje rezil, krožnih in tračnih žag, sploh strojev za pripravo žagnih listov vseh vrst. Strojev za nanos lakov — pohvalni in valjčni stroji. Različne vrste skobelnih strojev in raznih naprav za avtomatsko sušenje lesa.
Skratka lahko ugotovimo, da so se približali kompletni proizvodnji lesno-obdelovalnih strojev. Strojnik, ki pozna sisteme in principe zahodnih strojev lahko hitro ugotovi, da je nekaj dobrih povzetkov, nekaj pa tudi izvirnih .rešitev, katere si z zanimanjem ogledujejo tudi zapadni strokovnjaki. Iz kvalitete izdelkov je bilo možno ugotoviti, da gre pri nekaterih strojih za prototipe, ker je bilo na mnogih de-tadjih vidno obrtniško delo, pri drugih pa utečeno industrijsko proizvodnjo, ki je imela že tudi dobre površinske obdelave.
Tehnični material: Ustaljeno je na sejmih, da iščemo tehnične prospekte in podatke. Žal je bilo tega zelo malo, posebno prospektov, tako da se že po tem lahko tudi sklepa, da je šlo pri velikem delu strojne opreme za prototipe.
.naravo na tekaških smučeh veliko privržencev. Talko si pač, poleg specialne opreme za vožnjo ob žičnicah, 'ljubitelji narave nabavijo še opremo za teke in uživajo v lahkotnem gibanju s tekaškimi smučmu po snegu.
Problem pri smučarskih tekih je običajno oprema, ki si jo zaenkrat le malokdo lahko omisli. Z namenom poživiti smučar, ski tek in po drugi strani rešiti večen problem pri izbiri tekačev in tekačic za zimske igre 'lesne industrije, je odbor sklenil nabaviti 10 kompletnih garnitur za tekače. Ta oprema bo na razpolago vsakomur, ki jo bo hotel dobiti in se bo potem tudi obvezal, da bo sistematično treniral in zastopal podjetje na raznih sindikalnih tekmovanjih.
Poleg tekmovanj v okviru podjetja je predvidenih tudi več tekmovanj v občinskem merilu. Kot vsako leto, bo tudi letos Občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu in sankanju. Najbolj, ši tekmovalci bodo sodelovali na republiških sindikalnih tekmovanjih.
Največ priprav pa bo zahtevalo republiško tekmovanje GLI '74. To je vsakoletna velika smučarska prireditev gozdarjev, lovcev in lesnoindustiijcev, ki bo letos marca, kraj pa še ni določen.
Cena in možnost prodaje. Skoraj za nobeno napravo ali stroj ni bilo možno dobiti cene, še manj pa odgovora, ali je možno prodati v tujino. Zastopstvo Ma. sino-Impexa v Moskvi bo poskušalo v zvezi cen in dobave dobiti vse potrebne informacije.
Kratka ocena ruskega sejma. Napravili so zelo velik korak naprej, vendar je to še zelo mlada industrija in bi morali do nje pristopiti z velko opreznostjo. Prepričan sem, da Rusija še lep čas ne bo izvažala večino strojev, prikazanih na sejmu, ker iz pripovedovanja niti svojih potreb ne more zadostiti.
Ostali evropski del sejma. Til so razstavljale vse večje zahodne firme lesnoobdelovalnih strojev. Lahko trdim, da je bil to ■Hannover v malem, prirejen Omskemu tržišču. Zaradi razsežnosti si v detajle tega dela nisem mogel ogledati, sem pa pri nekaterih strojih in pri firmah videl določene izboljšave in finese napram Hannovru 1973.
Zaključek. Sejem mi je dal celovit pregled napredka ruske industrije lesnoobdelovalnih strojev, ki nam je (bila neznana. S spoznavanjem strojne opreme zahodnih dežel lahko trdim, da vsaj še nekaj let in misliti na nabavo omskih strojev. Mogoče z izjemo nekaterih posameznih, za katere pa bi bilo potrebno dosti dela na specifikaciji.
Lap Franci
Naše podjetje, ki je precej let nazaj vedno predstavljalo eno boljših ekip na tem tekmovanju, je ravno zaradi pomanjkanja sistematičnih priprav, zdrknilo precej nazaj. Tako na primer že tri zime nazaj nismo imeli kom-pletne ženske tekaške ekipe; imela so jo le dva podjetja in bi tako brez težav osvojili ekipno tretje mesto in dragocene točke.
Cez zimo pa ne bi smeli pozabiti tudi na ostale športe, ki so glede na možnosti igranja v notranjih prostorih zanimivi.
Odbor je obravnaval tudi možnost najetja steze za en dan v tednu na enem izmed kegljišč, ki bi bila rezervirana in plačana za vise člane podjetja.
Tudi strelci bi morali čez zimo razširiti svojo dejavnost, saj imamo v novih prostorih odlične pogoje za trening.
Posebej bi se morali zavzeti tudi šahisti. .Pridobiti bi morali širši krog članov, posebej pa članic, ki jih sploh nimamo.
Z akcijo za izdelavo nekaj miz za namizni tenis bi razširili za-nimaje tudi za ta šport.
Načrti so veliki, toda zahteva, jo tudi veliko dala. Upajmo, da bo novi razširjeni odbor to .delo zmogel in naredil nov korak v športni dejmavosti v našem podjetju.
Ažman Stanko
Dedek Mraz to pot ni delil daril osebno v tovarni Bled. Za otroke je pripravil težke vreče polne sladkarij. Zvrhan koš je pustil kar v jedilnici tovarne, kjer smo jih zaposleni dobili za svoje otroke. Verjetno imajo pri Dedku Mrazu tudi kakšne težave z organizacijo novega poslovanja v letu 1974, zato mu odsotnost pri razdelitvi daril otrokom oprostimo z upanjem, da bo do konca leta vse urejeno in nas prihodnje leto obišče še z lepšimi darili.
Tand
Dedek Mraz obiskal otroke
Tako kot prejšnja leta, je tudi letos Dedek Mraz obiskal otroke zaposlenih staršev v Tovarni Bohinj.
Učenci osnovne šole Bohinjska Bistrica in malčki iz otroškega vrtca so dan pred novim letom pripravili vsem otrokom prijetno enourno igrico, katero so z veseljem vsi gledali, predvsem pa naši malčki, ki so komaj čakali, da bodo zopet zagledali svojega Dedka Mraza. Po končanem programu, se je vseh. 232 otrok zbrdlo v obratni okrepčevalnici v tovarni, kjer jim je sindikalna organizacija tovarne Bohinj pripravila skromna toda okusna darila, ki jim jih je nato Dedek Mraz s svojimi palčki podelil.
Vsi so bili zadovoljni, ko so se vračali na svoje domove, ter so si pri sebi želeli, da jih bo Dedek Mraz obiskal tudi v bodoče.	Z. j.
Ptice vedrega neba
Ptice s krošenj dreves so poletele v vedro nebo.
Zagledale so ptico sivo.
Ptica siva nosi ljudi — potnike, in jé bencin.
Ptice so se spustile nazaj na zemljo, v krošnjo dreves; pele so pesem znano: ptice, ptice s krošenj dreves, poletele ste v vedro nebo.
Mojca Mohorič
TOZD-arenkov
Na LIPu zdaj je strašna zadrega, nas severa — juga TOZD-arenkov oblega.
Menda to je strašna zverina, ki hoče naliti si čistega vina.
A kaj ima za bregom, to se še ne
ve,
pri nas ni blo gosta tacega še. Ko prvi smo zbor na žagi imeli, nam udi od mraza so vsi otrdeli. Sosedje vratarji so vsi bli za to, samo eden naj TOZD v tej
fabriki bo.
Le sestra Podnantka je komaj
čakala,
da svoj ga TOZD-arenka si je
izbrala.
Pol sestra Mojstranka ni slabša nič bla —
si mislila sama tud jaz bom lohka.
Sem mnenja — preveč naj to reč netP mešali, na zlati poroki spet skup' naj b' se zbrali.
TOGO
Kaplje
Kaplje, drobne dežne kaplje rosijo izpod neba.
Kot kropila bela roka, topla roka bi zdaj mrtveca.
Brez zelenja, brez življenja, se razširja plan, le nad golim, pustim poljem poje mrko pesem vran...
Kot iz tihe, pozabljene
kapele,
pesem včasih zadoni, kot bi deklice jo pele, polna sreče je veselja
v nove dni.
To so mehki, tožni glasi, trpka žalost se oglasi, življenje gledam v luči novi, bolj veselo poje mi srce...
Napisala Jana D.
Humor
KAR JE RES, JE RES
Pride Janez malo bolj pozno domov. Zena se razhudi: »Nikoli ga nimaš dovolj.« Janez pa se na kratko odreže: »Večkrat kat ti!«
Peter, ki ni bil kaj prida zagnan pri delu, gre k zdravniku. Ta mu svetuje:
»Vi, če rabite kakšen recept kako delati, da bo lažje, pridite k meni.«
Peter: »Potem mi ga pa kar dajte, da ne bom še enkrat hodil!«
ZNAŠLI SO SE
Miha: »Ti Janez, kako pa si kaj reagiral, ko se je podražil bencin?«
Janez: »Zame se nič ne spremeni, ker ga vedno vzamem samo za pet jurjev!«
DOBRA TRGOVINA
V športni trgovini strasten padalec kupuje padalo. Ko je padalo že plačal, ga je zanimalo, če je kaj garancije. Trgovec mu pojasnjuje: »Te pa ni. Če se vam padalo pri odskoku ne bo odprlo, ga pa lahko prinesete nazaj, da vam ga zamenjamo!«
PREZGODAJ Z DELA
Delavec: »Ti mojster, ne vem ali moja ura stoji, ali pa zaostaja. Deset minut še manjka do dveh?«
Mojster: »Kar prava je. Kako pa to, da si na poti domov, če ne veš ali je ura prav ali narobe?«
Kronika
STANJE ZAPOSLENIH KONEC DECEMBRA 1973
Tovarna Bohinj 376 + 8 vajencev Tovarna Bled 350 + 7 vajencev Uprava	78 vajencev
804 + 15 vajencev
Poročila se je:
Dežman Slavica
Rodil se je:
Arh Jožici — sinček
Člani uredniškega odbora:
Robič Ivan, glavni urednik
Jeglič Silva, tehnični urednik
Žitnik Janez, Blažič Henrik, Troj ar Andrej, Mencinger Franc, Kraigher Ciril