DELAVSKA POLITIKA izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo In vsako soboto. Malih oglasov, ki služijo ▼ posredovanje In socialne namene delavstva tet Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poitni PTedal 22, telefon 2326. nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega zna- Pcdružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — ^aja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Din 1-50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša Hafrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. mesečno Din It.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 24 Maribor, sreda, dne 24. marca 1937 Leto XII Pot državne politike Za sporazum glede enakopravnosti V proračunski debati je senator Jovan Banjanin napel vse svoje politične sile, da opraviči politiko JNS ter dokaže, da je edini izhod iz političnih zmešnjav pravo jugoslovanstvo. Govoril je več ur. Branil je politiko JNS ter našteval levite klerikalizmu in katoliški akciji, ki jo je označil kot orodje političnega klerikalizma. Navajal je v svojem govoru strele v parlamentu, občinske volitve, zunanjo politiko, politiko likvidacije razmer, državno idejo, ugasnjena državna prava, hrvaško vprašane, češ, da so ta vprašanja izločena, ker smo bili priznani mednarodno kot enotna enonarodna država. Če bi se to ne bi bilo zgodilo, bi se bila izvršila nadaljnja parcelacija Hrvaške in Slovenije, kar so zahtevali takrat zlasti italijanski politiki. To je verjetno, ker je takrat vsaka država zmagovalka dobila svoj delež. Vendar pri hrvaškem, oziroma našem notranjem, vprašanju, niti ne gre več za to. Razumljivo je, da se je morala država urediti po enotni ustavi, enotni zakonodaji. S tem je pa rečeno obenem, da se tudi vsi deli države obravnavajo obenem enako gospodarsko, politične in socialno. Nihče ni nikdar zahteval, če je pameten. posebnih privilegijev za ta ali oni del države ne z gospodinjskega in ne s kulturnega stališča. Pač pa enakopravnost v vsakem oziru. Pritožbe čujemo v tem oziru in dokler so take pritožbe in se ne rešijo demokratično, bo težko prišlo do tiste duhovne enotnosti, ki jo Banjanin zagovarja. Banjanin je podrobno opisoval zahteve dr. Mačka. Trdil je, da je dr. Maček po svojem bistvu fašist, (lorej bi se JNS-arji še celo utegnili sporazumeti z dr. Mačkom. Op. ur.). Tu ne gre za drja. Miačka. Gre j .^.a. em°hratičen sporazum med političnim prebivalstvom države. Za sporazum enakopravnosti v zgoraj omenjenem smislu. V državi imamo pet ali šest ozemelj, ki so prej pripadala drugim državnim tvorbam in imajo svojo zgodovino, svojo kulturno stopnjo Te je treba spraviti v sklad s celoto, toda ne z nasiljem, ampak po poti razvoja, potom najli-beralne^e demokracije, v kateri 'se bodo čutili vsi deli domače. Niti trenutek ne dvomimo, da bi se lem potom ne dalo rešiti tudi takozvano hrvaško vprašanje, ki bistveno ni prav nič drugega kakor slovensko vojvodinsko, črnogorsko ali macedonsko. Leviti tore), ki je bral senator Banjanin zadevajo z enako ostrostjo vse dosedane režime, najbolj pa seveda sedanji režim, ki ima tudi že tretje leto pooblastila, da prime ta vprašanja na pravem koncu. Kdo ima dobiček od večnega zavlačevanja, če ne špekulanti z razmerami, država in narod pa imata le veliko škodo. Ko je govoril še finančni minister, je bil proračun v prvem čitanju sprejet s 47 glasovi večine. Proti je glasovalo 29 senatorjev. Starostno zavarovanje Starostna renta — s 70. leti ^zprememba v avstrijskem klero-fasističnem režimu. Odstopil je minister Neustadter-Sturmer iz vlade in je bil imenovan za državnega tajnika za notranje stvari bivši ljubljanski policijski ravnatelj dr. Mihael Skubl. Reorganizacija vsega zavarovanja Minister za socialno politiko je izdal uredbo o zavarovanju za starost in onemoglost, ki bo stopilo v veljavo 1. septembra. Glavne določbe so: 1. Invalidsko rento po 200 tednih (4 letih) plačevanja dobe onemogle osebe, ki zaradi bolezni, starosti in drugih težkoč ne morejo več delati. Renta bo znašala eno tretjino dotedanjega zaslužka, odnosno eno tretjino zaslužka, ki bi ga mogel rentnik doseči, ako bi bil še sposoben za delo. 2. Starostno rento po 500 tednih (10 letih) vplačevanja dobe osebe, ki so dovršile 70 let starosti. 3. Vdovninsko in sirotinsko rento po umrlih osebah, ki so 100 tednov (2 leti) vplačevale za zavarovanje. Poleg pogrebnine znaša renta za vsakega otroka izpod 16 let starosti eno četrtino, za vdovo pa tudi eno četrtino moževe rente ali pravice do rente in to za dobo treh let. Triletna podpora se bo lahko dajala tudi staršem ter vnukom, bratom, in sestram do 16. leta starosti. Vplačani prispevki se bodo vrnili le, če bi se zavarovana žena poročila in s tem izgubila pravico do dajatev zavarovanja, in pa, če je zavarovanec dosegel 70 let starosti, preden si je pridobil pravico do rente. Delavske strokovne organizacije so stalno zahtevale uvedbo starostnega zavarovanja. Po zakonu bi se bilo zavarovanje moralo pričeti izvajati 1. 1925. Uredba, ki je v glavnih obrisih znana, r.,.^ ne bo zadovoljila delavstva. Predvsem je starostna meja 70 let previsoko odmerjena. Koliko delavcev pa doživi 70 let? Malo in čezda-lje manj. Res je, da bodo onemogli lahko dobili invalidsko rento tudi poprej. Toda, spričo prakse, ki je n. pr. u-vedena v zdravniški službi urada za zavarovanje delavcev, kadar gre za ugotavljanje delanesposobnosti vsled bolezni ali invaliditete vsled ne-| zgode, si lahko mislimo, kako' bo moral delavec izgledati, predno bo Notranji minister o volilnem in društvenem zakonu V senatu je govoril notranji minister g. dr. Korošec o političnih zakonih; rekel je (kakor poroča »Slovenec«): Zakon o volitvah narodnih poslancev bomo izdali tedaj, kadar bomo mislili, da je potreben . . . Kar se pa tiče drugih političnih zakonov, zakona o društvih, shodih in posvetih ... bo izdan skupaj z zakonom o volitvah poslancev. S tem je tudi določen že čas, kdaj bodo ti zakoni izdani.« Uredba o minimalnih mezdah — orožje v rokah delodajalcev Stavbeniki hočejo pritisniti mezde. V stavbinski stroki so pogajanja za kolektivno pogodbo. Poleg drugih določb so zlasti sporne mezde. Razlika med tem, ker delavci zahtevajo in delodajalci nudijo, je samo — 35 odstotkov. Podjetniki so imeli občni zbor, na katerem so sklenili, da bodo to diferenco premostili — s pomočjo uredbe o minimalnih mezdah. Cl. 11 uredbe določa namreč, da če zahteva več ko polovica vsega delavstva, zaposlenega v dotični stro- Slovenija in zajemanje iz skupne sklede Skupni banovinski fond Iz skupnega banovinskega fonda dobiva Slovenija 8.7 mlijonov dinarjev, vse druge banovine po 18 do 26 milijonov. Dravska banovina dobiva potemtakem iz skupnega banovinskega fonda 9% vplačanega prispevka. Vrbaska banovina pa na primer 250%. Ruska revolucija pred 20 leti. Dne 17. marca t. 1. je minilo dvajset let od pričetka revolucije v Rusiji. Kronanja angleškega kralja se udeležita ruski zunanji komisar Lit-vinov in poslanik Majski v Londonu. ki v območju banovine, ali več ko polovica podjetij dotične stroke, v katerih je zaposlena vsaj polovica vsega delavstva dotične stroke v območju banovine, naj se sklene kolektivna pogodba, odredi ban rok, do katerega je treba pogodbo skleniti, ako se v tem roku pogodba ne sklene, predpiše ban z odlokom tarifno lestvico za plačevanje delavcev v dotični stroki; ta tarifa je obvezna. Gradbeni podjetniki torej upajo, da bo uredba o minimalnih mezdah uspešno orožje v njihovih rokah. Cementne tovarne žele izkoristiti Slavko za svoj profit Stavka delavcev v cementnih tovarnah v Splitu traja že skoro 60 dni. Cementne tovarne so same izzvale stavko. Imele so dobaviti večjo količino cementa za Francijo. Ker je pa frank padel, se skušajo na ta način izmuzniti dolžnosti dobave, da jim ne postane dobiček premajhen. V senatu je bila stavljena posebna interpelacija. Ministrski predsednik Tatarescu se mudi od 22. t. m. do 3. aprila na Čehoslovaškem. Rumunski predsednik vlade hoče s tem manifestirati trdnost male antante, kakor zatruje-jo čehoslovaški listi. spoznan, da je vsled bolezni za delo onemogel in upravičen do rente. Sicer pa bodo prve onemoglostne rente odmerjene v najboljšem slučaju 1. septembra 1941, starostne rente pa 1. septembra 1947. Ob tej priliki je minister tudi napovedal znižanje izdatkov za socialno zavarovanje, da se bodo lahko znižale dosedanje socialne dajatve in bodo lažje znosijiva bremena, ki jih bo zahtevalo novo starostno zavarovanje. Z drugimi besedami: zavarovanje naj bi več nudilo, pa manj stalo. V to svrho, pravi minister, se bo revidirala organizacija zavarovanja in zdravniška služba. Pri. organizaciji zavarovanja se mogoče da nekaj prihraniti, pri zdravniški službi pa nič, narobe, zdravniško službo bo treba izpopolniti, *i. > t'^ tt 1» • % bo Ako starostno zavarovanje ne bo imelo drugih dohodkov razen prispevkov delavcev in delodajalcev, bo težko izhajalo. Za starostno zavarovanje prispevaj država! Zaščitnik Islama Mussolini je bil v Libiji. Maršal Balbo je izdal oklic, v katerem pravi, da je »duce zaščitnik Islama«. A-rabski dostojanstvenik je nagovoril M,ussolinija z govorom, \t< >.' gn je ^1 ' 1' ■ 1, v katerem pravi, da je Mussolini dragoceno orodje božje volje. »Bog hoče s tvojo pomočjo podariti. človeštvu mir in blagostanje.« Tako mu je rekel. Tudi Viljem II. je okoli leta 1900. potoval v Orient in se je takrat tudi proglasil za prijatelja in zaščitnika 100 milijonov muslimanov. To so mu zamerili Angleži, ker je večina muslimanov pod njih oblastjo. Angleži so občutljivi v teh vprašanjih in bi utegnili smatrati take izjave za provokacijo. Hitlerjev »Mein Kampi« se tudi tepe za Arabce. Kako so pozdravljali Mussolinija ' Južno od Benghasija je množica domačinov pozdravila duceja, katerega je nje voditelj nagovoril takole: »Če živiš še tako daleč od nas, čutimo mi tvojo plemenitost. Čim je bil tvoj obisk napovedan, nam je alah po dolgi dobi suše poslal dež.« 525 šolskih otrok pod razvalinami ubitih Vsled eksplozije plina. V naselju New London, ki leži 20 km oddaljeno od mesta Tyler v Te-xasu v Zedinjenih državah severne Amerike je dne 19. marca eksplozija plina in pare pri centralni kurjavi pognala v zrak eno izmed najmodernejših šolskih poslopij v Ameriki. V času eksplozije je bilo pri pouku 1200 o-trok. Od teh je našlo smrt 525 otrok in nad 20 učiteljev, povečini so bili ubiti od, ruševin, deloma pa so postali žrtev ognja, ki je izbruhnil po eksploziji. Na kakšen način je eksplozija nastala, se še ne ve, menijo pa, da je uhajal plin iz zemlje in se nabiral v zidovih, ki so bili zidani iz votle opeke. Na ozemlju, na katerem stoji šola, so namreč izvirki nafte in seveda ogromne množine zemeljskih plinov. Zmagovito prodiranje republikan skih čet severno od Madrida — Poraženi Italijani beže Velika ofenziva, ki so jo pričele tri italijanske divizije severno od Madrida v smeri proti Guadalajari, z namenom da stisnejo obroč okoli glavnega mesta, je končala z naravnost strahovitim porazom napadalcev. Italijani, ki so v prvih dneh ofenzive z uporabo »abesinske taktike« (motoriziranih kolon) prodirali v obliki klina iz smeri Siguenze (severovzhodno od Madrida) proti Guadalajari in napredovali okrog 36 kilometrov v .globino, so 20 km pred Guadalajaro trčili ob republikanske čete, ki so takoj izvedle presenetljiv protinapad in po enodnevni borbi pognale Italijane nazaj proti severu. — Brez oddiha so sledile umikajočemu se sovražniku. V akcijo so stopile motorizirane kolone in letala, ki so z neprestanim bombardiranjem zanesle v sovražne vrste silno zmedo, da se je umik Italijanov pretvoril v paničen beg. Republikanci so se razdelili v dve armadi, ki jih cenijo na 25.000 mož. Ena zasleduje sovražnika v smeri proti severozahodu, druiga pa prodira proti severovzhodu. Prva armada je zavzela Trihueke, Valdea-renas, Ganehos in Arhesivo (88 km od Miadrida), druga armada pa je čez Brihuego ob reki Tajuni krenila proti severovzhodu, kjer je zavzela Ala-minos, Almadrones, Navalporto in Algoro (120 km od Madrida) in se bliža Siguenzi, ki leži že 10 km za frontno črto, odkoder so nacisti pričeli ofenzivo. Sovražnik še vedno beži, zlasti, ker preti njegovemu levemu krilu obkolitev. V dosedanjih bojih se je vladinim četam predalo okrog 1000 italijanskih regularnih vojakov. Bežeči Italijani so pustili na bojišču ogromne količine vojnega mate-rijala, vladine čete so zaplenile okoli 200 strojnic, par milijonov patron, 15.000 ročnih granat, okrog 20 topov, več protiletalskih topov, 60 oklopnih avtomobilov in tankov, ne vštevši traktorjev. Na fronti so vladine čete zajele nabasane topove, ki jih bežeči sovražnik ni več utegnil niti sprožiti. To dejstvo kaže, da se sovražnik res nahaja na paničnem begu. Vjeti Italijani po radiju in zvočnikih pozivajo svoje bežeče tovariše, da naj se predajo vladinim četam. V teh bojih se je zlasti odlikovala četa »Garibaldi« italijanske antifašistične brigade, v kateri se poleg Italijanov bore tudi Slovenci iz Julijske krajine ramo ob rami. Zelo važno vlogo igrajo vladina letala, ki neprestano bombardirajo bežečega sovražnika, uničujejo pro-vijantne in municijske kolone in preprečujejo vsako zbiranje čet. Peta ofenziva proti Madridu klavrno propadla. Polom pri Guadalajari znači obenem zlom pete ofenzive generala Franca na Madrid. Nacisti se izgovarjajo na — dež. Iz nacističnega tabora poročajo, da so morali prekiniti z ofenzivo, ker pada silen dež in je teren ves razmočen, umikajo pa se, kakor pravijo, iz »strateških« razlogov. Mussolini pozdravlja Italija* ne v Francovi vojski Dne 13. marca je poslal Mlussolini z ladje »Pola«, na kateri je potoval v Libio, brzojav, v katerem je opominjal italijanske legionarje k hrabrosti, ki mora biti venčana z uspehom. Brzojav je prečital divizijski general četam. Milicionarji so pa našli ta dokument pri guadalajarski zmagi ob kateri je prešlo tudi okoli tisoč Italijanov v vladni tabor. llt>u _ ■ •«**< vfžsfci M*»M>UiLtyev Jrc'?? ' c Čehoslovaška delegacija ie dne 10. t. m. odletela v Španijo, kjer ostane 14 dni, da prouči tamkajšnji položaj. V delegaciji sta dva so-cialnodemokratična zaupnika, član uredništva glavnega glasila soc. dem. stranke, en naroden socialist in en zastopnik krščansko-socialnih strokovnih organizacij. V delegaciji je tudi soc. dem. publicistinja Pacakova. Vse priče in delegacije, ki so se doslej vrnile iz Španije iz raznih dežel, so soglasno potrdile, da je reakcionarno poročanje iz Španije v veliki večini potvorjeno in neresnično. Zakaj se ni smel vršiti shod stavbincev v Mariboru? Podružnica Maribor Zveze stav-binskih delavcev Jugoslavije je sklicala zborovanje za v torek, dne 23. marca 1937. Predstojništvo mestne policije je izdalo ta-le odlok: Predstojništvo mestne policije v Mariboru. Dr, No. 78/3-37. Maribor, dne 22. 3. 1937. Savezu gradjevinskih radnika podružnica Maribor v (Mariboru. Vaše prijave, s katero sklicujete zborovanje stavbinskih delavcev na dan 23. marca 1937 ob 18. uri na verandi pivovarne Union v Mariboru, ne vzamem na znanje ter Vam prijavljenega shoda ne odobrujem. Fo § 23 zakona o društvih, shodih in posvetih morajo sklicatelji zbora ali posveta navesti točen dnevni red, t. j. navesti morajo naslov govora in govornika samega. V Vaši prijavi ste navedli pod t. 1 »Položaj stavbinskih delavcev« in pod t. 3 »Uredba o minimalnih mezdah« dva govora, ne da bi pri navedenih točkah dnevnega reda navedli imeni govornikov. Pripominjamo, da nista Eržen Viktor in Jelen Adolf, ki sta prijavljena kot govornika, stavbinska delavca, ampak novinarja, radi česar tudi ne moreta, ker nista člana Vaše organizacije. kot govornika na tem zborovanju nastopati. Proti tej odločbi § 27 zakona o društvih, shodih in posvetih nimate pravice pritožbe na višje upravno oblastvo. Predstojnik mestne policije: L. S. Dr. Trstenjak, 1. r. Zakaj se ni smelo vrSiti predavanje v Ptuju? Ptujska »Vzajemnost« je prijavila predavanje za dne 18. marca. Predsednik podružnice je prejel od sreskega načelstva tak-le odlok: No 3916/1-37. Ptuj, dne 18. marca 1937. Prijava predavanja (sestanka) z dne lfi. marca 1937. glasom katere bi se v društvenih prostorih v Panonski ulici št. 5 imelo vršiti danes, dne 18. marca 1937 ob 18. uri dvoje predavanj, se v smislu § 25 zakona o društvih, shodih in posvetih z dne 18. septembra 1931 in v zvezi § 28 istega zakona tu-uradno ne vzame na znanje in se ta sestanek prepove. Kot govornika sta bila prijavljena dr. Avgust Reisman in Viktor Eržen iz Maribora ter bi imela predavati o delavski zaščiti po naredbi o minimalnih mezdah in o delovanju de- lavskih strokovnih organizacijah in nalogah delavskega tiska. Razlogi : V smislu obstoječih predpisov je dovoljeno, da prisostvujejo zborovanjem in sestankom organizacij le člani. Na tuuradno obvestilo, da bi se prijavljeni sestanek dovolil in vzel na znanje, ako se ga udeleži le društveno članstvo, je danes društveni predsednik izjavil, da z ozirom na predpriprave za ta sestanek ne more garantirati, da se ga bi udeležilo le članstvo: Proti tej odločbi, izdani uradoma, je dopustna v smislu § 27 zakona o društvih, shodih in posvetih pritožba Širite naš list! Do-tna Ui fia svetu Slovenska čevljarska industrija najbolj prizadeta. Z uvedbo skupne banovinske trošarine na obutev bo najbolj težko prizadeta slovenska čevljarska industrija, ki je že doslej težko konkurirala Bafi. To pa »Slovenca« menda ne bo motilo,' da bo zagovarjal nove trošarine, ki naj zaščitijo obrtnika, bodo pa v resnici udarile lovnega konzumenta Banovina, ki si ne dela skrbi, Vr-baska banovina pokriva samo 20 odstotkov svojega proračuna z lastnimi dohodki, ostalih 80 odst. pa ji daje država. V tekočem letu so banovine morale prevzeti izdatke za šolstvo, za katero je doslej plačevala država iz svojih sredstev. Vse banovine so morale uvesti v ta namen posebno doklado na davke. Tudi vrbaski banski svet je skenil 20 odstotno doklado na davke za šolstvo. Sedaj je pa ban ta sklep enostavno razveljavil, češ, da doklada ni potrebna. Kaj bi le bilo, ako bi se vse banovine postavile na tako stališče. Bivši ministrski predsednik Peter Živkovič je upokojen tudi kot minister na razpoloženju. Obenem je bil razrešen minister na razpoloženju dr. Mile Miškulin. 329 milijonov dinarjev znaša proračun beograjske občine, Zanimiva pa ni samo visoka številka proračuna, ampak tudi dejstvo, da so mestni očetje sprejeli ta proračun v 240 minutah. ^ i .-.ti m »Arbeiter-Zeitung«, ki je doslej izhajala v Brnu na Čehoslovaškem. izhaja odslej v Parizu in je prva številka že prispela v Avstrijo. Klobuke in športne čepice dobite v največji izbiri v najnovejših oblikah in barvah po najnižjih cenah pri tvrdki BOGATAJ & JANC Maribor, Gosposka ulica 3 Otrošldvozicki v najmodernejši izdelavi „Wanderer“ pokromana kolesa motorna kolesa — Šivalni stroji po zelo nizkih cenah in ugodnih plačilnih pogojih- Franc Lepoža, <*•* <»• *• Maribor, Aleksandrova c.39 A. M. de Jong: IZDAJA Otroška leta Mereyntjeja Geysena Mereyntje je vedel, da se ne sme obešati na vozove. Toda vrag se je takoj spomnil, da se mu zopet nudi prilika, zapeljati Mereyntjeja v hudobijo predočil mu je, da to vendar ni nič hudega, ako se prav majhen košček poti popelje z vozom! Nerazsoden kakor je bil, Mereyntje zopet ni uiti malo pomislil na to, da mu je vlil to grešno misel v glavo sam vrag! ... Pustil je vrtič. ki ga je bil že na pol izgotovil, pa, liajdi! in že se jc bil obesil na voz ter se peljal. Trdno je bil odločen, da bo sani ) malo krenil s prave poti in da se bo peljal le par hiš daleč... Cim je voz prevalil košček poti, je hotel skočiti z njega, toda v istem hipu mu je zašepetal prevejani zlodej: »Ne še, še par hiš dalje... samo še do podkovačnice starega kovača, ali... oh, samo še do Deu Dickovega pašnika... No do brodarja Diimpjeja ...« Kar nenadoma, še predno se je Mereyntje zavedel, vozeč se na lepili, novih lojtrnicah kmeta .lanssena, je krenil voz iz vasi, do nabrežja, do nasipa, ki se je vlekel leno skozi pokrajino... Ha, bilo je čudovito prijetno, tako-le viseti na vozu in skozi listje ter vejevje gledati v modro nebo; bilo bi res greh, vrniti se v takem tre- nutku!... Ko je pripeljal vrh nasipa, se je pa iskri žrebec kmeta .lanssena naenkrat spustil v dir in je dirjal tako divje, da je Mereyntje začutil, kako mu veter brije okoli ušes; strah mu je stisnil srde, da je pričelo biti vedno hitreje. Precej časa je divji žrebec vozil v takem diru, da bi Me-reyntje res ne bil mogel odskočiti z voza, pa če bi bil še tako rad. Tako je ne malo prestrašen ugotovil, da ga je voz odpeljal hudo daleč iz vasi, do kamor še ni bil nikoli prišel. Ko je potem žrebec nekoliko prenehal dirjati, se je Merevntje opogumil in odskočil ... Pri tem pa je bil padel in se mečno udaril na svojo nožico; hudo ga jc zaboli lo, najrajši bi bil na ves glas vpil. Iz strahu pred kmetom Janssenom pa si ni upal; mož najbrž ni bil prevelika dobričina, kaj lahko bi se bilo zgodilo, da bi ga bil premlatil z bičem, ako bi bil opazil, da se je Mereyntje drznil splezati od zadaj na njegove nove lojtrnice ... Previdno se je mali nepridiprav pobral s tal. Toda nožiča, ki si jo je bil pri padcu izpahnil, ga je preveč bolela, da bi mogel stati. Sedel .ie v travo na pobočju nasipa, ves zaskrbljen, stokajoč od bolečine pri vsakem najmanjšem gibu in skesano razmišljajoč o tem, kar se mu je bilo pri-godilo. ... Sedaj šele se je zavedel, kako lahkomiselno se je bil pustil potegniti od tega preveja-nega zapeljivca, črnega zlodeja, ki je najbrž sedel nekje v bližini in se mu smejal v pest, od veselja, da jo je tako lepo zagodel ubogemu, nič hudega slutečemu Mercyntjeju! ... Oh, in potem, ko bo prišel domov, ga čaka povrhu še kazen!... Pa če bi vsaj mogel domov, toda kako naj se vrne nazaj v vas, ko je bilo pa tja tako zelo daleč, on pa ni mogel hoditi.. . Mati bi ga s svoje postelje ob steni očitajoče pogledala skozi mrak in zmajala z glavo. Stara mati bi ga s svojim! vreščečim glasom, ki se je zdel, kot da bi človeka zbadal z iglami v ušesih, oštevala, oče pa bi mu naložil najmanj par gorkih na zadnjo plat... Nazadnje bi se moral tega svojega greha še izpovedati in gospod župnik bi mu naložil še eno kazen: pokoro. kakor so rekli, toda to je bila prav tako kazen: saj jc bilo treba moliti celo vrsto očenašev in češčenih Marij!... Žalosten jc pomislil Merevntje. da se bo, samo ob sebi umevno, kot vedno, pri štetju molitvic zmotil, ker mu bodo misli med mehaničnimi žlubodranjem ušle, kdo ve kam ... Potem pa bo moral pričeti moliti znova, kajti tudi to je greh, ako se človek, med tem ko moli, v svojih mislih izgubi! •• • Oh, skoro vse na svetu je bilo greli!... Takemu majhnemu, vestnemu dečku, kot je bil Mereyntje, je bilo pač težko živeti, ne da bi koncem konca vsak hip vedno znova grešil . • • Ne, da bi bil hotel biti hudoben, ali da bi bil imel namen, greh ga je enostavno premotil in to se je ponavljalo, on pa je opazil, da ga je zlodej prevalil, šele ko je bilo prepozno.. • Zlodej je bil pa tudi res strašen sovražnik takega nič hudega slutečega dečka!... (Dalje prihodnjič.) Vcsruffe se sovražnika perila Trbovlje Druga velika zmaga razredne organizacije ZRJ. Pri volitvah, dne 14. t. m. v II. skuipino rudarske zadruge je ponovno zmagala z veliko večino lista ZRJ., za katero je bilo oddanih 1414 glasov, napram zelo malemu številu glasov »združene« opozicije, ki se je posluževala vseh mogočih demagoških metod, da bi zvabila rudarje in dobila njihove glasove. Listi ZRJ pripadejo vsi izvoljeni zaupniki 27 po številu. Združeni nasprotniki so tudi sklicali shod, na katerem je nastopila cela serija govornikov, med njimi znani Giul-lati, ki je udrihal po socijalistih, tako, da ga je sam krščanski socijalec Lešnik iz Hu-dejame prijel za besedo in ga opomnil, da naj se nikar tako na krega z resnico, hčerko božjo. Mislimo, -da bo ta lekcija za dolgo zalegla. »Združenim« tudi njihovi demagoški letaki niso pomagali. Krščanskim socijalcem so držali štango: narodni, bojevniki, zabavljači in nergači ter tudi oni, ki jih njihov Praded »Slovenec« vsak dan utaplja v žlici vode. Star pregovor pravi, da po slabi tovarišij? rada glava boli. Mogoče krščanskih so-cijalcev v Trbovljah ne bo bolela, ker so take tovarišije, kot so jo imeli to