Ptuj, petek, 7. julija 2006 letnik LIX • št. 52 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT (1,17 €) Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
)
Spodnje PodraVJe o Komb

KOmBajnist
že sovi kombaOni, takodáoevksičshže savoietamjOzosOe. i dovOJna in ïïodobffleocemeiOe^iatatuda od daragod^SICeopa kmetfedOžlOOpe^ da bi blDavrna^dSOIh^eh
MartiňOzmeiC.
Imate pošto na strani 21
z £[as6o do srca íPtuj2006
PETKOV VECEI?
Javna racfíjs^ ocCcùija
Minoritslq. samostan, 21.juâj2006 oB 20. uri Tredfmdaja Ifarb íBffdb-tedm^Ttuj, Maýaímce Luna.
OMV kurilno olje
Aktualno	Po naših občinah
Ptujsko o Bitka za	Ormož o Sejo
novega predstojnika	zaključili po
SOU še traja	podaljških
Stran 3	Stran 4
0080 2332
Zanesljiva toplota
Več kot gibanje.
OMV
9770040197060
Podravje • Neurje v SV delu Slovenije
Slovenija sistemsko ne izvaja obrambe pred točo
Ob neurju s točo je pretekli teden ministrica za kmetijstvo Marija Lukačič ob obisku Središča ob Dravi, Ruš in Maribora obiskala tudi Slovensko Bistrico. Neurje s točo, ki je divjalo na skoraj celotni površini severovzhodne Slovenije, je uničilo nad sedemdeset odstotkov pridelka, uničenih je bilo veliko streh, avtomobilov, poškodovanih cestišč.
o odpravi posledic naravnih nesreč. Stari zakon velja še samo do aprila 2007, po tem času pa je Evropska unija predlagala, da si Slovenija vzpostavi lastni sistem obvladovanja tveganj v kmetijstvu. Letos so s petimi slovenskimi zavarovalnicami pripravili celoten program zavarovanja kmetijskih pridelkov. Pri pripravi so se zgledovali po avstrijskem in italijanskem modelu. Vendar je bilo zanimanja za tovrstno zavarovanje v Sloveniji letos malo, zato bo država v prihodnje sofinancirala zavarovanje pridelkov tudi v višini tridesetih odstotkov celotne proizvodnje, če bodo kmetje zainteresirani. Predmet zavarovanja
Ministrica za kmetijstvo je postregla s podatki, ki se nanašajo na severovzhodno Slovenijo. Povedala je, da so po prvih ocenah Zavoda za kmetijstvo uničene poljščine na 1400 hektarih, od tega je na 1100 hektarih nasajene koruze s povprečno poškodo-vanostjo 70 do 80 odstotkov, 300 hektarov žit s povprečno poškodovanostjo 50 odstotkov, 460 hektarov vinogradov in 300 hektarov sadovnjakov s povprečno poškodovanostjo 80 do 90 odstotkov.
Ministrica Lukačičeva je ob obisku severovzhodne Slovenije predstavila tudi ukrepe kmetijske politike, saj je vlada v letošnjem mesecu marcu sprejela novo uredbo Zakona
Uvodnik
Po petnajstih letih
Letos praznujemo kar nekaj 15-letnic, tako tudi danes mineva 15 let od podpisa Brionske deklaracije med Slovenijo in SFRJ pod političnim pokroviteljstvom Evropske unije, s katerim so bile ustavljene sovražnosti na ozemlju Slovenije, ta pa je za dobo treh mesecev zamrznila osamosvojitvene aktivnosti. Deklaracija je bila sprejeta po petnajsturnih pogajanjih. In kaj to po petnajstih letih pomeni? Nič.
Spominjamo se lahko le takratne slovenske enotnosti, ki pa se kaj hitro razblini in tudi v tem primeru je bilo tako. Kaj hitro so se pojavili zdraharji, ki so poskrbeli za hiter ponoven razkol Slovencev na črne, rdeče itd.
V teh dneh praznujemo 15 let od osamosvojitvene vojne, ko se je Slovencem uresničila dolgoletna želja, dobili smo lastno državo, s katero si še vedno ne znamo nič začeti, kajti v danem trenutku sploh ni pomembno, kako je osamosvojitvena vojna potekala, kdo vse je sodeloval v njej, koliko krivic se je zgodilo ljudem in še bi lahko našteval. Ne, to ni pomembno, pomembno je, kdo so bili zmagovalci v drugi svetovni vojni. Ne glede na to, da se nam že vsi smejijo, ko določamo zmagovalce, se v Sloveniji trudimo dopovedati, da je Slovenija drugačna in da so v Sloveniji zmagali tisti, ki so jih v celotni Evropi razglasili za poražence. Po slovenski teoriji so drugo svetovno vojno izgubili Rusi, Angleži in Američani.
Zanimivo je vprašanje, ali so res vsi slovenski politiki imeli kdaj pravo željo do sprave ali jo ponujajo predvsem kot floskulo. Verjetno se še nobeden slovenski politik ob vseh teh dogodkih po 15 letih ni vprašal, kako doseči v Sloveniji enotnost, ki je leta 1991 združila Slovence tako kot nikoli prej in zgleda, da tudi ne pozneje.
Nostalgija je osrednje občutje, ki ga je bilo zaznati ob proslavljanju petnajste obletnice slovenske osamosvojitve. Nostalgija po sanjah, ki so bile tiste dni dovoljene, nostalgija po enotnosti, ki je v tistih dneh združila Slovence kot še nikoli poprej in tudi nikoli pozneje. Letošnja obletnica je tisti čas, ko so spomini še živi, a že nekoliko oddaljeni, da jih lahko pričnemo gledati kot svojo dediščino. Dobro bi bilo, če bi naši politiki storili vse, da bi si državljani znova zaželeli občutij izpred petnajstih let in se zavedali, da so ti dogodki del nekega zgodovinskega časa.
Zmago Šalamun
Komentar k fotografiji gotovo ni potreben.
bodo v prihodnje razširili tudi na zavarovanje živine in pozebe. Država bo več sofinancirala tiste posevke, ki so
v Sloveniji večjega pomena in preko tega vodila tudi aktivno kmetijsko politiko. Za primer je ministrica omenila
Sedem (ne)pomembnih dni
Kako je bilo

Slovenska borčevska organizacija (Zveza združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije) je te dni ob 15. obletnici slovenske osamosvojitve sprejela kar dve pomenljivi izjavi. V prvi opozarja, kako smo dosegli »nacionalno suverenost in lastno državo«, v drugi pa se izreka proti »ponarejanju nekaterih zgodovinskih dejstev o drugi svetovni vojni na Slovenskem«. Samo površen opazovalec v obeh zadevah ne more videti kakšne posebne povezave, v resnici pa sta seveda še kako povezani.
Zveza borcev s svojim »zgodovinskim spominom« pravzaprav že kar nekaj časa skrbi, da Slovenija ohranja ustrezno ravnotežje ali še bolje - zadostno mero dobrega okusa pri pojmovanju in ocenjevanju posameznih dogajanj in odnosov v novejši (zgodovinski) preteklosti. Skoraj po pravilu se vse mlade ali na novo organizirane države znajdejo v skušnjavi, ko se jim zdi, da se vse, tudi zgodovina, začenja nekako z njimi in na novo, da je nekako nujno prevrednotiti določene vrednote. To je še posebej izrazito za Slovenijo, ki ima še zlasti s svojo novejšo zgodovino, predvsem z obdobjem okupacije in narodnoosvobodilnega boja in povojnega življenja, najrazličnejše, tudi protislovne in zelo konfliktne ocene. Dejstvo, da je med drugo svetovno vojno prišlo v slovenskem narodu do tragičnih delitev in antagoniziranj, seveda še zdaj povzroča najrazličnejše šoke in travme in verjetno je
tujino, kjer bi zavarovalnice v primeru takšne toče in škode kmetom po oceni izplačale akontacijo, po spravilu pridelkov pa dobijo kmetje poplačilo celotne škode.
Lukačičeva je še povedala, da Slovenija sistemsko ne izvaja obrambe pred točo, saj so posipavanju proti toči s srebrovim jodidom nasprotovali ekologi in agronomi. V lanskem letu pa so pričeli izvajati raziskovalni projekt v desetih občinah, v katere spadajo občine Dravograd, Radlje ob Dravi, Dobrna, Vojnik, Ormož, Šentilj, Ljutomer, Ver-žej, Lendava in Gornja Radgona. Z raziskovalnim projektom, za katerega so namenili 16 milijonov in 500.000 tolar-
jev, bodo v petih letih dobili odgovore, kako srebrov jodid učinkuje na gospodarstvo in na prostor. Ministrica je še povedala, da bi 29. junija Letalski center iz Maribora moral iti v akcijo, saj je ministrstvo v tem času pogodbo z njimi že podpisalo.
O tem, če in kako bodo pomagali kmetom, ki posevkov niso imeli zavarovanih, ministrica ni mogla odgovoriti, saj so z ukrepom zavarovanja nadomestili stari ukrep o odpravi posledic naravnih nesreč. Ker se je za zavarovanje letos odločilo premalo kmetov, bodo morda v manjšem obsegu sredstva zagotovili.
Nataša Pogorevc
treba prav v tem iskati tudi pojasnilo za zelo pogosto vprašanje, zakaj se (še vedno) toliko ukvarjamo s preteklostjo in zakaj se vedno znova pojavljajo poskusi, da bi zgodovino »popravljali« ali celo na novo pisali.
Seveda je moč razumeti, ne pa tudi opravičevati, poskuse posameznih akterjev, ki so se znašli na napačni strani, da bi takšno svoje početje nekako relativizirali ali pojasnili. Vendar pa mora biti tudi pri tem jasna mera. Vsekakor je nemoralno in v vsakem pogledu problematično, če poskuša kdo svoje zmote opravičiti s potenciranjem in konstruiranjem domnevnih napak nasprotne strani, kar se pri nas vse pogosteje dogaja. Včasih gre za prav perfidne načine, ko se poskušajo, denimo, posamezne napake ali deformacije na partizanski strani (ki jih nihče ne skriva) nekako posploševati in prikazovati kot nekaj splošnega, tako rekoč prevladujočega. Osvetljevanje (in razjasnjevanje) posameznih medvojnih in povojnih dejanj ne more (in ne sme) biti povod za kri-minaliziranje celotnega narodnoosvobodilnega boja. To nekateri zdaj počnejo tudi s pomočjo različnih publikacij in »dokumentov«, ki sicer izhajajo v državah, ki si iz različnih razlogov še posebej prizadevajo, da bi Slovenijo in slovenski odpor proti okupatorju minimalizirali in problematizirali. Tako se v avstrijski »publicistiki« pojavljajo teze, da je bil slovenski partizanski odpor nekakšno »kriminalno dejanje«, zoper katerega so bili okupatorji upravičeni ukrepati. Že nekaj let se (sicer z različno intenziteto) pojavljajo teze, ki problematizirajo posamezne av-
nojske sklepe, kar služi za različne »teorije« o domnevni ničnosti posameznih rešitev (še zlasti v zvezi z lastnino, pa tudi glede posameznih ozemeljskih in državno statusnih vprašanj). Seveda je še posebej hudo, če takšne težnje dobivajo posnemovalce in simpatizerje pri nas doma. Vsekakor je pomenljivo že to, da se nekatere takšne publikacije pri nas prevajajo in tiskajo z državnimi subvencijami.
Seveda se moramo zavedati, da je samostojna in suverena Slovenija stara šele petnajst let, to pa še ne pomeni, da pred tem Slovenija še ni imela elementov državnosti, bila je država v jugoslovanski federaciji in prav to je pred mednarodno skupnostjo (Banditerjeva komisija) še posebej legitimiralo in opravičevalo v njenih osamosvojitvenih težnjah, ko je ugotovila, da jo življenje v jugoslovanski skupnosti omejuje in ogroža v njeni perspektivi. Zanikanje tega zgodovinskega dejstva seveda nima nobenega smisla, lahko nam samo škodi ali pa ustvarja različne nesporazume tudi v mednarodnih odnosih. Zato ni naključje, da borčevska izjava poudarja, da smo »nacionalno suverenost in lastno državo dosegli predvsem zahvaljujoč narodni enotnosti in brezkompromisni borbi v obrambi svojega narodnega obstoja. Državo - združeno Slovenijo - smo gradili postopno, ob številnih in krvavih žrtvah od generala Maistra do Tigrovcev, pa preko neizmernih žrtev NOB do junaškega odpora v času vojne za Slovenijo. »Borci opozarjajo, da je Temeljna ustavna listina, ki jo je sprejela slovenska skupščina ob osamosvojitvi pred petnajstimi leti »potrdila dejstvo, da je bila Republika Slovenija država že po dotlej veljavni ustavni ureditvi in s tem priznala kontinuiteto tega zgodovinskega napora slovenskega naroda.« Zakaj so se nekateri ob
proslavljanju izrazito trudili, da bi to dejstvo prikrili, oziroma zamolčali?
Slovenske borce vznemirjajo različne površine in tendenčne ocene druge svetovne vojne in akterjev v njej. »Druga svetovna vojna je bila boj na življenje in smrt z največjim zlom tistega in vseh časov - naci-fašizmom. Vse svobodoljubne sile sveta so se združile v veliko anti-hitlerjevsko koalicijo, ki sta jo vodili zahodni demokraciji ZDA in Anglija s Sovjetsko zvezo. To je omogočilo svetovno zmago antifašistične civilizacije nad silami nacističnega barbarstva. Tu torej ni šlo za enačenje treh totalitarizmov in ne za boj za komunizem ali proti njemu, marveč za boj proti fašizmu in nacizmu. »Borčevska organizacija pravi, da je bilo tudi na slovenskih tleh tako, ko se očitno odziva na zadnji čas ponovno glasne izjave nekaterih, češ, da je bil slovenski osvobodilni boj nekakšna (komunistična) zloraba ljudi, da je bil odpor nepotreben in ko se poskuša sodelovanje z okupatorjem na različne načine, predvsem »ideološko«, razumeti in opravičevati.
Vsekakor bi bilo prav, če bi se ob borcih še kdo drug spomnil na besede predsednika slovenske države dr. Janeza Drnovška (8. maja 2005): »Če bi nacistična Nemčija in fašistična Italija zmagali, danes slovenskega naroda ne bi bilo več. Slovence bi pobili v koncentracijskih taboriščih, jih razselili ali ponemčili in poitalijanili ^ Slovenci smo ponosni, da smo dali svoj prispevek k zmagi nad nacizmom in fašizmom ^ Dokončni in brezpogojni zmagovalec nad nacizmom in fašizmom in njegovimi sodelavci je svetovna koalicija, skupaj z našim narodnoosvobodilnim bojem ^ Slovenski partizani so pomagali osvoboditi Evropo in Slovenijo. Njihova zasluga je nesporna in večna
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednili je nasledniki Ptujskega tednilia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63€] (za naročnike 120 [0,50€]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17€]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29€], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84€]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: JK
Ptujsko • Bitka za novega predstojnika Skupne občinske uprave še traja
Remi "odkril" pravno praznino
Juha okrog imenovanja novega predstojnika Skupne občinske uprave, ki je vse bolj vroča, še vedno ni skuhana v želeni vsebini, z imenovanjem favo-riziranega kandidata za predstojnika Skupne občine uprave. Če so pri prvem razpisu, ki je bil zgolj internega značaja, ugotovili proceduralne zaplete, je nedavni natečaj »pomagal« odkriti pravno praznino.
Sporni interni natečaj, za katerega so najprej župani občin na Ptujskem soglasno pristali, imenovali tudi komisijo za izbiro kandidata za predstojnika, v njej so sodelovali direktorji največjih občin, vključenih v Skupno občinsko upravo (Gorišnice, Hajdine, Vidma, Kidričevega in Ptuja), v začetku letošnjega leta ni prinesel odločitve o izbiri novega predstojnika Skupne občinske uprave občin. Komisija je sicer oblikovala predlog, da edina kandidatka izpolnjuje vse pogoje in je primerna za prevzem predstojnika Skupne občinske uprave, vendar sklepa oziroma sprejete odločitve kandidatka Alenka Kor-par v osmih dneh ni sprejela. Sprejet pa je bil sklep kolegija županov, da se jo imenuje za v. d. predstojnico Skupne občinske uprave, vendar za največ šest mesecev. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je takrat za Štajerski tednik povedal, da se je zapletlo na proceduralni ravni in da se spodobi, da se za tako pomembno delovno mesto objavi javni in ne zgolj interni razpis, za kar se je na
eni od sej v začetku letošnjega leta tudi odločil kolegij županov Spodnjega Podravja. Čelan je ob napovedi javnega razpisa tudi poudaril, da upa, da se bodo prijavile kandidatke in kandidati, ki bodo lahko verodostojno zamenjali prvega predstojnika SOU Stanislava Napasta, kar zagotovo ne bo lahko.
Javni natečaj za predstojnika Skupne občinske uprave je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 59-60, ki je izšel 9. junija letos, na spletni strani ministrstva za javno upravo in na Zavodu RS za zaposlovanje. Potencialni kandidati so morali pisne prijave z dokazili, življenjepisom ter programom dela in vizijo razvoja poslati v zaprti kuverti v osmih dneh od dneva objave javnega natečaja. Pred objavo so morali z razpisnimi pogoji oziroma razpisom soglašati vsi župani, to so naredili s podpisi, prav tako pa so morali vsi potrditi sklep o imenovanju komisije za izbiro kandidata za predstojnika. V njej so kot predsednik ptujski župan dr. Šte-
fan Čelan, ker MO Ptuj tudi v skoraj 60 odstotkih zagotavlja sredstva za delovanje Skupne občinske uprave občin, in župani še štirih občin, največjih financerk uprave, Friderik Bračič iz Vidma, Jože Kokot iz Gorišnice, Radoslav Simo-nič s Hajdine, kidričevskega Zvonimirja Holca pa zaradi bolezni nadomešča podžupan Jože Murko. V zakonitem roku so se na razpis prijavili štirje kandidati, od katerih so trije oddali popolne vloge. Kandidati, ki so izpolnjevali pogoje, so se s svojimi programi oziroma vizijami dela SOU že omenjeni komisiji predstavili v ponedeljek, 3. julija, »zaslišanje« kandidatov pa je prineslo nepričakovan rezultat, enako število točk za dosedanjo v. d. predstojnico Alenko Korpar in Janka Širca, vodjo oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje MO Ptuj, ki se je zaposlil v ptujski mestni upravi pred dobrim letom in pol, da bi lahko prevzel vodenje Skupne občinske uprave. Korpar-jeva je še vedno v nemilosti, čeprav ji strokovnosti ne
Foto: Črtomir Goznik
Janko Širec, vodja oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje MO Ptuj, ki mu je natečajna komisija dodelila enako število točk kot Korparjevi.
Foto: Črtomir Goznik
Alenka Korpar bo Skupno občinsko upravo vodila kot v. d. še do konca leta, je bil sklep ponedeljkovega kolegija županov občin na Ptujskem.
oporekajo, ker jo MO Ptuj oziroma njen župan ne podpira, temu primerno je bilo tudi zaslišanje, je bilo slišati iz ust nekaterih županov, ki se vse bolj distancirajo od vsega, kar se dogaja v tej kadrovski kuhinji, in ki jih to tudi vse bolj odvrača od sodelovanja v Skupni občinski upravi, kljub vsemu renomeju, ki si ga je v dosedanjem delu uspela ustvariti. Nekateri so tudi že nauradno napovedali izločitev, ker bodo ustanovili svoje občinske uprave.
Po proceduralnih zapletih zdaj tudi pravna praznina
Po remiju oziroma neodločenem rezultatu je po navedbah ptujskega župana dr. Štefana Čelana nastala pravna praznina, ki je tudi onemogočila, da bi dokončali izbiro, čeprav je tudi znotraj enakega števila točk možno rangiranje, tako vsaj trdijo poznavalci. »Od treh prijavljenih, ki izpolnjujejo pogoje javnega natečaja, se je zgodilo to, da sta dva kandidata dobila popolnoma enake ocene. In ker smo ostali pri dveh kandidatih, ki imata popolnoma enake ocene, ker imamo polno pravne praznine in nedorečenih dokumentov, pravzaprav ne vemo, kako postopek v tem trenutku izpeljati. Naš salamonski predlog je v tem trenutku ta, da se sedanji v. d. predstojnice Skupne občinske uprave podaljša mandat, medtem pa moramo tako na kolegiju županov kot ostale strokovne službe pripraviti vse ustrezne akte, na podlagi katerih bo postopek jasen in transparenten, kaj narediti v takem primeru, kot je sedaj, kaj se zgodi, če en župan sklepa o izbiri ne podpiše, ali o tem sploh sme sklepati župan, ali mora o tem sklepati občinski svet. V tem trenutku
imamo vrsto nedorečenih stvari, zato je tudi naš predlog za podaljšanje vedejev-stva. Potrebujemo akte, iz katerih bo jasno in trans-parentno razvidno, kako se imenuje, kako razrešuje, kateri organ upravlja, kateri organ nadzira delo direktorja občinske uprave in ostale sodelavce,« je v imenu natečaj-ne komisije za izbiro novega predstojnika Skupne občinske uprave med drugim povedal predsednik dr. Štefan Čelan. Za sprejem ustreznega poslovnika, ki bo jasno opredelil sistem izvolitve oziroma potrditve direktorja Skupne občinske uprave občin, se je zavzel tudi župan občine Hajdina, tudi član omenjene komisije. Če se bo podaljšano vedejevstvo izteklo konec decembra letos, je potrebno akte pripraviti in sprejeti že prej, ker mora biti do tega datuma imenovan tudi že novi predstojnik. Simonič se je zavzel za akte, ki bodo zanesljivo pripeljali do potrditve novega direktorja. Še najbolj oster pri tej razpravi je bil župan občine Markovci Franc Kekec, ki se je začudil, ker še mestna uprava ni pripravila ustreznih aktov, ker je občutek, kot da si MO Ptuj lasti nekatere pravice in privilegije, ki jih ni nikoli imela. »Ne želim, da je MO Ptuj tista občina, ki bo imela premoč,« je še poudaril Kekec, ki pričakuje, da bodo občine in vsi župani potem, ko bodo sprejeta nova pravila igre (prava), vsi enakopravni. V še veljavnem odloku o ustanovitvi Skupne občinske uprave občin je v petem členu zapisano, da upravo vodi predstojnik, ki ga imenujejo in razrešujejo župani občin ustanoviteljic. Zelo pomembno pa je tudi spomniti, da mora uprava pri izvrševanju upravnih nalog ravnati po usmeritvah župana in nalogah tajnika občine ustanoviteljice, ki je tudi kra-
jevno pristojna za določeno zadevo, glede splošnih vprašanj organiziranja in delovanja uprave pa po skupnih usmeritvah vseh županov občin ustanoviteljic.
Kolegij županov je Korpar-jevi podaljšal vedejevstvo do konca leta. V tem času pa naj bi odpravili pravno praznino, ki je zagotovo ne bi bilo, če bi favorizirani kandidat dosegel več točk, tudi to je dejstvo, na katerega opozarjajo nekateri župani. Vprašljivo naj bi tudi bilo sprejemanje odločitve o vedejevstvu pod točko informacije, čeprav nekateri pravijo, da ker gre pri kolegiju županov za dogovorni organ, je tudi to mogoče. Ker se je seja kolegija županov v Hajdini začela z zamudo, ker je tako dolgo zasedala natečaj-na komisija oziroma je potekalo zasliševanje kandidatov, bi lahko brez slehernih težav to imenovanje uvrstili med redne točke dnevnega reda glede na to, da sta kar dve odpadli, (poslancev Mariniča in Pukšiča namreč ni bilo), ker gre za pomembno uradniško mesto na položaju, ki se opravlja v nazivu sekretar. Pa bo tudi to verjetno moralo vzdržati, ker nobeden od le šestih županov, ki so se kolegija tudi udeležili, čeprav jih je sklicatelj ptujski župan dr. Štefan Čelan prosil, da se zaradi pomembnosti točk dnevnega reda kolegija županov tudi osebno udeležijo, ni protestiral zaradi tega. Morda tudi zato, ker že vodijo aktivnosti za organizacijo lastnih občinskih uprav. Morebitnih negativnih posledic razpada skupne občinske uprave zaradi kadrovske kuhinje, ki so jo zakuhali v največji financerki Skupne občinske uprave, pa si v tem trenutku ne upa nihče napovedati, najbolj pa sta seveda v tem primeru ogrožena bodoča pokrajina in Ptuj kot sedež le-te.
Ormož • 14. izredna seja občinskega sveta
Sejo zakijuclil po podaljških
Na 14. izredno sejo obCInskega sveta Ormož je vabil sila nezanimiv dnevni red. Osrednje toCke so bile Imenovanje Cianov volilnih komisij Ormož, Sv. Tomaž in SredišCe ob Dravi ter predlogi kandidatov za Clane okrajne volilne komisije. Kljub slabim obetom je iz izredne seje z dolgoCasnim dnevnim redom nastal dogodek ranga nogometnih dram s podaljški.
Sama seja je trajala neverjetno kratko, saj svetniki niso prišli dalje kot do tega, da so ugotovili upravičenost sklica izredne seje. Ker so podali odstopno izjavo nekateri člani občinske volilne komisije Ormož (pretežno iz razloga, ker po novem več ne prebivajo v občini Ormož), je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja vsem političnim strankam poslala poziv za predlaganje novih kandidatov za člane občinske volilne komisije. Prejeli so predloge LDS, SDS, N.Si, De-SUS in SD. SLS ni posredovala svojih kandidatov, ker menda pošte niso prejeli. Zato naj bi predsednik Miroslav Hanže-lič urgiral pri županu Viliju Trofeniku, vendar kandidatov za komisije kljub temu niso imeli. Za predsednika občinske volilne komisije občine Ormož je bil predlagan Alojz Slavko Keček, za namestnika pa Anton Luskovič, za člane in njihove namestnike pa Jožica Smodek, Nikoli-
na Gregurec, Pavlina Ravšl, Franc Šandor, Otmar Fafulič in Alojz Vozlič. Za novonastali občini Središče ob Dravi in Sv. Tomaž pa je bilo prav tako do 30. junija potrebno imenovati člane komisij za nove občinske komisije za izvedbo jesenskih volitev. Od Sv. Tomaža kljub dvema pozivoma niso predlagali svojih kandidatov, komisijo v Središču ob Dravi pa naj bi vodila Klav-dija Kreč, njena namestnica pa je Jelka Zidarič Trstenjak. Predlagani člani in njihovi namestniki pa so Tomislav Ivančič, Silvija Kuhar, Teodor Zorko, Rok Zorko, Radovan Aleksič in Viktor Stanjko. V okrajno komisijo pa so bili predlagani Valter Vindiš, Janko Keček, Ivan Balažič, Marta Babič, Ivan Brumen in Roman Medik.
Novica, da SLS ni prejela pošte, kljub temu da menda obstaja dokaz, da je bila iz Občine poslana, je pošteno dvignila temperaturo med razpravljavci. Nad pošto je
bilo še več negodovanja, saj jo nekateri svetniki po njihovem mnenju dobivajo prepozno, prav tako pa jih veliko materialov, o katerih naj bi odločali, čaka na mizah pred začetkom seje in jih tako ne morejo prebrati. Ob upoštevanju dejstva, da predlogov za sestavo komisije za Sv. Tomaž sploh ni bilo, je svetnik Alojz Sok resno podvomil, ali sploh obstajajo pogoji za izvedbo seje ali ne. Motilo ga je tudi to, da komisija ni upoštevala predloga N.Si glede sestave občinske volilne komisije Ormož, čeprav gre za stranko, ki je sodeč po rezultatih minulih volitev druga največja stranka v občini. V zelo incidentnem vzdušju so svetniki razpravljali o umiku točke o imenovanju članov občinske volilne komisije Ormož, nakar se je zgodilo, da pri preverjanju prisotnosti naenkrat seja ni bila več sklepčna. Čeprav je bilo v sobi prisotnih več kot 12 svetnikov, kolikor se jih je z
Benedikt • Srečanje članov in simpatizerjev LDS
Predstavili manifest »Za ljudi pred profitom
«
Poudaril je, da se nahajamo v situaciji, ko »konzervativni politični pol ponovno gradi avtoritarno državo, ki jo poznamo iz preteklosti«. Poudaril je, da so v stranki ponosni na dosežke v času vlad LDS, in dodal, da se je sedaj treba obrniti naprej in poskrbeti za prihodnost. Izpostavil je, da je osnovno vodilo pričujočega dokumenta doseganje uravnoteženosti med socialno pravičnostjo na eni in trgom ter konkurenčnostjo na drugi strani. Na prvo me-
sto morajo biti postavljeni ljudje.
»Temeljne vrednote, zaobjete v manifestu, so svoboda, enakopravnost, solidarnost, pravičnost, zakonitost, odgovornost in strpnost. Prizadevanja liberalnih demokratov bodo usmerjena v demokratično, solidarno, gospodarsko učinkovito in na znanju temelječo družbo ter pravno državo. Poleg socialne pravičnosti se LDS dobro zaveda, kako nujno je imeti uspešno tržno gospodarstvo.
glasovalno napravo prijavilo. Podžupan Miroslav Tramšek, ki je izredno sejo v odsotnosti župana Trofenika vodil, se je na vse pretege trudil zadevo speljati do konca, vendar je ob nenadni nesklepčnosti moral priznati poraz. Tako se
je seja po slabih 45 minutah prerekanja končala.
14. izredna seja - podaljški
Prihodnji dan smo z občine prejeli obvestilo, da se preki-
Povsem možno je, da to, kar smo poimenovali podaljški, sploh niso bili podaljški. Morda se je vse dogajalo še v regularnih 90 minutah. Težava je namreč v tem, da v ormoškem občinskem svetu nihče ravno ne ve natančno koliko je ura. Občinska ura pač že nekaj mesecev kaže isti čas, malo čez pol peto. Tudi ne vemo ali gre za pol peto zjutraj ali popoldne, temu primerno smo zmedeni vsi, ki se kdaj v tem prostoru nahajamo. Zato se zares ne gre čuditi, da seje v Ormožu trajajo in trajajo, saj se je tukaj čas ustavil in ura gor ali dol zares ne igra nobene vloge. Morda pa zadeve samo ne razumemo prav in se ustavljena ura poda k ambijentu gradu, kjer so omembe vredne časovne enote le stoletja. Če bi v ormoškem občinskem svetu imeli sodnika, kot na vseh pravih tekmah, bi gotovo najprej ukazal zamenjati uro. Če bi imeli trenerje, bi ti zamenjali tudi igralce, kar naj bi se zares zgodilo na volitvah jeseni. Zaenkrat bi bilo povsem dovolj, da zamenjajo uro, da bomo vedeli ali se je v Ormožu zares ustavil čas ali le ura.
njena 14. izredna seja nadaljuje zvečer ob 19. uri. Vodil jo je župan Trofenik, ki je najprej razdelil packe za slabo obnašanje dan prej, ko naj bi svetniki zlorabili elektronsko glasovalno napravo. Po odsotnosti opozicije sodeč so sejo bojkotirali ali pa je spet zatajila pošta. Kakor koli že, seja je bila sklepčna in dopoldne je tudi že zasedala komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki je obravnaval še ekspresno posredovane predloge za sestavo volilne komisije občine Sv. Tomaž. Predlagani so bili predsednik Ivan Balažič ter člani oziroma njihovi namestniki - Ivan Ivanuša, Anica Kovačič, Janko Verbančič, Jožica Hudžar, Miroslav Viher in Martin Petek. Tudi tokrat so imeli eno težavo, namreč niso uspeli predlagati namestnika predsednika komisije, ki mora biti prav tako kot predsednik po izobrazbi pravnik. To bodo storili naknadno. SLS v tem času ni predlagala svojih kandidatov, razen Dušana Cvetka za okrajno komisijo, saj je medtem Ivan Balažič postal predsednik občinske volilne komisije Sv. Tomaž. Svetniki so takšno sestavo komisij potrdili.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pa ni obravnaval dopisa, ki ga je napisal Franc Šandor in v katerem stoji: »Obveščam vas, da zaradi nekorektnega dela Komisije za volitve, priznanja in odlikovanja, nepreklicno izstopam kot nadomestni član iz Občinske volilne komisije Ormož.« Dopis je bil naslovljen na »Komisijo za volitve, imenovanja in odlikovanja«, zato ga komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ni mogla obravnavati.
vki
Konec junija je v Benediktu v kulturnem domu potekalo sreCanje Clanov in simpatizerjev LDS, v okviru katerega je dr. Dušan Keber predstavil manifest »Za ljudi pred profitom«, ki ga je tudi sam osnoval.
Prejeli smo
Minifest »Za ljudi pred profitom« je predstavil dr. Dušan Keber, zraven župan občine Benedikt Milan Gumzar
Zato si bo prizadevala za vzpostavitev ravnotežja med obema poloma, ob čemer bo še vedno v ospredju človek. Vsakdo si zasluži za svoje delo plačilo, ki mu zagotavlja varnost in samospoštovanje. Posebno solidarnost potrebujejo bolni, revni, brezposelni in drugače ranljivi državljani. Potrebno je spoznati, da so današnje generacije odgovorne, da ohranjajo in obnavljajo naravno okolje, kulturne zaklade, javno lastnino in socialni kapital za bodoče generacije. Nujna je zagotovitev večplastne varnosti s strani države brez neutemeljenih posegov države. Zagotoviti moramo neodvisnost vseh vej oblasti, svobodo govora in neodvisnost medijev, saj so to temeljni predpogoji, da se sliši glas in odraža volja vseh državljank in državljanov«, je menil dr. Dušan Keber in bil kritičen do zdajšnje oblasti.
Ob koncu predstavitve je dr. Keber poudaril, da je manifest tudi obljuba samemu sebi in dodal, da morajo v stranki analizirati lastne napake, jih priznati in jih odpravljati.
Zmago Šalamun
Imenovanje obCinske volilne komisije v Ormožu nezakonito
Župan občine Ormož Vili Trofenik je v četrtek, 29. 6. 2006, sklical 14. izredno sejo občinskega sveta Ormož. Na dnevnem redu izredne seje je bilo imenovanje občinskih volilnih komisij, in sicer za občino Ormož, občino Središče ob Dravi, občino Sv. Tomaž ter predlog za okrajno volilno komisijo za območje UE Ormož.
Na seji, ki jo je vodil podžupan občine Ormož Miroslav Tramšek, kljub dvakratnemu glasovanju ni bil izglasovan dnevni red, saj je obakrat zanj glasovalo le 12 svetnikov od skupaj 26, kolikor jih je v OS občine Ormož. Za dnevni red poleg svetnikov iz SLS niso glasovali tudi svetniki iz vrst N.Si, SLS in SDS, in sicer iz razloga, ker niso bili upoštevani njihovi predlogi za sestavo volilnih komisij, in to kljub pozivu pristojne komisije (KVIZ), da naj podamo svoje predloge.
Zaradi neizglasovanega dnevnega reda in nesklepčnosti OS je predsedujoči sejo zaključil in do obravnave točk dnevnega reda ni prišlo.
Kljub temu je župan občine Ormož Vili Trofenik s telegramskimi vabili sklical nadaljevanje zaključene 14. izredne seje za petek, 30. junija 2006, na kateri pa svetnikov iz vrst opozicije (N.Si in SDS) ni bilo, ker nekateri sploh niso prejeli vabila za nadaljevanje sicer nezakonite seje, med njimi tudi spodaj podpisani.
Še več, v občinsko volilno komisijo ob-
čine Ormož so za nadomestnega člana imenovali Franca Šandorja, čeprav je ta Občino Ormož 30. 6. 2006 ob 8. uri zjutraj pisno obvestil, da zaradi političnih igric nepreklicno izstopa iz dosedanje občinske volilne komisije.
Župan odstopne izjave menda ni hotel sprejeti z obrazložitvijo, da je nepreklicna odstopna izjava res prišla na Občino Ormož, vendar se komisija, na katero je bila izstopna izjava naslovljena, imenuje nekoliko drugače, kot je v naslovu zapisal Franc Šandor.
Ob vsem tem se postavlja vprašanje, ali ne gre za ponovno sestavo občinske volilne komisije, kot je bila sestavljena leta 1998, ko je na volišču v centru Ormoža zmanjkalo 100 praznih glasovnic. Namesto da bi občinska volilna komisija na omenjenem volišču volitve nemudoma ponovila, je raje sprejela nenavadni sklep, da prazne glasovnice ne morejo vplivati na volilni rezultat. Do ponovljenih volitev je potem sicer po odločitvi Upravnega sodišča v Mariboru prišlo, vendar šele po 6 mesecih. Predsednik sedanje nezakonito imenovane občinske volilne komisije je namreč spet postal Alojz Slavko Keček, ki je že, kot rečeno, bil predsednik leta 1998 in pod vodstvom katerega je bil sprejet nenavaden sklep, da manjkajoče prazne glasovnice ne morejo vplivati na volilni rezultat.
Glede na to, da N.Si v sedaj na novo imenovani občinski volilni komisiji nima nobenega predstavnika, lahko le z zaskrbljenostjo pričakujemo letošnje lokalne volitve.
Alojz Sok,
svetnik N.Si v občinskem svetu občine Ormož
Foto: ZS
Zlatoličje • Obnova največje slovenske hidroelektrarne
H	■	■	■■ ■■	Al	■■■
Ena največjih investicij v Sloveniji
Dravske elektrarne Maribor sta 27. junija obiskala minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak ter novi direktor direktorata za energijo dr. Igor Šalamun, ki si je po ogledu gradnje jezu v Melju v spremstvu direktorja DEM Danila Šefa ogledal še hidroelektrarno Zlatoličje, katere prenova bo v celoti veljala 15 milijard tolarjev; to pa pomeni, da gre za eno največjih slovenskih naložb.
Po tem, ko so v lanskem letu zaključili 11. fazo prenove verige spodnjedravskih elektrarn, v Dravskih elektrarnah Maribor (DEM) nadaljujejo z aktivnostmi za prenovo spodnjedravskih elektrarn, v okviru katerih je na vrsti prenova največje med njimi, hidroelektrarne Zlatoličje, ki je v 36 letih neprekinjenega delovanja proizvedla 20.877 GWH električne energije, ali toliko, kot proizvedejo vse hidroelektrarne v Sloveniji v slabih šestih letih. V okviru prenove HE Zlatoličje bodo izvedena dela na jezu Melje in v njegovi okolici, na dovodnem kanalu te elektrarne ter seveda tudi v sami HE Zla-toličje. Z deli na jezu Melje in ob njem se bo povečala stabilnost in trdnost tega jezu, načrtovana pa je tudi sanacija in
dodatna utrditev varovalnega prelivnega zidu ter dograditev male hidroelektrarne na jezu Melje.
Kot je v Zlatoličju povedal Danilo Šef, direktor Dravskih elektrarn Maribor, je s posodobitvijo vseh šestih gornjedravskih hidroelektrarn (Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala in Mariborski otok) sedaj zgornji tok Drave optimalno izkoriščen in tako zagotavlja dolgoročno ter zanesljivo povečano proizvodnjo električne energije. Prenova, s katero se je povečala skupna moč gornje-dravskih elektrarn na pragu za četrtino, oziroma za 25 %, je potekala 10 let in veljala 50 milijard tolarjev. Skupno povečanje moči šestih gor-njedravskih elektrarn za 67,3 MW pa je tolikšno, kot če bi
zgradili dodatno elektrarno.
Sicer priprave na prenovo HE Zlatoličje potekajo že lep čas. 1zvajalce del so pričeli izbirati že lani, letos pa so podpisali pogodbi za dobavo turbinske in generatorske opreme. Tehnično najbolj zahteven del te prenove, ki zajema zamenjavo turbinske in generatorske opreme, je predviden v prihodnjem letu 2007, celotna prenova pa naj bi bila končana v letu 2009. Danilo Šef je poudaril, da je povečanje proizvodnje električne energije s posodobitvijo obstoječih naprav, kjer je to mogoče, odgovor Dravskih elektrarn na večjo potrebo po električni energiji. Po prenovi bo Slovenija sicer še vedno prisiljena električno energijo uvažati, a učinek na nacionalno energetsko bilan-
Foto: M. Ozmec
Med pogovorom v HE Zlatoličje: (z leve) direktor direktorata za energijo dr. Igor Šalamun, direktor DEM Danilo Šef in vodja elektrarne Bojan Koračin
Foto: M. Ozmec
Strojnica HE Zlatoličje, v kateri so v 36 letih proizvedli 20.877 gigavatnih ur električne energije.
co bo zagotovo pozitiven, saj energija, pridobljena iz rek, še vedno predstavlja najcenejši vir.
To je potrdil tudi novi direktor direktorata za energijo dr. 1gor Šalamun ter izrazil veselje, da Dravske elektrarne po obnovi šestih gornjedrav-skih elektrarn nadaljujejo tudi z obnovo največje hidroelektrarn v Zlatoličju: »Veseli me, da bo prenova HE Zlato-ličje, katere osrednji del bo zaključen v devetih mesecih, omogočila Sloveniji še bolj zanesljivo oskrbo z električno energijo. Pomembno je, da gre za pridobitev energije iz obnovljivih virov, kamor sodi tudi hidroenergija. Sicer je naša zaveza, da vzpodbujamo proizvodnjo električne ener-
gije iz hidroenergije, zato v ta namen gradimo hidroelektrarne tudi na drugih slovenskih rekah. To bo Sloveniji zagotovilo še več električne energije iz teh virov. Zavedati se namreč moramo, da ima Slovenija omejen potencial pridobivanja električne energije iz hidroenergije, zato bomo morali vlagati v proizvodnjo iz premoga, plina in vetrne energije, pri čemer bo treba izkoristiti vse možnosti, ki nam jih ponuja narava, ter energente, ki so Sloveniji dosegljivi,« je poudaril Šalamun.
Naj ob koncu dodamo, da hidroelektrarna v Zlatoličju, ki jo je svečano odprl nekdanji predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito leta 1969, s svoji-
ma dvema agregatoma proizvede letno 600 milijonov kilo-vatnih ur električne energije, kar pomeni 5 odstotkov vse slovenske porabe. Prenovo prvega agregata bodo pričeli julija prihodnje leto, če ne bo zapletov, naj bi prenova z zamenjavo nove Kaplanove turbine, generatorjev ter elektro-strojnega dela trajala devet mesecev, zatem bosta zaradi zanesljivosti nekaj časa obratovala oba agregata, nato pa bodo nadaljevali še z obnovo drugega agregata. Kompletna prenova HE Zlatoličje naj bi bila končana v letu 2009, s čimer bodo življenjsko dobo te največje slovenske hidroelektrarne podaljšali vsaj še za 50 let.
M. Ozmec
Kukava • Otvoritev mikro fotonapetostne sončne elektrarne
Prispevek k ekološko čistejši energiji
Energija je bila vedno pereča, še posebej v zadnjem času, ko primanjkuje energije in vedno dražja je. Potrebe po energiji so tudi vedno večje in pojavljajo se trendi ekološkega pridobivanja le-te. Pridobivanje električne energije iz sončne svetlobe ima v zadnjem času velik trend porasta. Tako se tudi v Sloveniji pojavljajo posamezniki, ki s svojim vložkom prispevajo k ekološko čistejši energiji.
Eden takšnih je zagotovo Borut Gradišer, ki je na Kuka-vi pri Juršincih zgradil mikro fotonapetostno sončno elektrarno, saj pravi, da je izkoriščanje sončne energije velika prihodnost.
Borut nam je povedal, da je trenutno instalirana moč 4 kW, s tem je prva faza zaključena. V prihodnosti pa jo namerava še dograditi do 12 kW. Dograditev načrtuje do leta 2008/2009, ko naj bi stekla proizvodnja elektrike v polni meri. Glede na to, da je takšnih elektrarn v Sloveniji zelo malo, nas je zanimalo, kako je prišel na idejo zgraditi takšno elektrarno. Na to vprašanje Borut Gradišer odgovarja:
»Teh elektrarn je zelo malo. Precej sončne energije se kot vir električne energije uporablja večinoma v planinskih kočah, tam, kjer ni možno napeljati elektro omrežja, kjer pa je omrežje, je tega bistveno manj. Mene so navdušili na fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, predvsem mag. Hanžič, in pa v tehnološkem centru za pretvorbo energije gospod Viljem Muzek. Po kalkulacijah smo ugotovili, da takšna naložba dolgoročno gledano mora prinesti dobiček.«
Borut Gradišer je ob tem še pojasnil, da je predračunska vrednost elektrarne 18 milijonov, do sedaj je v projekt vložil
okrog 7 milijonov lastnih sredstev. Pomagala mu je občina, ki mu subvencionira obrestno mero za najeti kredit v sklopu vzpodbujanja gospodarstva. Kako pa je s financiranjem države in evropskih skladov, pa Borut pravi, da razpisi sicer so, vendar so postopki precej zapleteni in dodaja: »Upam, da bodo vzpodbude v bodoče mnogo večje.«
Za moč 4 kW je trenutno nameščenih 32 kvadratnih metrov sončnih celic, ki na podlagi svetlobe direktno pretvarjajo sočno svetlobo v električno energijo. Torej gre za najčistejšo energijo, ki jo je možno pridobiti.
Zmago Šalamun
Mala fotonapetostna sončna elektrarna deluje trenutno z močjo 4 kW, za kar je potrebnih 32 kvadratnih metrov sončnih celic.
Foto: ZS
Ptuj • V Rabelčji vasi načrtujejo izgradnjo blokov in stanovanjskih hi^ M Od tod in tam
Najprej infrastruktura, šele potem tudi gradnja
Ne samo mestne svetnike, tudi prebivalce Peršonove, ene najbolj obremenjenih mestnih ulic, je zaskrbela načrtovana poselitev dela Rabelčje vasi, kjer je v naslednjih letih pričakovati precej intenzivno stanovanjsko izgradnjo. Še pred gradnjo pa tako kot mestni svetniki zahtevajo, da se uredi cesta do novega dela poselitve, prav tako kanalizacija.
V Peršonovi ulici, ki jo močno zaliva že dvajset let, na začetku so bile ob vsakem prekomernem dežju ogrožene le hiše na začetku ulice, v zadnjih letih tudi že v višjem delu, so prejšnji teden znova dežurali. Tokrat je večini uspelo vodo »zadržati«, da ni poplavila kleti. Ob prvih nalivih pred dvajsetimi leti so jih odgovorni tolažili, da se poplave pojavljajo le ob stoletnih vodah, kmalu so bili postavljeni na laž, saj se stoletne vode pojavljajo zdaj že skoraj vsaki dve do tri leta. Še v času prejšnjega župana Miroslava Lucija so pri Komunalnem podjetju Ptuj obljubili rešitev problema, ogledali naj bi si posamezne »zalite« objekte in na tej podlagi poiskali najboljše rešitve. V zadnjih štirih letih se nikomur ni zdelo vredno, da bi se s tem problemom spopadel, na začetku novega mandata lokalne oblasti si je na tem vprašanju sedaj že bivši svetnik Miran Senčar, iz mestnega sveta ga je »odnesel« Kosov zakon, skoraj polomil zobe, pa znova nič. Za nameček pa bi sedaj graditelje kanalizacije v Peršonovi ulici »nagradili« z novogradnjami, ne da bi prej poskrbeli za rešitev kanalizacijskega vozla, ki že dolgo ni sposoben požreti vsega, kar se nanj priklopi, in za cesto. Naivno je pričakovati, da bodo po že tako zlizani in luknjasti cesti lahko še v nedogled vozili hruške z betonom, ker se bo intenzivno pričela izgrajevati Rabelčja vas, za katero je pripravljenih že več lokacijskih načrtov. Doslej so Peršonovci stoično prenašali vso problematiko, osem svetnikov v mestnem svetu ni uspelo za MČ Ljudski vrt, kamor sodijo, čeprav gre za velik problem, iztržiti nič v zdajšnjem, še manj pa v prejšnjih mandatih. Mestni svet sicer razprave občinskega lokacijskega načrta za del Rabelčje vasi, ki naj bi jo pozidali z dvema stanovanjskima blokoma s po petnajst stanovanji in dvema enodružinskima stanovanjskima objektoma, junija ni sklenil, sklepa o potrditvi osnutka odloka lokacijskega načrta niso sprejeli, ker po izčrpni razpravi ni bilo bolj jasno, kako bo z infrastrukturo, ki naj bi jo najprej zgradili, da se ne bodo ponavljale zgodbe iz preteklosti, ko se je najprej gradilo, zatem pa iskalo financerje za infrastrukturo. Sedanji stanovalci tega območja Rabelčje vasi si že dol-
Foto: Črtomir Goznik
Zeleno območje, ki naj bi ga kmalu pozidali, predhodno pa bo potrebno zgraditi navezovalno cesto na Volkmerjevo, prav tako pa rešiti problem kanalizacije tega območja.
go prizadevajo za cesto, a je še danes nimajo, ker se jim kot domine podirajo skupni dogovori o ureditvi te problematike. Pozorno so v novi lokacijski načrt pogledali tudi zdajšnji prebivalci območja v Rabelčji vasi, ki je že pozidano z individualnimi hišami. Mestno oblast so spomnili, da je v zazidalnem načrtu, ki meji na predvideno območje novogradenj, sprejet pa je bil pred skoraj desetimi leti, zapisano, da je to območje namenjeno stanovanjski izgradnji s samostoječimi hišami, podobna vrsta gradnje pa je predvidena tudi v soseščini. Na zahodnem delu brega njihovega stanovanjskega naselja naj bi sedaj eden od njihovih sosedov zgradil že omenjena bloka, ki po njihovem prepričanju predstavljata gmoto, ki bo v krajinskem pogledu izzivala konflikt in negativne občutke, vse hiše, ki mejijo na obravnavano območje, bodo deležne poslabšanja bivalnih razmer, moteno bo osončenje in njihovo zasebno življenje, takšno poslabšanje bivalnih razmer je zanje nesprejemljivo, so še zapisali ob predvidenih spremembah lokacijskega načrta. Dosedanji zazidalni načrt jim je zagotavljal varovanje krajinskih značilnosti in dobrin splošnega pomena. Na predvideno gradnjo so še toliko bolj občutljivi, ker se že tako dolgo, kot je staro novo naselje na tem delu Rabelčje vasi, brezuspešno prizadevajo za ureditev primerne cestne povezave z mestom. Z novogradnjami se bo problem zato le še povečal, saj se bo povečalo
tudi število prebivalcev tega območja.
Kdo je dolžan graditi infrastrukturo?
Na 42. seji sveta MO Ptuj, ki je bila 20. junija, je strasti poskušal pomiriti Stanislav Napast, sodelavec Skupne občinske uprave, ki je skupaj z arhitektom Kostjem Kolari-čem pripravil tudi pisne odgovore na vprašanja prizadetih prebivalcev Rabelčje vasi zaradi načrtovane gradnje. O tej gradnji so se pogovarjali toliko, kot še o nobeni ptujski gradnji doslej, Napast je tudi prepričan, da so prizadetim prebivalcem v največji možni meri tudi prisluhnili. Več kot to pa ne morejo, stanovanjska bloka naj ne bi s kletjo, pritličjem, nadstropjem in mansardo presegla trenutno najvišjega objekta v naselju. Preverili so tudi osončenje, bojda ga je dovolj, prav tako ne bo moteno zasebno življenje. Tudi za cesto imajo rešitev, saj naj bi novi prebivalci obeh blokov in hiš, ki se bodo še zgradile, uporabljali cesto, ki naj bi jo uredili z zahodne strani. Prav nikoli dokončana infrastrukturna zgodba v MO Ptuj, ki jo je srečati na vsakem koraku, je spodbudila svetniško razpravo, ker tudi oni kot predstavniki najvišje oblasti v lokalni skupnosti ne poznajo dokumentov, ki bi urejali vprašanje ureditve takšnih in podobnih vprašanj. Napak iz preteklosti, ko so sprejemali podobne odloke, ne da bi vsebovali tudi rešitve infrastrukturnih vprašanj, kot je pokazala junijska
razprava ptujskega mestnega sveta, ne bodo več ponavljali. Pozidava še enega dela Ra-belčje vasi ni sporna v nobenem primeru, pomanjkanje stanovanj na Ptuju je veliko, le odgovora o tem, kdo bo uredil infrastrukturo, ne poznajo. Kdo bo gradil cesto in kanalizacijo, je vprašal tudi svetnik SDS Rajko Fajt, vsebina odloka, da se ne ve, kdo je odgovoren za to, je vprašljiva tudi za svetnika Zelenih Ptuja Ervina Hojkerja. V odboru za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo posebnega navdušenja za predvideno gradnjo sicer niso pokazali. Člani, tako predsednik Milan Čuček, pa so menili, da omenjena pozidava tega območja ne bo posebej kazila, ker se na travniku pod bregom načrtuje še obsežna gradnja stanovanjskih blokov, ker enajst naj bi jih bilo. Glede na vse povedano, ptujski župan sklepa, ki bi pomenil sprejem osnutka lokacijskega načrta, ni predlagal, pustili so ga v razpravi, da bi razpravo lahko dokončali na prihodnji seji sveta mestne občine Ptuj, vsaj tako je bilo razumeti. Poselitveno območje Budine pa mestne svetnike s svojim lokacijskim načrtom ni več zanimalo. Na območju, kjer naj bi v prihodnjih letih zgradili 30 stanovanjskih hiš, v katerih bo v delu etaže možna tudi mirna, ekološko neoporečna in prometno nemoteča poslovna dejavnost, zanje ni bilo nič spornega. Osnutek občinskega lokacijskega načrta za Budino so namreč sprejeli berz pripomb.
MG
Ptuj • Pri mostu po terminskem planu
Foto: Črtomir Goznik
Deset let po tretjem mostu, pešmostu, bo Ptuj dobil svoj četrti, Puhov most. Matej Kušar iz Službe za poslovno komuniciranje Darsa je za Štajerski tednik na kratko povzel stanje na delovišču, 3-julija.
Zaključena so dela na celotni podporni konstrukciji, na obeh krajnih opornikih, zgrajeni so vsi štirje stebri. V teku pa so dela na prekladni konstrukciji, ki se izvaja po tehnologiji prostokonzolne gradnje z dvema paroma vozičkov. Do 3. julija je bil na četrti osi zaključen bazni del in trije segmenti, v izvajanju je četrti segment od devetih, na osi pet so končana dela na baznem delu in prvem segmentu, v izvajanju je drugi segment, na drugi osi je zaključen bazni del, na tretji osi pa trenutno potekajo dela na armiranju baznega dela. Od skupaj 430 metrov dolge prekladne konstrukcije je trenutno zgrajene že 60 metrov. V Službi za poslovno komuniciranje Darsa tudi navajajo, da vsa dela na gradnji Puhovega mostu potekajo skladno s terminskim planom, ki predvideva spojitev celotne prekladne konstrukcije v novembru letos, še v decembru pa zaključek asfalterskih del in dokončanje ostalih zaključnih del v januarju 2007.
MG
Ptuj • Kmalu rušenje skladišča
Foto: Črtomir Goznik
V noči 2. junija letos je bil še zadnji objekt nekdanjega vojaškega skladišča ob Potrčevi 2 na Ptuju, kjer je bilo zadnja leta skladišče Karitasa sv. Ožbalta, po-žgan. V tretjem požaru, pred tem sta se zgodila že dva, zanju javnost tudi ni izvedela, je na objektu povsem pogorelo ostrešje stavbe in njeni leseni deli, prav tako je požar uničil večino tam skladiščene obleke, obutve in pohištva, ki je čakala, da jo prevzamejo ljudje potrebni pomoči. Lastnica objekta MO Ptuj se je odločila objekt, ki postaja vse bolj nevaren, porušiti. Danes pa tudi rušitev ni več enostaven poseg, najprej so zanjo v MO Ptuj morali pridobiti potrebno dokumentacijo, gre za projektno dokumentacijo za rušenje, ki so jo po izdelavi predali Upravni enoti Ptuj, da bi pridobili gradbeno dovoljenje za rušenje. Konec junija so odprli vloge, ki so jih na podlagi razpisa za rušenje podali potencialni izvajalci del. Če bo šlo vse po načrtih, če ne bo po izbiri izvajalcev kakršnihkoli pritožb, bodo rušitev izvedli še do 10. julija, sicer pa bo moralo preteči še nekaj tednov, da bo nevarna stavba padla. Po rušitvi bodo teren zravnali, mesto bo s tem pridobilo še nekaj brezplačnih parkirišč. Sicer pa gre za eno najlepših parcel na Ptuju, za katero oblast še išče primernega investitorja. Že pred desetletji jo je mesto »rezerviralo« za kulturno dvorano.
Benedikt • Praznovanje 7. občinskega praznika
V	petek Zupanov večer z ognjemetom
V	občini Benedikt potekajo prireditve ob 7. občinskem prazniku od petka, 30. junija, ko je bila v avli otvoritev razstave z naslovom Sožitja, ki jo je pripravila občinska organizacija RK Benedikt.
Zvečer je bil v domu kulture v Benediktu koncert ženskega pevskega zbora. Kot gostje so nastopili Višarski oktet iz Ukev v Kanalski dolini v Italiji. V soboto, 1. julija, so na zunanjem igrišču pri športni dvorani Benedikt potekale tradicionalne Igre na vasi, ki jih je organiziralo društvo kmečkih žena in deklet Benedikt. 10 ekip se je pomerilo v šestih šaljivih igrah. V nedeljo popoldan ob 14. uri je potekal pohod po občini Benedikt z naslovom Spoznajmo svoj
kraj. V ponedeljek je potekal turnir v balinanju na balinišču pri Penzionu Petelin, v sredo streljanje z zračno puško pri lovskem domu, v četrtek pa je društvo upokojencev Benedikt organiziralo kolesarjenje po občini Benedikt.
Nocoj ob 20. uri bo v Benediktu osrednja slovesnost ob 7. občinskem prazniku v prireditvenem šotoru, ki jo v Benediktu imenujejo Županov večer, zaključi pa se z ognjemetom. Praznovanje občinskega praznika bodo zaključili



% -H

* - lífř ^


Pogled na center občine Benedikt
GRfiDBENI SERVIS
termo fasade - strojni ometi
Stanko FRflNC,
Benedikt. tel./fax 02 70 31414, Gsm 041651147
Prijetno praznovanj« občinskega praznika občin« B«n«dikt žalimo vs«ni občankam, občanom tvr cvnjanim strankami Hvala za Izkazano zaopanjal
Zupan Milan Gumzar
v nedeljo, ko bo v Benediktu slavnostna maša v farni cerkvi v počastitev farnega patrona sv. Benedikta. Po maši pa bo srečanje, parada in prikaz sta-rodobnih vozil in traktorjev s programom po ulicah Benedikta, ki ga organizirajo člani kluba Starodobnik Slovenske gorice.
Župan Milan Gumzar pravi, da je nekaj osnovnih podatkov, na katere je kot župan zelo ponosen, kot recimo ta, da je ob referendumu za samostojno občino na tem območju živelo 1857 prebivalcev, danes jih v občini Benedikt živi 2.250: "V tem trenutku imamo tudi nekaj težav, tako v otroškem varstvu, v osnovnošolskem prostoru in temu v tem trenutku posvečamo največjo pozornost, saj smo v lanskem letu končali večnamensko športno dvorano s 1.600 kvadratnimi metri bruto površine. Z ministrstvom za šolstvo in šport imamo vse dogovorjeno, da bomo še letos pričeli z drugo fazo prizidka k osnovni šoli, v
to investicijo je všteta tudi dograditev oziroma adaptacija starega dela. Ko bomo investicijo zaključili, bomo imeli nekaj manj kot 3000 kvadratnih metrov površin, ki zadoščajo za vseh 263 otrok, ki so danes vpisani v devetletno izobraževanje. S tem pa se nam bo sprostilo tudi nekaj prostora v vrtcu, kjer bo prostora za 80 otrok. Povedati je treba, da smo v teh osmih letih obnovili kulturno dvorano s 120 sedeži. V zadnjih letih je pomembna investicija tudi izgradnja geotermalne vrtine, o kateri bomo tudi v prihodnjih letih veliko govorili. Opremili smo tudi 4,5 ha veliko industrijsko cono, ki že daje nova delovna mesta in na tak način tudi zmanjšujemo brezposelnost v naši občini. V dveh mandatih smo tudi veliko denarja vložili v komunalno infrastrukturo oziroma asfaltiranje cest. Nekaj sredstev smo vložili v obnovo mrliške vežice in tudi za izgradnjo treh slatinskih vrelcev.«
O nadaljnji viziji razvoja občine pa Gumzar pravi: "V naslednjem mandatu je treba zaključiti dva osnovna projekta. Prvi projekt je dokončanje geotermalne vrtine oziroma projekt turizma, drugi projekt je izgradnja oziroma dozidava šolske stavbe, kar je bistvenega pomena za naš nadaljnji razvoj. V naslednjem obdobju je treba dati tudi večji poudarek pridobivanju stavbnih zemljišč tako za individualno kot za blokovsko gradnjo, predvsem pa bo treba razširiti tudi obrtno cono.«
Zmago Šalamun
Lenart • Proslavili krajevni praznik
Otvoritev nove lekarne
Junija je minilo 810 let od prve pisne omembe Lenarta. Krajevni praznik so v Lenartu proslavili z odprtjem prenovljenih in dograjenih prostorov Zdravstvenega doma Lenart in novih prostorov lekarne. S svečanim odprtjem so zaokrožili naložbe v posodobitev, obnovo in modernizacijo zdravstvenega doma Lenart, ki so ga obnavljali od leta 1998.
Zdravstveni dom Lenart opravlja pomembno poslanstvo na širšem območju
Slovenskih goric, na katerem živi 18.000 prebivalcev. Zraven prenovljenih prostorov
Vrvico so prerezali župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin, direktor Zdravstvenega doma Lenart Jožef Kramberger in direktor Mariborskih lekarn Maribor Milan Pukšič.
Zdravstvenega doma Lenart so v prizidku odprli tudi novo lekarno, ki jo je zgradile Mariborske lekarne Maribor. Prostore v objektu Zdravstvenega doma Lenart so Mariborske lekarne od Občine Lenart odkupile že leta 2003. Vrednost celotne investicije, nakup in ureditev prostorov je znašala 166 milijonov tolarjev. Nova lekarna sedaj deluje na 255 kvadratnih metrih in je odprta od ponedeljka do petka od 7. do 19.30 ure, v soboto pa od 7. do 13. ure. Vodja lekarne je Darinka Kramberger, magistra farmacije.
Na slovesnosti so zbrane pozdravili župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin, podžupan in predsednik sveta zavoda Zdravstveni dom Lenart Karl Vogrinčič, direktor Mariborskih lekarn Milan Pukšič,
predstavnica Farmacevtske zbornice Slovenije Darja Frankič in direktor ZD Lenart Jožef Kramberger, ki je poudaril, da v zadnjih letih niso vlagali samo v prostore, ampak tudi v programe. Direktor se je še pohvalil, da v ZD Lenart skrbijo tudi za kakovost, saj so letos pridobili tudi certifikat kakovosti ISO 9001. Zraven številnih krajanov in drugih gostov se je svečanosti udeležil tudi direktor Bolnice Maribor Gregor Pivec. Prenovljene prostore Zdravstvenega doma Lenart in prostore nove lekarne pa je blagoslovil častni občan občine Lenart in mariborski nadškof dr. Franc Kramberger. Za kulturni program pa so poskrbeli člani okteta Liguster iz Slivnice pri Mariboru.
Zmago Šalamun
Od tod in tam
Destrnik • Koncert skupine Štajerband
iTAV
Glasbena skupina Štajerband deluje šest let, v katerih so opravili preko 400 nastopov, veliko pa nastopajo tudi po tujini, precej tudi med našimi zdomci. V nedeljo, 2. julija, so v počastitev šestletnice delovanja na Destr-niku organizirali koncert z naslovom Destrnik se veseli. Člani skupine Štajerband so koncert pripravljali na ploščadi pred gasilskim domom na Destrniku, vendar so ga potem zaradi slabega vremena prestavili v športno dvorano pri OŠ Destrnik.
Na koncertu so zraven slavljencev, članov glasbene skupine Štajerband, nastopili še člani ansambla Lojzeta Slaka, Brendi, Dolores, ansambel Dinamika, Show band klobuk, Mili, tamburaši KD Cirkulane, Mažoretke, humorist Blaž, mladinska in starejša folklorna skupina KD Destrnik. Prireditev, na kateri se je kljub slabemu vremenu zbralo okrog 900 obiskovalcev, je povezoval Vinko Šimek. Slavljencem pa je med koncertom čestital v imenu lokalne skupnosti tudi podžupan občine Destrnik Branko Zelenko.
Zmago Šalamun
Gorišnica • Kresovanje M.Si
OO M.Si Gorišnica je skupaj s prostovoljnim gasilskim društvo Gorišnica pripravil velik kres, ki se ga je udeležilo več kot 120 ljudi. "Mladi člani smo skrbno pogostili vse obiskovalce, gospod Janko Šuman, predsednik OO N.Si Gorišnica, pa je goste prijazno sprejel in jim izrekel dobrodošlico. Zahvaljujemo pa se tudi PGD Gorišnica, ki je poskrbelo za hrano in pripravo odlične »ciganske pečenke«. Za žejo smo poskrbeli sami in prispevali domačo kapljico, sponzorji pa so podarili sod piva, ki seje na koncu seveda tudi izpraznil in poskrbel, da je zabava bila še bolj pestra, "je povedala predsednica OO M.Si Melita Kelenc ter ob tem še posebej poudarila, da kresovanje ne bi bilo tako enkratno, če za to ne bi poskrbela mlada ekipa, ki je res vedno pri roki.
SM
Markovci • Sprejem odličnjakov
Ob zaključku šolskega leta je 74 odličnjakov domače osnovne šole sprejel tudi župan občine Markovci Franc Kekec. Učence sta na slavnostnem sprejemu pri županu spremljala tudi ravnatelj markovske osnovne šole Jože Foltin in njegov namestnik Ivan Štrafela. Župan Kekec je učencem čestital, poklonil priložnostna darila in jim zaželel čim več lepih in doživetih dni med letošnjimi počitnicami. Na sprejemu je bilo tudi pet učencev, ki so odličen uspeh dosegli v vseh letih (od 4. do 9. razreda). To so Mateja Golob, Anja Horvat, Marko Vinkovič, Sanja Roškar in Matej Strelec.
MZ
Foto; ZS
Foto: SM
Foto: ZS
Markovci • 28. redna seja občinskega sveta
Vloge podjetij naletele na gluha ušesa
Zadnja, predpočitniška, seja sveta občine Markovci je minila povsem mirno, brez burnih ali vročih razprav.
Občinski svet je najprej potrdil predlagani statut občine in poslovnik občinskega sveta. V nadaljevanju so obravnavali predloge sprememb volilnih enot za jesenske lokalne volitve. Predlog za spremembe so izrazili zlati krajani naselji, ki so v t. i. mešanih volilnih enotah. To so naselja Bukovci, Sobetinci, Markovci, Zabovci in Nova vas. O tej temi je markovski občinski svet sicer odločal že na eni izmed prejšnjih sej. Takrat so se svetniki zedinili, da
posamezne svetniške skupine pripravijo predloge novih volilnih enot, o katerih naj bi potem občinski svet odločal. Po besedah župana Franca Kekca so bili pripravljeni trije predlogi, na koncu pa so svetniki odločili, da volilnih enot ne bodo spreminjali in da ostanejo enake, kar pomeni, da bodo naselja glede na razporeditev volilnih enot znova razdeljena.
V nadaljevanju četrtkove seje je markovski občinski svet potrdil tudi člane ob-
činske volilne komisije in se seznanil s prispelimi dopisi in vlogami. Prošnji podjetja Ekoles za oprostitev plačila za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2006 za parcelo v OC Novi Jork markovski svetniki niso ugodili. Gre za "slavne" Eko-lesove parcele, za katere mar-kovski občinski svet pred letom dni ni potrdil sprememb zazidalnega načrta, kar pa je lastniku onemogočilo nadaljnje aktivnosti glede gradnje poslovnih objektov. "Glede
Številnim obiskovalcem je najprej spregovoril župan Ivanušič, ki se je spomnil dogodkov izpred 15 let. "Ko se je v Ljubljani začela slovesnost ob razglasitvi slovenske samostojnosti in neodvisnosti, smo tudi mi zakurili kres. S tem smo hoteli pokazati, da se tudi mi veselimo rojstva nove države. Rekli smo, naj se vidi daleč, da smo tudi mi veseli, da smo dobili samo-
stojno državo. Toda zjutraj, ko smo se zbudili, je bila vsa Slovenija na nogah. Posebej težko je bilo na naši Gibini ter tudi vseh ostalih vaseh naše občine, ki so jih prevozila oklepna vozila Jugoslovanske ljudske armade. Priznati moram, da smo bili nekoliko prestrašeni in presenečeni, saj nas je napadla takrat naša vojska. Bili smo razočarani, vendar nismo obupali. Sku-
na znane zaplete z našo planirano gradnjo centra za ravnanje z odpadki na lastni parceli v OC Novi Jork v tem času nismo mogli graditi. Menimo, da smo do oprostitve upravičeni. Prav tako pa predlagamo, da nam refundirate nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki smo jih že plačali v prejšnjih obdobjih," je med drugim v dopisu občinskemu svetu zapisal direktor podjetja Ekoles Vilko Pešec. Kot že omenjeno, je občinski svet podjetju Ekoles dal negativen odgovor, prav tako pa so negativno odgovorili na dopis domačega podjetja MCK. Omenjeno podjetje je v OC Novi Jork kupilo parcelo in zgradilo poslovni objekt, ki obratuje že približno leto dni. Ker je omenjeno podjetje na lastne
stroške zgradilo primarni komunalni vod, zahteva od občine Markovci povračilo stroškov, saj naj bi v skladu s pogodbo priključke zgradila občina. Tretji negativni odgovor pa je romal na ramena podjetja Teleing, operaterja kabelskega sistema Markov-ci. Slednji je v letošnjem letu zaradi povišanja stroškov na občinski svet naslovil prošnjo za dvig cene mesečne naročnine. Občinski svet je dvig cen potrdil, vendar je postopek odločanja (od takrat, ko je Teleing dal vlogo, pa do končne odločitve) na občinskem svetu trajal tri mesece. Šele s sklepom sveta je lahko Teleing dvignil višino mesečne naročnine, sedaj pa naknadno zahteva še razliko med staro in novo ceno za tiste tri mesece, ko je bila njiho-
va vloga v obravnavi. Vendar markovski svetniki s tem niso soglašali. Svojo odločitev so pojasnili s tem, da bi moralo podjetje vedeti, da postopek na občinskem svetu zahteva svoj čas in bi morali vlogo poslati že toliko prej.
Ob koncu seje so na kratko razpravljali še o prevzemu premoženja starejših občanov, za katere občina plačuje domsko oskrbo. Nekaj vprašanj je bilo tudi okrog gradnje hitre ceste in daljnovoda, vendar konkretnega odgovora o nobeni izmed omenjenih tem župan ni mogel podati. Soglasno pa so svetniki dali pobudo, da se na eno izmed prihodnjih sej povabi predstavnika Elesa, ki bo podrobneje predstavil traso predvidene gradnje daljnovoda.
Mojca Zemljarič
Svetniki so zavrnili povrnitev stroškov izgradnje komunalnega voda podjetju MCK, čeprav naj bi v skladu s pogodbo priključek zgradila občina
Razkrižje • Podelili priznanji občine
Slovesno na občinskem prazniku
V okviru praznovanja 8. občinskega praznika in 15. obletnice osamosvojitve Slovenije so na Razkrižju pripravili slovesnost, na kateri sta spregovorila župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič in državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Božo Cerar, podeljena pa so bila tudi priznanja občine Razkrižje in županova priznanja.
Ormož • Prodajno-poslovni center Holermuos
V Ormožu po nakupih
Te dni se na ormoški žagi pričenja uresničevati projekt gradnje prodajno-poslovnega centra Holermuos. Gre za pravo ormoško super mesto, kjer bo na enem mestu poleg mega trgovine z živili našlo prostor še nekaj manjših trgovinic, poslovnih prostorov ter špageterija in bistro.
Iz rok župana občine Razkrižje Stanka Ivanušiča je za uspehe v okviru osnovnošolskega izobraževanja priznanje prejel tudi Matej Mlinarič.
paj s pripadniki slovenske policije in teritorialno obrambo smo zmagali."
Božo Cerar, ki je spregovoril namesto najavljenega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, je v svojem nagovoru poudaril, da je bila slovenska osamosvojitev enkratno dejanje, ki je jasno začrtalo pot sedanjim in prihodnjim generacijam.
V nadaljevanju slovesnosti je razkriški župan Stanko Ivanušič podelil priznanji Občine Razkrižje in županova priznanja. Priznanji Občine Razkrižje sta dobila Vera Bencek s Šafarskega za dolgoletno aktivno delovanje na področju kulture in Branko Gašparič iz Ljubljane, ki je imel pomembno vlogo pri povezovanju krajev in ljudi iz občin Razkrižje in Velike Lašče. Omenjeni občini sta namreč pobrateni in dobro sodelujeta na vseh področjih. Županova priznanja so prejeli Vesna in Matej Mlinarič s Šafarskega, Anja Ferlin in Marija Zanjkovič z Razkrižja ter Monika Trstenjak z Gibine.
Miha Šoštarič
Operativno-tehnični vodja podjetja IGD Holermuos Davorin Lesjak je povedal, da bo prodajno-poslovni center Holermuos zrasel na zemljišču nekdanje žage, ki obsega okrog 14.000 kvadratnih metrov zemljišča. Sedaj so na tem mestu še skladišča podjetja IGD-Holermuos, ki so predvidena za rušitev. Poslovne prostore pa je omenjeno podjetje že pred meseci preselilo v prostore nekdanjega sodišča na Vrazovi ulici. Novi objekt, ki se bo pričel graditi v tem mesecu, bo imel skupno 7000 kvadratnih metrov uporabne površine. Zgradba bo imela obliko črke L, med obema krakoma pa bo pokrit povezovalni atrij. Na eni strani bo objekt zgrajen v izvedbi klet, pritličje in mansarda. Kletni del je predviden za mirne obrtne dejavnosti, pritlični del je rezerviran za manjše trgovske lokale, vključno z bistrojem in najverjetneje tudi picerijo in
špageterijo. V nadstropju pa je predvidenih 1500 kvadratnih metrov za razne poslovne in pisarniške prostore, razmišljajo pa tudi o fitnesu.
Drugi krak zgradbe je predviden za prodajalno z živili. Gre za hipermarket v velikosti 2000 kvadratnih metrov. Med obema krakoma bo povezovalni atrij, kjer se bo lahko odvijala manjša tržnica, oziroma bo dovolj prostora za namestitev manjših stojnic, kot je to običajno v podobnih nakupovalnih centrih.
Center bo razpolagal z 200 parkirnimi mesti, režim vožnje bo urejen s krožnim prometom in priključki na Opekarniško in Ljutomersko cesto. Zaenkrat pri projektu ni nobenih zapletov, celo gradbena in ostala dokumentacija, ki je v podobnih primerih pogosto kamen spotike, je bila pridobljena v relativno kratkem času, pri čemer gre zahvala občinski
Foto: arhiv podjetja
Zaenkrat šele načrti, a prodajno-poslovni center Holermuos naj bi postal realnost že konec leta.
upravi in upravni enoti.
V centru bodo odprli predvidoma okrog 60 novih delovnih mest, od tega okrog 30 v omenjeni veliki živilski trgovini. V Ormožu smo bili doslej v trgovskem smislu neizkoriščeni, oziroma prepuščeni enemu monopolistu. Poleg omenjenega objekta pa se neuradno govori še o gradnji prodajalne Ho-fer in širitvi prodajalne Tuš. Tako bomo po nakupovalni puščavi v Ormožu naenkrat izpostavljeni pravemu trgovskemu raju in na vprašanje, ali lahko naši kupci to ponudbo tudi obdržijo, Lesjak pravi: »Kvaliteta stimulira ustrezno povpraševanje. Če bodo ljudje imeli možnost kupovati v domačem kraju, se bodo za to tudi odločali! Sedaj odhajajo po nakupih v druge kraje. Odpravijo se po živila, istočasno pa kupujejo tudi vse ostalo - tekstil, obutev, tehniko, po nakupu pa si privoščijo še pijačo in svoj nakupovalni ciklus zaključijo v velikih nakupovalnih središčih izven Ormoža.«
Po zagotovilih Davorina Lesjaka bomo v novi živilski trgovini lahko kupovali že v mesecu decembru, kompleks manjših trgovinic pa bo končan okrog velike noči prihodnjega leta. Katere ponudnike bo uspel pritegniti v Ormož in koliko bo gradnja centra stala, sogovornik ni želel odkriti. Trenutno se pripravlja razpisna dokumentacija in iščejo kooperante za izvajanje del. K trženju se bo pristopilo šele v naslednji fazi.
Foto: SM
Foto: MS
Gorišnica • Z zadnje seje
Marmornata Gorišnica in slamnate Cirkulane
Gorišniško-cirkulanski občinski politiki so julija še zadnjič pred poletnimi počitnicami sedli za skupno mizo in se - kljub ali pa morda prav zaradi velikega četrtkovega neurja - dokaj hitro prerinili skozi 10 točk dnevnega reda. Kaj novega, razen vedno bolj v zraku in besedah občutenega nasprotovanja med nižinskimi in hribovskimi svetniki, se ni zgodilo.
Najprej je bilo plamenček razdora čutiti ob vprašanju potrjevanja novega statuta in poslovnika občine Gorišnica. Cir-kulanski del je namreč motilo določilo, da novi statut začne veljati določen rok po objavi, kar bi po njihovem mnenju lahko pomenilo kaj kmalu, že pred uradnim nastankom nove občine. Župan Jožef Kokot je pojasnjeval, da gre le za osnutek statuta, ki bo s pripombami svetnikov obravnavan še enkrat in gotovo ne bo začel veljati pred ločitvijo občine na dva dela, Cirkulančani pa so odgovarjali, da - glede na pretekle izkušnje - ne verjamejo nič in nikomur več, potem pa še, da če je že tako, jih ta statut prav nič ne briga, saj bo veljal v občini, kjer njih ne bo več in zakaj bi ga potem sprejemali za nekoga drugega. V tem kontekstu se je potem debata odvijala še nekaj časa, na koncu pa je bil sprejet kompromisen predlog, da se osnutek potrdi s pripombo, da se na naslednji seji predloži oblikovan predlog statuta s točnim datumom začetka veljavnosti. Do dokončnega uradnega razpada občine pa bo veljal še stari statut.
Pri naslednji točki je padlo nekaj krepkih čez vsebino odloka, ki prinaša novo delovno mesto v ptujski knjižnici. Jožefa Petka je tako razburilo dejstvo, da je občina sofinancer ustanove, nima pa nobenega vpliva na sistematizacijo delovnih mest: »Saj mi danes lahko le potrdimo že uresničena dejstva in ne vidim smisla, zakaj to sploh delamo. Vse se odloča drugje, mi pa smo izigrani, nastopamo v vlogi molzne krave, ki lahko le plačuje!« Župan je odgovoril, da naj novo delovno mesto ne bi popolnoma nič povečalo občinskega deleža sofinanciranja, čemur pa še sam ni povsem verjel in tudi vsi ostali so si bili edini, da se bo sofinanciranje tako ali drugače podražilo ^
Rebalans zaradi dodatnih 154 milijonov tolarjev
Nato je bila na vrsti ena najbolj vročih tem: rebalans proračuna. Ta je bil potreben zaradi dodatnih prilivov oz. največ zaradi 100 milijonov, ki jih je občina dobila iz državnega proračuna za investicije, kar dokazuje uspešnost prijav na razpise ter 25-ih milijonov iz koncesnine reke Drave. Zaradi še nekaj manjših presežkov planiranih prilivov je občinski proračuna narasel za točno 154 milijonov: iz dobrih 836 na nekaj čez 990 milijonov tolarjev.
Po pojasnilu župana so dodatni denar namenili za občinski trg (34 mio), obrtno cono
Zaenkrat še za skupno občinsko mizo, čeprav je skupnega med svetniki vse manj in manj...
(40 mio), preplastitve cest (15 mio), ureditev igrišča v Cirku-lanah (16 mio), gorišniško pokopališče (10 mio) in še za ureditev nekaterih odsekov cest. Cirkulanski svetniki so si hudo hitro, po pregledu postavk, ki so se povečale, izračunali, da gre velika večina denarja v go-rišniški del občine in da pri razporeditvi 150 milijonskega priliva nikakor ni upoštevan ključ delitve 60:40 kot sicer velja v sedanji skupni občini. No, župan Kokot je bil na takšno ugotovitev očitno pripravljen, saj je zelo hitro odgovoril, da gre za denar iz razpisov, torej za točno določena namenska sredstva, ki jih ne morejo deliti, ampak nameniti za dokončanje projekta, ki so ga prijavili na razpis. Kar ni bilo namenskega denarja, pa naj bi bilo razdeljeno po veljavnem finančnem ključu. Franca Ivanušo je potem zanimalo le, kaj je z obrtno cono, če se že toliko denarja daje zanjo, župan pa je odvrnil, da je cona v končni fazi ureditve, da bo uradno odprta julija in da prvi investitorji že začenjajo gradnjo. Na koncu je padlo še nekaj vprašanj, kako je z dodatnimi sredstvi za kmetijstvo, župan pa je spet povedal, da bodo ostale prerazporeditve stvar naslednjega proračuna, da pa naj nihče ne goji prevelikih upov, saj je že zdaj jasno, da bo potrebno »doflikati« plačila pluženja, vrteškega varstva in ostalih socialnih transferjev. Rebalans je bil na koncu brez posebnega negodovanja sprejet.
Po poročilu NO naj bi bilo zdaj vse OK ^
Zadnja bolj razburljiva ali vsaj zanimiva zadeva na tej seji je bilo poročilo NO. Ivica Orešek je prebrala ugotovitev in odgovore, iz vsega skupaj pa je bilo tokrat razbrati, da so vse sporne zadeve (kot. npr. cir-kulanska dvorana in izgradnja
občinske stavbe) navsezadnje izpeljane OK in brez nekih napak. Prav zanimivo! Kaj več pa se o tem komentirati ne da, saj tudi svetniki (bogve iz kakšnih razlogov?!) niso postavljali posebnih vprašanj, ampak so ob vsem skupaj bolj gledali v mizo in dajali občutek, da naj bo ta točka čimprej mimo ^ Oglasil se je le Andrej Horvat (povedati je treba, da Zalike Obran skoraj do konca seje ni bilo), ki se je ustavil ob zadnji napisani točki poročila NO, v kateri je bilo navedenih nekaj zanimivih cifer; recimo, da je parket v županovi pisarni stal s popustoma vred dobrih 28 tisoč tolarjev na kvadrat in da je bilo za meter fasade treba plačati kar 33.000 tolarjev ^ »To so že, oprostite, 'hohštaplarske' stvari, takšen parket in fasada! Kaj bomo zdaj na našem občinskem trgu imeli Carerra marmor, če bomo šli v tem stilu naprej?! Na takšnih zadevah se izgubljajo milijoni, svetniki pa o tem ne vemo nič!«
Župan Kokot je imel spet pripravljen odgovor: »Vse to je stvar arhitekta, ki določa tudi materiale! Poleg tega pa nič ni moje, kot hočete prikazati, ampak je občinska stavba in tudi trg je last občine, last vseh občanov. Za povrh pa še nekaj: naša stavba je med najlepšimi v državi, zdaj kandidira tudi za Plečnikovo nagrado, sicer ste pa vse finančne spremembe potrdili z rebalansom!« Županovemu odgovoru se je pridružil še direktor občinske uprave Matevž Cestnik: »Takšna vprašanja bi lahko postavljali ob sprejemanju rebalansa lani, pa vas ni prav nič zanimalo. Danes je to izven konteksta!« Horvat se je na to še oglasil, da so podobno stavbo, kot je gorišniška občinska, v Sikemu postavili za 70 milijonov tolarjev in ne za skoraj 300, kot je stala ta, Ivanuš pa se je obregnil le ob to, da se mu zdi zelo čudno, da je tokrat poročilo NO tako
pozitivno, kot da je bilo vse v poslovanju občine v redu, pred tem pa je bilo slišati vse kaj drugega, potem pa še dodal, da, kar se tiče občinske stavbe, bi svetniki morali biti sproti obveščeni, zakaj se je cena projekta povečevala.
Cirkulančani vlečejo vedno bolj kratko slamico ^
Ob koncu so prišli do besede še cirkulanski svetniki, ki jih je zanimalo predvsem, kje se je lahko izgubilo uporabno dovoljenje za prizidek šole in da naj se sprejme poseben sklep, da se mora slednje tako ali drugače pridobiti do naslednje seje, sicer s tega ne bo nič. Čisto jasno pa je, da (gorišniškemu) županu ni ravno več prvi cilj reševati problemov območja, ki se bo v kratkem osamosvojilo, zato o takšnem sklepu ni hotel slišati, povedal pa je, da bo uporabno dovoljenje za kanalizacijo pridobljeno po zaključenem monitoringu delovanja, ki poteka zdaj. Podobno, na kratko, so bil odpravljeni vsi cirkulan-ski svetniki z ostalimi vprašanji in zahtevami o košnji obcestnih bankin, ki po županovih besedah pač teče, kot lahko, o zlomljen cevi v kanalizaciji, ki povzroča poplave ob nalivih in kar si bodo po županovem odgovoru zdaj pač ogledali, investitor pa mora potem to popraviti, ter o (neizrabljeni) ponudbi KZ, ki naj bi občini pisno ponudila odkup zemljišča za cirkulanski novi vrtec, s čimer bi lahko že davno nazaj rešili vprašanje lokacije, na kar pa je župan odgovoril, da takšnega dopisa na občino nikoli niso dobili.
Kakšno vzdušje preveva zaenkrat še skupno občinsko sejno sobo pred vse bolj bližajočo se ločitvijo občine, je tako povsem jasno ^
SM
Od tod in tam
Voličina • Sprejem odličnjakov
Foto: ZS
19. junija je župan občine Lenart v kulturnem domu v Voličini sprejel odličnjake iz vseh štirih šol v občini Lenart. Kulturni program ob sprejemu so pripravili učenci OŠ Voličina. Nastopil je otroški pevski zbor, otroška folklorna skupina in plesna skupina Pobalini. Župan mag. Ivan Vogrin je vsem odličnjakom čestital in jim podelil zlate petice, knjigo Vsevednik in bon za pico v Piceriji Nona. Vse odličnjake pa je povabil na izlet na Dunaj, ki so se ga odličnjaki udeležili v sredo, 21. junija.
Odličen uspeh je doseglo 34 učencev. Z OŠ Lenart so bili odlični Martina Zavernik, Amadeja Špes, Polonca Lešnik, Matej Toplak, Mojca Fras, Polona Petovar, Melisa Toš, Sabina Žel in Peter Zlodej. Z OŠ Sv. Jurij so odlični uspeh dosegli: Barbara Breznik, Helena Reisman, Aljaž Sagadin, Jernej Sinič, Ana Žugman, Rebeka Šauperl, Domen Škrlec in Urška Štaner. Z OŠ Voličina so bili odlični Aleš Horvat, Monika Kajbič, Monia Kolarič, Jasmina Pukšič, Tamara Rašl, Aleksander Sužnik in Monika Tuš. V OŠ Sv. Trojica so odlični uspeh dosegli: Mateja Blažič, Anita Breznik, Eva Matjašič, Klemen Potrč, Matija Rozman, Karmen Štebih, Urška Kraner, Martin Kraner, Tjaša Fekonja in Mateja Tacl.
Zmago Šalamun
Cerkvenjak • Župan sprejel odličnjakinjo
V OŠ Cerkvenjak - Sv. Andraž je v letošnjem šolskem letu deveti razred končala samo ena učenka, ki se lahko pohvali, da je bila odlična vseh osem let. To je Nina Zelenik iz Stanetin-cev v občini Cerkvenjak. Kot vsako leto ob zaključku šolskega leta je župan občine Cerkvenjak Jože Kraner tudi letos sprejel odličnjakinjo skupaj s starši, ravnateljem prof. Mirkom Žma-ucem in razredničarko Ireno Druzovič.
Ob tej priložnosti ji je podaril knjigi Podravje in 10 let je Slovenija država ter pet celodnevnih vstopnic za Terme Ptuj.
Zmago Šalamun
Ljutomer • Župan sprejel učence
Foto: ZS
Ljutomerski županJožef Špindler je v Domu kulture Ljutomer pripravil vsakoletni sprejem za učence osnovnih šol in glasbene šole na območju ljutomerske občine, ki so v pravkar iztekajočem se šolskem letu dosegli zavidljive dosežke. Osnovno šolo Ivana Cankarja v Ljutomeru, ki je največja v ljutomerski občini, letos zapušča 24 učencev, ki so dosegli odličen uspeh v vseh razredih osnovnošolskega šolanja, župan Špindler pa je knjižne nagrade podelil še 23 učencem te šole za dosežke na raznih tekmovanjih. V Osnovni šoli Stročja vas imajo dve učenki, ki sta bili odlični v vseh razredih, knjige pa so prejeli še štirje učenci. V vseh razredih osnovnošolskega izobraževanja so odlični uspeh zabeležili štirje učenci osnovne šole iz Male Nedelje, za dosežke pa je na tej šoli knjigo prejel en učenec. Osnovno šolo Janka Ribiča Cezanjevci letos kot odlična v vseh razredih zapušča ena učenka, na tokratni podelitvi pa je knjige prejelo še šest učencev. Sprejema pri ljutomerskemu županu se je udeležilo tudi enajst učencev Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer, ki so v iztekajočem se šolskem letu dosegli odlične rezultate na regijskih in državnih tekmovanjih.
NŠ
Foto: ZS
Formin • Dan krompirja
Bodo ustanovili združenje pridelovalcev krompirja?
Na vzorčni njivi kmetije Cvetkovih v Forminu je minuli teden potekal že tradicionalni dan krompirja, v okviru katerega so pridelovalci te kulture lahko videli in izvedeli marsikaj o prednostih in slabostih določenih sort krompirja, pa tudi o učinkovitih sredstvih za zaščito.
Različne sorte krompirja in njihove značilnosti je zbranim predstavil Andrej Lukan s Semenarne, ki je med drugim povedal: »V porastu je ponovno sorta cosmos, ker ima dobro jedilno kakovost, se zelo dobro skladišči, pridelek je dober, je pa tudi izredno odporna sorta na sušne strese, na plesen na listih in na gomoljih itd. Spada med svetlo rumene sorte. Sorta sante je sicer kvalitetna, vendar se pri njej pojavlja nevarnost gnitja stebla po večji vlagi ali suši, zato je v upadu, prav tako tudi sorta provento, ki v fazi skladiščenja prehitro kali. Poskusno pa sta zasajeni še dve novi slovenski sorti, bistra in pšata. Za obe velja, da sta srednje pozni, zelo odporni na plesen in težke viroze. Sta pa to krasni belomesnati sorti za pridelavo semena, imata kar dober pridelek in res velike nastavke gomoljev (tudi preko 30), zato je potrebna optimalna založenost tal in pravilno, nekoliko globlje sajenje z dovolj velikimi razmiki.«
Sicer pa je Lukan spregovoril tudi o tem, da so interesi kupcev zelo raznoliki, zato je v Sloveniji na voljo veliko različnih sort krompirja: »Na svetovni sortni listi je registriranih preko 6000 sort, v EU pa približno 780 sort krompirja. V tem kontekstu govoriti in priporočati zgolj eno sorto, ki naj bi bila prava in najboljša, je tako nemogoče. Recimo, v Holandiji pridelujejo sami preko 70 sort semena, sadijo pa za lastne potrebe le 6 sort.«
V Sloveniji smo na podro-
čju pridelave semenskega krompirja v nekaj letih hudo »obubožali«, saj se po besedah Lukana s to dejavnostjo ukvarja le Semenarna, pa še to na borih 34 hektarjih, medtem ko je bilo nekaj let nazaj površin za semenski krompir kar 600 hektarjev!
»Težava je po mojem mnenju v nizki ceni krompirja, v njegovi podcenjenosti. Dodaten problem pa je še v tem, da se krompir, zlasti za seme, kupuje bolj po izgledu, namesto po dejanski kvaliteti. Za proizvodnjo merkantilne-ga krompirja, ki prevladuje v vašem, štajerskem območju, se v tujini uporablja kategorija B, C, kar pomeni bistven nižjo ceno. Ne glede na te trende pa je zdaj že jasno, da bo krompir ostal ena po-
membnejših kultur pri nas, kljub temu da jih je lani kar nekaj opustilo proizvodnjo, saj ti pridelovalci letos že razmišljajo drugače!«
Zakaj (pre)nizke cene domačega krompirja?!
Andrej Lukan pa je nato navzoče opozoril še na eno veliko pomanjkljivost: »Sloveniji definitivno manjka združenje krompirjevega sektorja! Pred leti je sicer obstajalo, vendar je bilo preveč špekuliranja, kar je privedlo do uničenja slednjega. Tako je krompirjev trg ostal v nekem razsulu, kar se kaže tudi v obnašanju domačih pridelovalcev. Sprašujem se, kako
Pridelovalci krompirja so si na Cvetkovi njivi v Forminu lahko ogledali več sort krompirja.
Andrej Lukan s Semenarne: " Sloveniji definitivno manjka združenje krompirjevega sektorja! Tako je krompirjev trg ostal v razsulu, kar se kaže tudi v obnašanju domačih pridelovalcev. Prvo vodilo vsakega posameznika je očitno samo to, da čimprej razproda vse z njive. Zato bi bilo tovrstno združenje zelo dobrodošlo, saj se potem ne bi dogajalo, da bi se cena tudi zelo kvalitetnega pridelka brezglavo nižala po vsej državi! Očitno pa nikomur ni interes, da bi se trg uredil, vsak le poskuša čim bolje poskrbeti sam zase, trgovci pa to s pridom izkoriščajo!«
ti pravzaprav razmišljajo, saj ko človek pokliče v tujino, ti ceno krompirja dvignejo za 10 centov po kilogramu, pri nas doma pa ti kmet kar spusti ceno za 50 tolarjev?! Zakaj kmetje, pridelovalci krompirja, tako brezglavo popuščajo pri cenah?! Pri malo boljšem poznavanju globalnega trga, sploh letos, je to nepojmljivo, ampak očitno se nihče od pridelovalcev ne pozanima, kakšno je stanje, kam vodijo trendi! Letos je bila Španija že v začetku junija razprodana z zgodnjim krompirjem, Italija se je tudi »spraznila« do konca junija, a teh dejstev pridelovalci očitno ne poznajo, niti nas o tem ne povprašajo! Prvo vodilo vsakega posameznika je očitno samo to, da čimprej razproda vse z njive. Takšno obnašanje bi še razu-
mel, če obstaja nevarnost, recimo, hitrega gnitja, sicer pa je to neumnost. Prav zato bi bilo tovrstno združenje zelo dobrodošlo, saj se potem ne bi dogajalo, da bi se cena tudi zelo kvalitetnega pridelka brezglavo nižala po vsej državi! Očitno pa nikomur ni interes, da bi se trg uredil, vsak le poskuša čim bolje poskrbeti sam zase, trgovci pa to s pridom izkoriščajo!«
Na Lukanovo razmišljanje so se pridelovalci oglasili z mnenjem, da so letošnjo nizko odkupno ceno krompirja »zakuhali« Gorenjci, ki so s svojim nizkocenovnim pridelkom »pritisnili« tudi na Štajersko: »Seveda pa se v javnosti ne pove, da je nizka cena posledica velike nevarnosti gnitja. Naj se pove še to, da se bo vedelo, zakaj je ta
krompir poceni. To se pa seveda skriva in s tem se potem pritiska in niža cena vsemu krompirju!«
Lukan teh navedb ni zanikal, spraševal pa se je, od kje trgovcem računica, če morajo nekvaliteten krompir (lahko sicer še lep po izgledu) dodatno prebirati. Ampak očitno trgovci že vedo _
Po kritiki na račun nizkih cen domačega krompirja je sledila še predstavitev zaščitnih sredstev, o katerih sta spregovorila predstavnika Bayer Crop Sciences in Pinu-sa iz Rač. Navedla sta nekatere herbicide, ki so potrebni za uničenje plevela že pred vznikom in takoj po njem ter sredstva proti krompirjevi plesni, na koncu pa še bakrene pripravke.
SM
DefoHacija • Odstranjevanje listov v coni grozdja
Vinogradniki - ne pozabite!
Čeprav je toča v minulem tednu uničila veliko ali celo ves grozdni pridelek, zlasti v zahodnem območju Haloz, pa je na drugih vinorodnih legah potrebno opraviti določene nujne ukrepe. Med njimi na ptujski svetovalni službi opozarjajo na odstranjevanje listja v coni grozdja.
Primer optimalno izvedene defoliacije
Navodila za odstranjevanje trtnih listov
-	Odstranimo samo toliko listov, kot je potrebno in ne pretiravamo. Na mladiko maksimalno do tri liste.
-	Odstranimo le tiste liste, ki ležijo pod grozdom.
-	Pri rdečih sortah močneje odstranimo liste na sončni strani.
-	Pri belih sortah močneje odstranimo liste na sončni strani, če želimo suha vina z nizko kislino. Odstranjevanju na senčni strani dajemo prednost, če želimo kisline ohraniti in zmanjšati fenole.
-	Najprej odstranimo liste, ki so žeporumeneli.
-	Čim višja je listna stena in čim ožja je medvrstna razdalja, tem manjša je asimilacijska sposobnost listov v coni grozdja in tem manj je problematično odstranjevanje listov.
-	Odstranjevanju listov seje bolje odpovedati, če je listov premalo glede na količino pridelka (poškodbe od toče, suša ipd).
-	Pri sortah z velikimi listi (rumeni muškat, šipon, žametna črnina) v vročih letih ne priporočamo defoliacije.
-	Ukrep lahko kvalitetno izvedemo pri enošparonski vzgojni obliki, kjer so šparoni vezani vodoravno. Šparo-ni ne smejo biti privezani drug čez drugega.
Optimalni čas prvega odstranjevanja listov v coni grozdja je en do dva tedna po cvetenju. Zaradi direktne osvetlitve jagod takoj po cvetenju se na jagodah razvije debelejša kutikula (jagodna kožica). Tako se poveča odpornost na botritis in oidij. Pomembno je tudi spoznanje, da zgodnje odstranjevanje listov poveča odpornost na ožige zaradi sonca in poškodbe zaradi vročine. Nikakor pa ne smemo odstranjevati listov takrat, ko so temperature nad 30 °C, pri sortah, ki so občutljive na ožige (npr. renski rizling), kjer je smiselno počakati, da se temperature umirijo. Defoliacije tudi ni zaželeno izvajati prepozno, ko so se jagode že zmehčale, ker lahko pride do mehanskih poškodb jagod.
Pozitivne lastnosti defoliacije
»Prednost odstranjevanja listja v coni grozdja je vsekakor v tem, da izboljšamo osvetlitev in zračnost grozdja in zmanjšamo možnost okužbe s sivo grozdno plesnijo in izboljšamo obarvanost grozd-
ja pri rdečih sortah. Pojavlja pa se vprašanje, če se z defo-liacijo zmanjša količina sladkorjev. Seveda je aktivnost asimilacije v fazi zorenja odvisna od različnih dejavnikov. Če so listi v coni grozdja med dozorevanjem v slabem stanju (npr. suša, vlaga, pomanjkanje magnezija, prevelika gošča), odstranjevanje listja ne vpliva na učinek asimilacije. Z delnim odstranjevanjem listov v coni grozdja v fazi zorenja se izboljša tudi direktna osvetlitev grozdja, ki vpliva na povečanje temperature jagod, to pa na razgraditev jabolčne kisline. Pri visokih ekstremnih temperaturah so lahko tudi od 2 do 4 g/l manjše kisline v primerjavi s tistimi, kjer so bile jagode zasenčene,« pojasnjujejo prednosti odstranitve listov svetovalci.
Ukrep defoliacije se sicer priporoča bolj na slabših legah in v letih z nekoliko obilnejšimi padavinami, vendar ga strokovnjaki v letošnjem letu glede na vremenske razmere in zakasnelo vegetacijo vinske trte priporočajo povsod.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Radomerje • Okrogla miza ob skupnem projektu treh občin
Voda naša vsakdanja skrb
Pri Starem hrastu, oziroma na Pihlarjevi domačiji v Radomerju so se predstavniki ormoške, ljutomerske in štrigovske občine pogovarjali o težavah, ki jih tarejo pri oskrbi s pitno vodo. Za okroglo mizo so imeli tudi povsem očiten razlog - vse tri občine so uspešno kandidirale na razpisu za evropska sredstva in pridobile denar, ki jim bo omogočil izdelavo projektne dokumentacije. Za izvedbo same rekonstrukcije oziroma položitev novih vodov pa bi potrebovale okrog 2 milijardi sredstev.
Tudi mesto srečanja ni izbrano naključno. Ferdinand Pihlar iz Radomerja je pred dobrimi 30 leti vodil izgradnjo vodovoda na tem območju, Pihlarjeva domačija pa je eno izmed 570 odvzemnih mest, ki jih oskrbujejo v ljutomerski občini iz ormoškega sistema. To je po mnenju župana Vilija Trofenika le še en dokaz več, zakaj je potrebno sodelovanje med občinama. »Obsojeni smo na sodelovanje, ne le zato ker mejimo eni na druge, skupne imamo tudi številne infrastrukturne točke. Sodelovanje ni politična kaprica, kot se včasih poskuša izraziti v katerih sredinah, ampak življenjska potreba.«
Nosilka projekta je občina Ljutomer, partnerki pa občina Ormož kot sofinancerka in občina Štrigova kot hrvaški partner. Predmet prijave pa je bila izdelava projektne dokumentacije vodovoda Ljutomer-Slovenske gori-ce-Robadje. Projekt je eden od enajstih izbranih izmed 60 prispelih vlog za sredstva Phare in edini uspešno prijavljen projekt iz Pomurja. Za izdelavo projektne dokumentacije so partnerji že izbrali Inštitut za ekološki inženiring, vrednost ponudbe pa
znaša 88 milijonov SIT.
Končno tudi voda iz ljutomerske strani
Od ideje o skupnem nastopu v tekmi za evropska sredstva do izvedbe okrogle mize je minilo leto dni in veliko aktivnosti. Župan Vili Trofenik pa je spomnil, da se je treba ozreti 30 let nazaj. Takrat so gradili prve vodovode po teh vinorodnih območjih, in ko je pritekla voda od Ormoža do Jeruzalema, je bila menda celo podpisana pogodba, ki je zavezala občino Ljutomer, da bo še z drugega konca pripeljala vodo v Jeruzalem. Vse do danes to še ni uspelo, vendar so se v zadnjem mandatu župani uspeli dogovoriti za razmerja pri lastnini infrastrukture. To pa ni tako preprosto, saj vodovod poteka čez mejo in se vrača iz ene občine v drugo. »Po zakonu je lastnik infrastrukture tista občina, na teritoriju katere se infrastruktura nahaja. V zakonu to zveni preprosto, v naravi, če upoštevamo gradnjo in način financiranja v preteklosti, je to trši oreh. Težava je tudi v tem, da so se po izgradnji vodovodnega sistema
Za to posebno priložnost je Zofija Vogrinec iz Cubra obudila spomin, kako so nekoč nosili vodo iz grabe za potrebe družine in živine.
zgodile številne agromelioracije, ki imajo za posledico, da so cevovodi ponekod tudi po 12 metrov pod zemljo. V primeru defekta takšnih odsekov ni mogoče popravljati in je v takem primeru nujno zgraditi nove. To je povezano
z velikimi stroški in organizacijskimi težavami, ki jih cena vode še daleč ne pokrije, je povedal Vili Trofenik.
V ljutomersko-ormoških relacijah gre torej za dvojni problem - za zastaranje sistema iz ormoške smeri in od-
sotnost komplementarnega vodovoda, ki bi zagotavljal zadostne količine vode iz ljutomerske strani. Projektna dokumentacija, ki nastaja, je prvi korak k temu, da se realizirajo zaveze in ideje izpred nekaj desetletij nazaj, po
drugi strani bodo omogočile obnovo obstoječega sistema, kot je v sodobnem času nujno. Ko se bo pristopilo k realizaciji načrta, bo potrebno na nekaterih mestih položiti povsem nove cevovode z obeh strani in rekonstrukcije določenih odsekov. S tem bi se zagotovila oskrba tudi v konicah ob vikendih, zlasti v jeseni, ko opravila v zvezi z vinogradi povečajo porabo pitne vode.
Pomembno vlogo je pri projektu odigrala tudi občina Štrigova iz Hrvaške. Župan Mikec pa je izrazil upanje, da bo voda prispevala še k boljšemu sodelovanju, saj so ljudje ob meji življenjsko povezani in jih pogosto ločuje le to, da eni živijo na eni, drugi pa na drugi strani ceste.
Pokušnje vina okusnejše od degustacij vode
Organizatorji so na okroglo mizo povabili tudi domačine, ki se še spomnijo, kaj pomeni pomanjkanje vode. Zofija Vo-grinec iz Cubra je praktično pokazala, kako je nosila vodo iz Novakove in Golobove grabe za celotno družino in tudi za živino. Včasih si je gospodinja na glavo položila svitek in škaf tudi ob dveh zjutraj in po nekaj prinesenih škafih vode je bila mokra kot miš, pa ne od polite vode, ampak od napornega dela. Omislili so si tudi ocenjevanje vode, ki so jo odvzeli na različnih mestih v razmaku 2 ur in pol. Obiskovalci so v degustaciji, ki je obsegala šest vzorcev, sicer sodelovali, vendar so bili složno mnenja, da jim bolj ležijo degustacije vina.
vki
Vinogradništvo • Zakonsko dopolnilo
m ^m	m^	m	m
Lažje za manjše vinarje
»Z zakonskim dopolnilom, sprejetim devetega maja letos, so dobili vinarji ponovno možnost obdavčitve dejavnosti po katastrskem dohodku (KD), za določitev davčne osnove pa se za proizvodnjo vina upošteva KD vinograda, povečan za dvakrat,« pozitivno novost v zakonodaji na kratko pojasnjuje Andrej Rebernišek.
Zakon o dohodnini, sprejet že leta 2004, je sicer najprej določil, da se morajo vsi pridelovalci vina registrirati pri davčnem uradu za pro-
dajo vina, pri čemer so imeli manjši vinarji več možnosti oz. izbire načina obdavčitve: »Po prvih določilih zakona so lahko uveljavljali le 25 od-
Andrej Rebernišek: "Bistvena prednost te možnosti obdavčitve je, da vinogradniki ne rabijo voditi več knjigovodskih evidenc oz. evidenc po računovodskih standardih glede prodaje vina, ostale evidence pa seveda ostajajo. Seveda to velja le za manjše vinarje z do 6 milijoni letnega prihodka, ki so bili do sprejema tega zakonskega dopolnila najbolj prizadeti!"
stotkov normiranih stroškov, na razliko pa plačevali akontacijo dohodnine. Leta 2005 je bila sprejeta dopolnitev zakona, kjer je bilo priznano 70 odstotkov normiranih stroškov, od tridesetih pa je bilo treba plačati dohodnino. Po zadnji dopolnitvi letos pa je dana možnost, da so vinarji poleg priglasitve in plačevanja dohodnine po dejanskih ali normiranih stroških ponovno lahko obdavčeni preko KD.«
Rebernišek zadnjo zakonsko dopolnitev dohodninskega zakona ocenjuje kot zelo pozitivno za manjše vinogradnike oz. vinarje, ki v naših območjih (še vedno) predstavljajo večino:
»Bistvena prednost te obdavčitve je, da vinogradniki ne rabijo voditi več knjigovodskih evidenc oz. evidenc po računovodskih standardih glede prodaje vina, ostale evidence pa seveda ostajajo. Takšna možnost je zdaj bi-
stveno boljša za male pridelovalce vina, kljub temu da se katastrski dohodek podvoji, vendar odpadejo vsi stroški v zvezi z računovodskim poslovanjem.«
Tako imajo po novem (manjši) vinarji možnost izbirati med tremi variantami: obdavčitev po dejanskih stroških, po normiranih stroških ali pavšalno preko KD.
»Ob tem bi želel opozoriti še na eno zadevo, ki prej ni bila možna, to pa je prenos obdavčitve na dejanskega uporabnika vinograda. V praksi to, recimo, pomeni, da mož, ki je uradni lastnik vinograda, s posebno prijavo na davčnem uradu lahko zdaj prenese to dejavnost na ženo, s tem pa je njej omogočena uveljavitev pavšalne obdavčitve, kar je pozitivno pri uveljavljanju olajšav pri dohodnini. Gre za institut t. i. dejanskega uporabnika zemljišč,« pravi Rebernišek.
Seveda pa še vedno veljajo
omejitve pri izbiri načina obdavčitve, in sicer velja zdaj 6 milijonov tolarjev letnega prihodka kot zgornja meja za izbiro oz. uvedbo pavšala. Če nekdo presega ta dohodek, je davčni zavezanec in mora obvezno voditi knjige, ostali z nižjim dohodkom (do 6 milijonov tolarjev) pa lahko izbirajo.
Vendar pa je bilo potrebno spremembo načina obdavčitve prijaviti na davčnem uradu do 30. junija za letošnje leto, za naslednje leto pa je možno spremembo še prijaviti do konca tega leta. »Po informacijah je večina to storila, tisti, ki so rok za-
mudili, pa bodo morali letos davek plačati še po starem sistemu, ki so ga izbrali; najsi bo po dejanskih ali normiranih stroških. Vprašanje pa je, kako bodo morebiti želeno spremembo načina obdavčitve - se pravi ponovno obdavčitev preko KD - lahko izvedli tisti pridelovalci vina, ki so zakonski rok zamudili, doslej pa so se zavezali za večletni enak sistem obdavčitve. Ali bodo lahko v naslednjem letu prekinili ta sistem ali ne, naj povprašajo na davčnem uradu,« je še pojasnil Andrej Rebernišek.
SM

- X '.i tf WA m Al 1
Za spremembo načina obdavčitve se bodo lahko odločili le manjši vinogradniki oz. vinarji, ki bodo lahko ponovno obdavčeni preko KD.
Foto: vki
Foto: SM
Foto: SM
Središče ob Dravi • 120 let pihalnega orkestra
Visok glasbeni jubilej
Središka godba je po dostopnih pisnih virih nastala 1886. leta. Ustanovil jo je Pavel Unger, nad-učitelj, ki je k godbi pritegnil devet glasbenikov, sam pa je bil dirigent. Večina godbenikov je imela glasbeno predznanje, saj so se šolali na takratnih avstrijskih vojaško glasbenih šolah. Jedro godbe pa sta sestavljala Matjaž in Franc Kocjan.
V letu 1904 je zaradi Un-gerejve bolezni orkester prevzel Marin Kocjan, vendar godba ni dolgo obstajala. Šele 1908 so jo ponovno ustanovili, tokrat sokolsko središko godbo. Najprej jo je prevzel Franc Serajnik, po vrnitvi z bojišča pa Martin Kocjan, sin Franca Kocjana, ki je godbo uspešno vodil vse do svoje smrti leta 1957. Tudi druga svetovna vojna je zdesetkala vrste središke godbe, v novi Jugoslaviji pa so imeli prvi koncert na martinovo leta 1946. Martinovanje je bilo za središke godbenike vedno pomembno, saj so poleg podoknic ob prazniku svojih članov prirejali tudi koncert v čast kapelniku Martinu Kocjanu in klarinetistu Martinu Rakuši, seveda pa tudi
Slavljenci - Pihalni orkester Središče ob Dravi z dirigentom Radom Mundom
vinskemu patronu. Nastopali so na različnih revijah godb, v kraju pa ni bilo dogodka,
Foto: vki
Med gosti je bil tudi Alojz Krajnčan, ki je središki pihalni orkester vodil od leta 1973 do 1975.
na katerem ne bi sodelovali. Godba je doživljala svoj razcvet, vendar po smrti kapelnika Kocjana in težki bolezni novega kapelnika Srečka Vitorija ni imela nikogar, ki bi lahko zapolnil nastalo vrzel. Kot pravi Franc Krnjak v svoji knjižici o središki godbi, so ostali brez strokovne, moralne in materialne podpore. Prekinjena je bila dolgoletna tradicija martinovih koncertov, »vaje so bile neredne, le pred pogrebi ali podobnimi dogodki so se dan prej zbrali, da so uskladili mundštike«.
Mlad, glasbeno podkovan orkester
Potem pa je prišlo do resnega preobrata. V Središču so sredi sedemdesetih let organizirali oddelek glasbene šole iz Ormoža. Po nekem pogrebu se je ravnatelj GŠ Ormož Alojz Krajnčan po-mudil v gostilni z godbeniki, ki jim je pri šanku obljubil, da bo postal njihov kapelnik.
Zbrane je pozdravil minister za šolstvo Milan Zver, ki je bil mnenja, da tudi godba lahko prispeva k identiteti nove občine.
Ti so ga drugi dan prijeli za besedo in ni mu preostalo drugega kot da januarja 1973 začne delati. Takrat je godba štela 18 članov. Po kakovosti in številčnosti je godba doživela svoj višek med letoma 1975 do 1979 pod vodstvom Franja Lovreca, veliko so nastopali po Prlekiji in Medži-murju. V osemdesetih letih je godbo zapustil kapelnik, za vedno pa tudi več članov stare garde. Po nekaj časa brez-vladja je godbo prevzle Tonček Merkoci, nato pa Slavko Lašič. Leta 1989 jo je prevzle Branko Panič, ki je orkester pomladil in z njim uspešno nastopal na različnih revijah in priložnostih. Zadnja leta pa orkester vodi Rado Mun-da, profesor na GŠ Ormož.
Orkester danes šteje 40 članov, uspešno pa se pomlajuje in dopolnjuje za mladimi glasbeniki, ki si svoje znanje pridobivajo v glasbeni šoli. Orkester je ob svoji 120-let-nici pripravil samostojni koncert, v nedeljo pa je bilo srečanje pihalnih orkestrov. Nastopili so orkester Blaska-pelle Bierbaum iz Avstrije, PO Ormož, PO Ljutomer, PO Markovci in PO Središče ob Dravi. Po svečanem defileju godb so nastopile s priložnostnim programom. Med gosti je bil tudi minister za šolstvo Milan Zver, ki je čestital godbenikom ob njihovem jubileju. Povedal je, da godba in gasilci, kot najstarejši nosilci tradicije v kraju, lahko pomagajo pri izgradnji identitete nove občine Središče ob Dravi. Izrazil je svoje zadovoljstvo nad velikim številom mladih glasbenikov, čeprav, kot je v šali dodal, to državo veliko stane. Koliko bo država, če bo, primaknila pri obnovi središke šole, pa nam ni uspelo izvedeti. Ravnatelj Franc Šulek je povedal, da je ministra seznanil s stanjem, ta pa zaenkrat menda ni dal nobenih obljub ali zagotovil.
vki
Tednikova knjigarnica
Ptujski knjigi na pot
čisto tiho je prišla med nas ...
Ne morem se ubraniti zgornjemu stavku, čeprav je trapasto tako začenjati zapis o knjižni noviteti, a je res: pravkar je priromala v knjigarne Ptujska knjiga - brez razvpitih vabil k prednaročilu, brez smešnih darilc ob nakupu, brez oglaševalskih obljub o neprecenljivosti in enkratno-sti založniške ponudbe z možnostjo ne vem kakšnih že nagrad, brez potrošniškega pompa, na katerega osladno stavijo nekateri založniki. Saj. Ptujska knjiga je izšla pri Slovenski matici, znanstveni in kulturni ustanovi s čez 140-letno tradicijo, tradicijo, ki jo lahko zavidajo sorodne evropske ustanove.
Mimogrede in kot pojasnjuje Enciklopedija Slovenije (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1997. Zv. 11) se je v prvi polovici 19. stol. med zahodnimi in južnimi Slovani razširila beseda »matica« kot ime za narodno organizacijo, ki skrbi za izdajanje knjig. Oroslav Caf (Zg. Ver-jane 1814-Ptuj 1874) je 19. 2. 1845 v novicah poročal o hotenjih A. M. Slomška v zvezi z ustanovitvijo takega kulturnega društva. Nekaj let je moralo miniti in prizadevanja mariborskih Slovencev, s prostovoljnimi prispevki izobražencev, podjetnikov in trgovcev, so leta 1864 obrodila sadove. Tega leta sta Janez Bleiweis in Lovro Toman predložila prošnjo za odobritev Slovenske matice in njenih pravil kranjskemu deželnemu predsedniku, cesar Franc Jožef I pa je 4. 2. 1864 dovolil delovanje Slovenske matice za vse slovenske pokrajine ter tudi sam prispeval 500 goldinarjev. Društvo si je predvsem prizadevalo »skrbeti po svoji moči, da bi se širilo izobraževanje slovenskega naroda in da bi se torej podpiralo slovensko slovstvo«. Tako naj bi izdajali »dobre, čisto znanstvene pa tudi ljudstvu primerne spise«.
Slovenska matica je ustvarjala slovensko izrazoslovje za različne stroke, oblikovala slovenski znanstveni jezik, tiskala koledarje, letopise, učbenike in zahtevnejša dela različnih področij, dvigovala raven izobraženosti in znanja. Prvo knjigo so izdali istega leta v zavidljivi nakladi 1200 izvodov (Koledar slovenski za navadno leto 1865), nato se je spopadala s težavami v letu 1914, med 1. svetovno vojno; med obema vojnama je nadaljevala zastavljen program in pomagala ustanoviti Slovensko akademijo znanosti in umetnosti ... Leta 1944 je bilo delo Slovenske matice ustavljeno z dekretom nemške uprave, seveda zaradi knjižnih izdaj (geografska monografija Slovenija), po drugi vojni je bilo premoženje Slovenske matice nacionalizirano, novim oblastem seje ustanova zdel preveč »konservativna«, vendar so jo želeli obdržati ter so subvencionirali njeno delo.
Današnja Slovenska matica je hvalevredne »komorne drže«, neprecenljiva znanstvena, kulturna in založniška ustanova. Za ilustracijo knjižnega programa navajam nekaj naslovov od šestintridesetih z letnico izdaje 2005, kakor je razbrati iz knjižnične baze (CO-BISS): Pino Mlakar: Srečne zgodbe bolečina; Elena Man-nova: Slovaška zgodovina (Zbirka Zgodovina držav in narodov; 1); Friedrich Nietzche: Človeško, prečloveško (Zbirka Filozofska knjižnica; 50); Jože Ciuha: Kronika sedmih pozab; Aleksandre Zorn: Smešna žalost preobrazbe: zgodbe o čudežih slovenske demokracije 19942004; Martin Pollack: Smrt v bunkerju (Zbirka Prevodi iz svetovne književnosti; 4)...
Pri Slovenski matici je torej po Ljubljani, Mariboru, Celju, Trstu, Celovcu tudi Ptuj dobil Ptujsko knjigo. Izbor leposlovja je pripravil in uredil pesnik Aleš Šteger, čigar esej o »melanholiji mesta«, naslovljen Odsevi mesta v času (str. 281 do 294), pronicljivo zaznava »ptuj-skost tisočerih vrat«, svetlost davnine in temine svetle sodobnosti. Monografijo zaključuje Marjeta Ciglenečki, ki je pripravila izbor likovnih podob z naslovom Ptujske in haloške podobe (str. 294 do 302), sicer pa Ptujska knjiga zajema štiriinštirideset avtorjev zgodb, pesmi in pričevanj o Ptuju, od davnin do današnjih dni, od Kornelija Tacita, Viktorina Ptujskega, Antona Sovreta, Stanka Cajnkarja, Vlada Klemenčiča, F. K. Meška, Anne Wittula, A. M. Slomška... do Edvarda Kocbeka, Ivana Potrča, Mihe Remca, Boža Voduška, Franceta Forstneriča, Tomaža Šalamuna, Zdenka Kodriča, Dušana Merca...
Ptujska knjiga je žlahtna monografija, odlično darilo (izdajo je podprlo Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ptuj), ki bo bralcem vzbudila različna zavedanja, občutenja in razmišljanja o starosti slovenskih mest in o Ptuju kot literarnem, umetniškem prostoru.
In še vabilo na Poletno bralno teraso to soboto, 8. 7. 2006, ob 10. uri pred knjigarno Mladinske knjige, kjer bo beseda tekla tudi o Ptujski knjigi in jo bo moč kupiti s popustom.
Liljana Klemenčič
Foto: vki
Foto: vki
Lenart • Koncert moškega pevskega zbora Obrtnik
Srebrni jubilej pevcev
Začetki KUD - MoPZ Obrtnik iz Lenarta segajo v leto 1981. Takrat je skupina zagnanih pevcev iz vrst obrtnikov in delavcev, zaposlenih pri njih, ustanovila svoj zbor. Danes šteje zbor 20 pevcev, ki si poleg svojega dela vzamejo prosti čas še za petje.
članom KUD MoPZ pomeni zborovsko petje neizčrpen vir za ustvarjalno delovanje in priložnost za medsebojno druženje z ljudmi, ki jim je skupno najmanj eno: ljubezen do petja slovenskih narodnih pesmi in pesmi drugih narodov.
Številni izmed pevcev so bili za dolgoletno zvestobo in pripadnost ljubiteljskemu petju nagrajeni z Gallusovimi značkami. V času, ko vse bolj zmanjkuje časa za stvari, ki jih ne počnemo za denar, marveč za dušo, so ljudje, ki jim je pri srcu lepo petje, toliko bolj dragoceni in zato zaslužijo posebno pohvalo. Prav člani KUD Moški pevski zbor
Obrtnik Lenart sodijo med tiste najzvestejše, saj skupaj prepevajo že 25 let.
Člani zbora imajo za seboj vrsto javnih nastopov. Vsako
leto se udeležujejo revij obrtniških pevskih zborov Slovenije in revije odraslih pevskih zborov na območju občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in
Ptuj • Dobrodelni koncert v minoritski cerkvi
Ponovno dokazali svoje adute
Cerkev ptujskega minoritskega samostana je minulo soboto gostila čudovit dobrodelni koncert z naslovom V poletje z melodijami slovenske pomladi. Za prizorišče koncerta je bilo sicer predvideno dvorišče samostana, a je bil zaradi slabega vremena kasneje koncert izveden v cerkvi.
Številni obiskovalci, zbalo se jih je okrog 300, so prisluhnili odličnemu nastopu Mestnega pihalnega orkestra iz Radelj ob Dravi, ki ga vodi dirigent, sicer tudi dolgoletni vodja markov-skih cerkvenih pevcev Daniel Tement. Pika na i celotnemu dogodku pa je bil nastop ene izmed legend slovenske popevke Elde Viler in mladih vokalnih solistov: Maje KampI, Vanje KampI, Urške Mladi vokalni solisti so navdušili ptujsko občinstvo.	Zvonar, Grega Zmazka in Daniela
Lenart • Skupina parlamentarnega prijateljstva
Dan folklore
V lanskem letu je folklorna skupina kulturnega društva Jože Lacko iz Cerkvenja-ka skupaj s pihalno godbo KD MOL iz Lenarta gostovala na Poljskem ob njihovi petdesetletnici delovanja. Letos pa je folklorna skupina Sieradzanie in Sierad-ska ljudska godba iz Sieratza na Poljskem vrnila obisk, ki pa je bil organiziran skupaj s slovensko-poljsko parlamentarno skupino prijateljstva s predsedujočim poslancem Janezem Krambergerjem.
Poljska folklorna skupina in ljudska godba sta bili v Sloveniji na obisku od 27. junija do 2. julija. V tem času so se poljski kulturniki predstavili
v Postojni, Izoli, Cerkvenjaku in na mariborskem Lentu. V soboto, 1. julija, so nastopili tudi na dnevu folklore v počastitev 15-letnice samo-
stojne slovenske države, ki je potekala na ploščadi pred gasilskim domom v Lenartu. Dan folklore v Lenartu so organizirali KD Jože Lacko
Skupinski posnetek gostov in nastopajočih v lenarškem parku
Sveta Ana.
Zapeli pa so že tudi v tujini, na sejmu v Zalaegerszegu leta 1993, še posebej pa so se izkazali leta 1994, ko so prepevali zdomcem v Liechtensteinu ter v veličastni švicarski katedrali v Einsiedelnu popestrili sveto mašo.
Z ubranim petjem narodnih in umetnih pesmi osvajajo srca poslušalcev na raznih krajevnih prireditvah, saj je zbor znan po vsakoletnem prirejanju letnih in božično-novoletnih koncertov v slo-venskogoriških cerkvah in kulturnih domovih.
Zbor uspešno vodita Karl Damiš v vlogi predsednika zbora in Irena Sabler, prof. glasbe, v vlogi zborovodki-nje.
Petindvajsetletnico delovanja so obeležili z jubilejnim koncertov v domu kulture v Lenartu z naslovom Delo, pesem in prijateljstvo nas povezujejo 25 let. Kot gostje so na jubilejnem koncertu nastopili člani glasbene skupine Sonce iz Lenarta.
Zmago Šalamun
Tementa. Nastopajoči na koncertu so se predstavili s popevkami slovenske pomladi. Gre za skladbe znanih izvajalcev: skupin Bele vrane ter Pepel in kri, Marjane Deržaj, Ota Pestnerja, Elde Viler in Majde Sepe. Skladbe sta za orkestrsko izvedbo priredila Daniel Tement in Sašo Vollmaier.
Izkupiček sobotnega koncerta je namenjen za zasebno glasbeno šolo v minoritskem samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju, ki naj bi bila v kratkem ustanovljena. Po besedah organizatorjev je bilo prodanih nekaj manj kot 300 vstopnic po ceni 1000 tolarjev. Po pokritju stroškov je izkupiček koncerta okrog 150.000 tolarjev. Naslednji tovrsten koncert pa se na Ptuju obeta že v kratkem. 9. junija naj bi naše majhno mesto ob Dravi gostilo najboljši mladinski pihalni orkester iz Anglije.
Mojca Zemljarič
iz Cerkvenjaka, Pihalna godba MOL iz Lenarta in JSKD, Območna izpostava Lenart skupaj s slovensko-poljsko skupino parlamentarnega prijateljstva. V programu, ki se je ob 11. uri pričel na ploščadi pred gasilskim domom v Lenartu, so nastopili: folklorna skupina »Sieradzanie« in Sieradska ljudska godba, folklorna skupina KD Jože Lacko iz Cerkvenjaka, folklorna skupina KD Trojica iz Sv. Trojice, Pihalna godba KD MOL iz Lenarta in Twirling, plesni in možoretni klub Lenart. Na začetku prireditve sta zbrane pozdravila podžupan občine Lenart Karl Vogrinčič in predsednik slovensko-polj-ske skupine parlamentarnega prijateljstva na slovenski strani poslanec in predsednik parlamentarnega odbora za Slovence v zamejstvu in po svetu mag. Janez Kramberger, ki je v pozdravu poudaril pomen sodelovanja in druženja z drugimi državami EU.
Po končanem dnevu kulture v Lenartu so se delegacija in nastopajoči odpravili na kosilo ter na ogled mesta Ptuj. Poljski kulturniki so obisk v Sloveniji sklenili s piknikom pri lovskem domu v Lenartu v soboto zvečer.
Zmago Šalamun
Dr. Ljubica Šuligoj
Iz Jurtelovih spominov na septembrske dogodke leta 1908
Dr. Franc Jurtela je podrobno opisal prelomne septembrske dogodke na Ptuju, ki so dosegli širšo odmevnost. O tem lahko preberemo:
Na Ptuju sklicana 23. redna velika skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda 12. in 13. septembra 1908, da bi dokazala, da tukaj živi slovenstvo, je bila za ptujske Nemce nedopustljivo dejanje. Negotovost, mržnja in strah so polnili politično ozračje.
12. septembra je z večernim vlakom prispelo na Ptuj 10 skupščinarjev, med njimi štiri ženske. V spremstvu petih ptujskih čitalničarjev so se gostje prebijali skozi ozek prehod okoli 150 zbranih Nemcev, opremljenimi z debelimi palicami. Vodil jih je urednik Štajerca Karl Linhart. Brez policijskega nadzora so se Slovenci molče napotili proti mestu in so že bili deležni pljuvanja in suvanja s palicami ter nenehnega nadiranja z žaljivkami »»Windische Hunde«, »Schufte«, »Schweine« ipd.! Težko so se prebijali skozi nemški kordon po današnji Lackovi ulici, kjer so pri pošti, v neposredni bližini stražnice, Nemci pogasili plinske luči, ne da bi policija posredovala. Ob poskusu, da bi se slovenski gostje prebili proti mestu, so se nemški izgredniki (izstopali so visokošolec Vedernjak, sin knjigotržca Blanke-ja, asistent Južne železnice Siegel) znesli nad njimi s pestmi in palicami, vpijoč, da je to maščevanje Ljubljani. Le za silo je stražnik utrl pot skupščinarjem. Toda zaradi nadaljnjega izgredništva, tako nad odvetnikom dr. Gregorjem Žerjavom, juristom Ottonom Fettichom iz Ljubljane in gospodično Grego-ričevo iz Trsta, so se gostje nepovezano prebijali po stranskih ulicah do Narodnega doma. Tam so Nemci kamenjali poslopje in razbili nekaj šip.
Oblasti niso posredovale, predsednik Narodne čitalnice pri okrajnem glavarju pa tudi ni dosegel žandarmerijske pomoči. Brzojavka deželnega poslanca dr. Miroslava Ploja Deželnemu namestništvu o izgredih na Ptuju, na pošti in na kolodvoru ni bila sprejeta oz. je bila odposlana naslednje jutro. Ponoči so bile slovenske hiše in Narodni dom polepljeni z izzivajočimi
Nedelja, 13. septembra, je prinesla v mesto še večji nemir: pri vseh vlakih so se zbirali Nemci, med njimi Karl Linhart, akademik Bratanitsch, trgovec Sorko in se znašali nad prihajajoče skupščinarje. Ob prihodu dopoldanskega vlaka je policija pustila le ozek prehod, tako da so Nemci odhajajoče skupščinarje dosegali s palicami, jih kamenjali in obmetavali z izpihnjeni-mi jajci, napolnjenimi s kemičnim črnilom.
V izgredih čez dan (dr. Jurtela omenja uslužbence nemških tvrdk Furst in Leposcha, železniške uradnike Siegla, Sketa in Lacknerja, sodnega pisarja Skerbiša, visokošolca Kazimirja, dijake gimnazije Blankeja, Leibacherja, Kamenška, Kogeler-ja) je bilo več Slovencev telesno ali kako drugače poškodovanih. Med zasedanjem skupščine CMD so nasilneži obmetavali tudi Narodni dom z izpihnjenimi, s črnilom napolnjenimi jajci. S palico po glavah sta jo npr. skupila ekonom Germ in profesor Maselj. Ob večernem vračanju iz Narodnega doma sta med drugimi Bratanitsch in Sorko težko poškodovala s palicami Marijo Kurež z možem, tako daje stekla sodna ovadba. Napaden in pretepen je bil župnik Traiber iz Velikovca. Politi s črnilom po obrazu in oblačilih so nekateri utrpeli škodo tudi do 50 kron, med njimi trgovka s perutnino Liza Kumer, veleposestniški sin Peter Mravljak iz Svetega Antona na Pohorju in kmečki sin Franc Klep. Podobno se je zgodilo z nekaterimi ptujskimi čitalničarji, tako z deželnim poslancem dr. Miroslavom Plojem, Roblekom in odvetnikom dr. Karlom Koderma-nom, pobudnikom ustanovitve telovadnega odseka Narodne čitalnice. Le-ti so sicer mirili Slovence in zahtevali pri županu Josefu Ornigu posredovanje žandarmerije. Toda mestne oblasti so se vedle pristransko: orožniki so ostali v kasarni, policija ni odgovarjala na izgrede, župan pa je zatrjeval, da sam jamči za red. Brez razloga je bil aretiran bivši načelnik Okrajnega zastopa prof. Josip Zelenik. Posestnika I. Brenčiča so vklenjenega prignali v stražnico in mu ob napadu iztrgali listnico z 260 kronami. Zaprli so tudi učitelja Engelmana, uglednega veleposestnika Muršca in Rajha.
Razburljivo je bilo na kolodvoru, ko so se skupščinarji z večernimi vlaki vračali domov in ko so nemški izgredniki celo napadli vračajoče romarje iz Ruš. Na povratku s Ptuja je med vožnjo nekaj skritih nemških akademikov napadlo odhajajoče skupščinarje, tako da so posamezniki morali izstopiti in se peš podati proti Pragerskemu. Očitno je bilo, da so bili železniški uslužbenci (po dogovoru z Linhartom)povezani z Nemci.
Nadaljevanje prihodnjič

j,!.. 7// i



-ii jfMC^;^	Hfeí^íwi-«






"-a
J«. J&A« . .f'/lij L
jííA ý »otíSWii^
U--«- ^ ^ý^	^o^et^Ji,

ai. «iï.


co
Vir: ZAP, Zbirka MD, šk. št. 38, Jurtela dr. Fran.
Sùdsteierische Post o 25-letnici ptujske Narodne čitalnice, 18. 9. 1989
Podgorci • Vrtec slavil 35 let
Predstavili turistični projekt
Otroci, starši in zaposleni v vrtcu Podgorci so nedavno praznovali 35-letnico obstoja svojega vrtca.
Oddelek za predšolske otroke pri podružnični šoli Podgorci je nastal 1. novembra 1971 na pobudo Vlada Ožbolta, ravnatelja centralne šole Velika Nedelja. Vrtec je obiskovalo 23 otrok, vodila pa ga je takrat še tovarišica Mira Simonič iz Miklavža. Pomemben mejnik za podgorski vrtec je tudi 29. julij 1979, ko so odprli novozgrajen vrtec v Podgorcih. V njem je bilo 20 otrok, ki so ob odprtju vrtca s tovarišico Majdo Ozmec pri-
pravili lepo proslavo.
Ob 35-letnici obstoja vrtca so otroci staršem in drugim gostom predstavili svoje letošnje ustvarjanje. Osrednje mesto v delu letošnjega leta je imel projekt Turizem in vrtec, ki je potekal v sodelovanju s Turistično zvezo Slovenije. Mentorici sta bili vzgojiteljici Stanka Špindler in Danica Fras, v projekt pa je bilo vključenih vseh 58 otrok, ki so obiskovali štiri skupine. Otroci so spoznavali ožje in širše družbeno in naravno okolje in se spoznavali s kulturo, tradicijo, zgodovino in običaji. Pri tem so jim pomagali številni zunanji sodelavci in starši. Obudili so tradicijo ličkanja koruze, postavili so klopotec, obrali brajdo in stisnili sok, ob miklaževanju so pekli parklje, za pusta cvrli krofe, pekli pa so tudi kruh
in pletenice. Otroci so peli z ljudskimi pevkami, ogledali pa so si tudi etnološko razstavo v gradu v Veliki Nedelji.
V tem šolskem letu so vzgojiteljice otrokom ponudile tudi interesno dejavnost Mali folklorist, v katero se je vključilo 26 otrok od četrtega leta naprej. Zbrani publiki so otroci zapeli in zaplesali, nato pa so se pomudili še v delavnicah starih obrti. Tako otroci kot tudi starši so se preizkusili v lončarjenju, pletarstvu in izdelovanju rož iz papirja. Nastale izdelke otrok in staršev so razstavili v vrtcu. Po delu pa so za vse udeležence pripravili tudi pravo prleško malico. Za vesel konec druženja je zaigral še ansambel vzgojiteljic z imenom Vreži in bejži. Prireditev je povezovala Valerija Vnuk.
vki
Utrinek z veselega praznovanja
? T - ■ Arnovo in Decno selo • Selo - Sela - Sele
V idiličnem okolju, med prijaznimi ljudmi
Foto: arhiv vrtca
Dornava • Društvo upokojencev je praznovalo
Po 24 letih novi prapor
Dornavsko društvo upokojencev letos praznuje 24 let delovanja. Ob tej priložnosti so na osrednji proslavi minulo soboto razvili tudi novi društveni prapor.
»Naše društvo je bilo uradno ustanovljeno novembra 1982, do takrat pa so se naši upokojenci včlanjevali v DU Rogoznica ali DU Zagojiči. Začetki še zdaleč niso bili enostavni in lahki, saj društvo ni imelo ne prostorov, ne svojih sredstev. Toda z veliko entuzi-azma in volje so prvi člani že v ustanovitvenem letu razvili svoj prvi in doslej edini prapor, nato pa si v prizidku dvorane uredili še majhen prostor za sestanke, ki pa je, žal, premajhen za družabna srečanja, pozimi pa zelo hladen,« je uvodoma, v predstavitvi začetkov dornavskega društva upokojencev, povedala Marija Velikonja, ki je nato še poudarila, da je med prvimi
nalogami društva prav pridobitev primernega prostora za druženje: »Sicer pa je DU ves čas svojega obstoja povečevalo število članstva in izvajalo številne aktivnosti; med njimi zadnjih deset let organizacijo letovanja v Izoli, redne obiske in pomoč starejšim občanom, piknike, vsakoletni dan starejših občanov, od lani pa vsem članom pošiljamo tudi čestitke ob osebnih praznikih. Pole tega pa ne smemo pozabiti, da člani DU Dorna-va aktivno sodelujejo z vsemi ostalimi društvi in se tako ali drugače vključujejo s svojo pomočjo v razne prireditve.«
Vrhunec proslave, ki se je odvijala pred novo občinsko stavbo, je bilo zvitje 24 let sta-
rega, prvega prapora društva, ki ga bodo ohranili kot spominski eksponat, ter razvitje novega. Čast razvitja je pripadla predsedniku društva Janku Ciglarju ter botrom Janezu Lahu iz Mezgovcev in Karmen ter Ivanu Šeguli iz Ptuja.
Slovesnost, ki ji je ob številnih članih domačega društva prisostvovalo tudi veliko predstavnikov sosednjih društev upokojencev ter ostalih vabljenih gostov, so s kulturnim programom obogatili pevci Dornavskega okteta, ljudske pevke DU Lukarce ter osnovnošolska folklorna skupina.
SM
Deseto, jubilejno srečanje prebivalcev krajev in vasi, ki imajo v svojem imenu takšno ali drugačno obliko besede selo, je bilo 24. junija v Posavju, v dveh majhnih vaseh Arnovo selo in Dečno selo pri Artičah, nedaleč od Brežic. Med udeleženci tradicionalnega srečanja - letos jih je bilo okrog 1500 iz 35 vasi in KS - pa so bili tudi vaščani iz Sel v občini Videm.
ni program, nastopila je tudi domačinka Nuša Derenda, pa je bilo prvič mogoče slišati še skupno himno Mi smo Se-lani; besedilo je prispevala Ivana Vatovec, uglasbila pa Marjetka Podgoršek Horžen.
S prijetnimi vtisi pa se je domov vrnilo tudi okrog 60 Selanov iz KS Sela v občini Videm, ki so na srečanju sodelovali že nekajkrat in tudi letos so se po besedah predsednika KS Igorja Galiča imeli zares odlično. Gostiteljem so predali tudi manjše darilo in nov katalog svoje občine, iz Posav-ja pa odnesli zares dober vtis, zato se že veselijo 11. srečanja Selanov, ki bo prihodnjega junija v Selu pri Velenju.
Galič pa je ob tem dodal, da se v domači vasi že intenzivno pripravljajo na praznovanje svojega krajevnega praznika, ki ga letos 22. in 23. julija - na anino, ko je v kraju tradicionalno žegnanje - združujejo z velikim gasilskim slavjem, saj bodo člani PGD Sela ob tej priložnosti v uporabo predali novo gasilsko vozilo.
TM
Foto: Anton Mohorko
Selani so s ponosom predstavili svoj kraj in svoje ljudi.
Novi prapor DU Dornava so ob bučnem aplavzu razvili predsednik DU Janko Cigula in botra Janez Lah ter Ivan Segula.
V preteklih letih so s srečanji prepotovali že skoraj vse slovenske pokrajine, vsa dosedanja druženja pa so bila povezana z enkratnimi in nepozabnimi doživetji, je na srečanju v Posavju povedal generalni predsednik srečanj Janez Škalič. Zbrane je spomnil, da je bilo prvo srečanje Selanov leta 1997 v vasi Selo na Goričkem, da so se tega spomnili tamkajšnji gasilci, nihče pa si takrat ni upal napovedati, da se bo srečanje razmahnilo v tako velikem obsegu.
Pripraviti tako srečanje pa sploh ni enostavno, je v priložnostno publikacijo ob rob srečanju med drugim napisal župan občine Brežice Ivan Molan. Obiskovalcem Dečne-ga in Arnovega sela je zaželel, da naj bo to dan spoznavanja, sproščenega pogovora in utrjevanja prijateljskih vezi, vse pa je povabil, da še kdaj obiščejo te kraje, kjer se nenehno trudijo, da bi bilo življenje še boljše.
O tem, kako zelo ponosni so vaščani obeh sel, organizato-ric srečanja, pa je spregovoril
predsednik organizacijskega odbora Milan Gorišek, ki je omenil tudi, da se bodo zelo trudili, da bi v enem dnevu uspeli pokazati tudi del kulturnega in društvenega življenja, delček idiličnega Posavja, griče, posajene pretežno s sadnim drevjem in vinogradi. Po oceni mnogih udeležencev pa jim je to več kot odlično uspelo Na jubilejnem srečanju, kjer so organizatorji poskrbeli še za bogat kultur-
f -r ^ 1	W «

' , !
Foto: Anton Mohorko
Na srečanju je bilo tudi letos lustno in veselo.
Foto: SM
Kolesarstvo
Golčer se je katapulti-ral med najboljše
Stran 16
Nogomet
Prijateljske tekme so osvežitev priprav
Stran 16
Atletika
Napored sedmeroboj Nine v Španiji
Stran 17
Tenis
Urh do finala med dvojicami DP U-12
Stran 17
Rokomet
Rokometni tabor RŠ Ptuj
Stran 19 60 let NK Hajdina
V goste prihajajo Drava, Mura, Publikum ...
Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
Piše: Jože Mohorič
Italija ali Francija - to je zdaj vprašanje
Pred nami sta le še zaključni dejanji SP v Nemčiji, mali in veliki finale. Prvi, med Nemčijo in Portugalsko, je samo prestižnega pomena, drugi pa bo do zaključnega žvižga sodnika v nedeljo zvečer še močno buril duhove in razvnemal ljubitelje nogometa, še posebej seveda navijače obeh finalistov: Italije in Francije.
Še enkrat se je potrdilo pravilo, da na SP v Evropi južnoameriške reprezentance težko posegajo po naslovih (samo Brazilija leta 1958 na Švedskem). Iz tega vidika evropsko finale (že polfinale) ni nobeno presenečenje, čeprav sta imela oba finalista težave v predtekmovanju, ko sta se reševala praktično v zadnjem krogu (Italija ni smela izgubiti s Čehi, Francija pa je morala z dvema zadetkoma prednostiprema-gati Togo).
Da so največji mojstri turnirskega načina igranja, taktično pa so najbolj izpopolnjena reprezentanca na svetu, so Italijani dokazali v nadaljevanju, ko so se čudežno rešili z Avstralci v zadnji minuti (enajstmetrovka nad Grossom, strelec Totti), nato so odpravili Ukrajince in v polfinalu v epskem dvoboju še Nemce. Francozi igrajo na tem prvenstvu iz tekme v tekmo bolje; začeli so z remijema proti Švici in Južni Koreji, nato pa je prišla serija zmag proti Togu, Španiji, Braziliji in Portugalski.
V finalu se bosta pomerili ekipi, ki jima je zelo težko zabiti gol: Italijani so na tem SP prejeli en zadetek (še tega so si zabili sami, Zaccardo proti ZDA!), Francozi pa dva. Tudi če primerjamo posamezne igralce obeh ekip na istih igralnih mestih, vidimo, da so razlike v kvaliteti res minimalne in bodo zares odločale malenkosti.
Italija: Buffon, Zambrotta, Cannavaro, Materazzi, Grosso, Camorane-si (laquinta), Gattuso, Pirlo, Perrotta (Del Piero), Totti, Toni (Gilardino).
Francija: Barthez, Sagnol, Thuram, Gallas, Abidal, Vieira, Makelele, Ribery (Govou), Zidane, Malouda (Wiltord), Henry (Trezeguet).
Obrambni liniji obeh ekipa sta sestavljeni iz samih vrhunskih igralcev in iskati luknjo v tem zidu je težko delo. To delo otežujejo še defenzivni zvezni igralci, ki predstavljajo prvo težko prebojno linijo, tukaj izstopata predvsem Gat-tuso pri Italijanih in Vieira pri Francozih. Lahko s svojimi individualnimi sposobnostmi odločijo finale Totti, del Piero, Zidane, Ribery ali kdo tretji? Bo Henry prvi premagal Buf-fona, najboljšega vratarja na tem SP ali pa je morda največja priložnost Italijanov v malenkost manj zanesljivem Barthezu? Svojemu vratarju so Francozi doslej izredno pomagali s svojimi zanesljivimi posredovanji, finale pa je seveda zgodba za sebe. Kdo bo bolje predvidel potek srečanja: Marcello Lippi na klopi Italije ali Raymond Domenech na klopi Francije? Doslej sta oba s svojimi odločitvami pozitivno presenetila, saj je Lippi precej odstopil od dosledno zaprte igre, Domenech pa v igro v drugem polčasu praviloma pošilja napadalce.
Že odgovor na eno od teh vprašanj bo dal odgovor na vprašanje, kdo bo novi svetovni prvak: Italija četrtič ali Francija drugič?
tednik
iPodulajk i
na wáounm ii
RADIOPTUJ
Mo-a/Uetcc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
SP v nogometu
Zinedine Zidane ali starci« vračajo udarec
»
Vsako veliko nogometno tekmovanje, najsi bo to svetovno ali evropsko prvenstv,o med zvezde izstreli kakega do takrat manj znanega in prepoznavnega nogometaša. Mediji, menedžerji in tudi širša nogometna javnost vedno bolj stremijo k temu, da je ta če se le da mlad in perspektiven. Pravijo, da tudi nogometni svet stoji na mladih, kakor veleva stari pregovor in tudi na letošnjem mundialu so se nekateri mladi nogometaši povsem afirmirali ali pa vsaj stopili iz sence svojih soigralcev in tovarišev (C. Ronaldo, Torres, Ribery, Van Persie, Po-dolski Toda v nogometu ne igrajo mladi in stari, ampak so samo dobri in manj dobri. To dejstvo nogometni strokovnjaki poudarjajo že desetletja in še danes drži kot pribito. Kapo dol (v tem primeru mladim) bi rekel naš bivši selektor Katanec, toda letošnji mundial so vsaj do sedaj zaznamovali izkušeni, ali če že hočete starejši igralci. Izjeme
pač ne potrjujejo pravil.
Za vratarja »elfa« Jensa Lehmanna je to prav gotovo zadnje veliko tekmovanje. Znan je kot tipičen »kiks« golman, toda zadnji dve leti je pri Arsenalu doživljal drugo pomlad in dobro formo je prenesel tudi na mundial, saj je branil zelo dobro in predvsem samozavestno. Francoz Lilian Thuram je pravi steber obrambe galskih petelinov in nasprotni napadalci (vsi po pravilu mlajši od njega) res zelo težko pridejo mimo njega. Podobno bi lahko trdili za Italijana Fabia Cannavara, ki je po mnenju svojega selektorja Marcela Lippija najboljši igralec tega prvenstva. Okusi so sicer različni, daleč od resnice pa Lippi že ni. V to kategorijo bi brez težav lahko prišteli še Argentinca Roberta Ayalo. Na sredini igrišča je Čeh Nedved že nekaj let sinonim za borbenost in nepopustljivost. Figo ima kariero, ki si jo želi vsak nogometaš, sploh pa v današnjih časih pride velikokrat do
izraza njegova univerzalnost. Kljub temu da na tem mundi-alu ni blestel, je Henrik Lars-son napadalec, ki si ga želi v ekipi vsak trener. Podobno velja za Pedra Pauleto iz Portugalske.
Ker pa smetana vedno pride na koncu, mi dovolite, da na koncu napišem le Zinedine Zidane (na sliki), ali Zizou Veliki, kot so ga imenovali novinarji. Mož igra kot v zlatih letih in je v Nemčiji dokazal, zakaj je vsaj po mojem mnenju najboljši nogometaš na svetu zadnjih desetih let. Duhovita preigravanja, zadrževanje žoge, ko je to potrebno, izsiljevanje prekrška; vse to so karakteristike, ki ga krasijo in prav imajo tisti, ki pravijo, da se mu žoga dobesedno lepi na nogometni čevelj. Prav za-
nimivo je opazovati njegove soigralce, ki mu, ko je to najbolj potrebno, podajajo žogo, saj se zavedajo, da je pri njem varna, tako varna kot denar na švicarskih bankah. Zares bo prava mala tragedija, ko se bo od nogometa po letošnjem svetovnem prvenstvu v Nemčiji poslovil legenda in eden zadnjih nogometnih romanti-kov Zinedine Zidane.
Za konec smo izbrali še enajsterico »veteranov«, enajsterico nogometašev, ki letos zadnjič igrajo na kakem od velikih nogometnih tekmovanj. Lehmann; R. Carlos, Ayala. Cannavaro, Thuram; Figo, Zidane, Nedved, Cocu; Larsson, Pauleta. Kdo si ne bi želel biti trener take ekipe?
Tadej Podvršek
Pred finalom glasbeni spektakel
Pred začetkom nedeljskega finala svetovnega nogometnega prvenstva bodo 72.000 gledalcev kar 30 minut zabavali priznani svetovni glasbeniki. Prireditelji so poskrbeli, da bo vsak okus prišel na svoj račun, saj sta ob slovitem španskem tenorju Placidu Domingu nastop potrdila tudi pop zvezdnica Shakira in reper Wyclef Jean. V Berlinu ne bo manjkalo niti zvenečih imen med gosti. Svojo udeležbo sta na primer že potrdila generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan in Thabo Mbeki, predsednik Južnoafriške republike, ki bo gostiteljica prihodnjega svetovnega prvenstva.
Deseterica najbogatejših nogometašev
Ronaldinho, Brazilija
Skupaj: 29,2 milijona dolarjev
Letna pogodba z dodatki: 11,4 milijona dolarjev
Drugi prihodki: 17,8 milijona dolarjev
David Beckham, Anglija
Skupaj: 22,9 milijona dolarjev (8,1 + 14,8)
Ronaldo, Brazilija
Skupaj: 22,1 milijona dolarjev (8,1 + 14) Wayne Rooney, Anglija
Skupaj: 20,4 milijona dolarjev (7,1 + 13,3)
Zinedine Zidane, Francija
Skupaj: 19,1 milijona dolarjev (8,1 + 10,9)
Alessandro del Piero, Italija
Skupaj: 14,6 milijona dolarjev (5,7 + 8,9)
Frank Lampard, Anglija
Skupaj: 12,4 milijona dolarjev (9,9 + 2,5)
Thierry Henry, Francija
Skupaj: 12,4 milijona dolarjev (6,2 + 6,2)
John Terry, Anglija
Skupaj: 12,3 milijona dolarjev (8,2 + 4,1) Steven Gerrard, Anglija
Skupaj: 11,7 milijona dolarjev (9,2 + 2,5)
SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU 2006 Četrfinale
Spored tekem od četrtfinala do finala
Nemčija
Argentina
(11-m)
Anglija
Portugalsica
(11-m)
Italija
Ukrajina
Brazilija
Francija
Polfinale
Teicma za 3. mesto
Nemčija
Italija
O
O
O
Portugalska
Francija
1
O
1
Finale
Nemčija		Portugalska
Stuttgart 08.07. 21:00		
Italija	;	Francija
Berlin 09.07. 20:00		
Svetovni prvak
Nogomet • NK Drava Ptuj
Tekme so osvežitev priprav
Nogometaši ptujske Drave se pripravljajo na pričetek prvenstva v 1. slovenski nogometni ligi, ki se bo pričelo konec meseca julija. Dvakrat dnevno se fantje potijo pod nadzorstvom strokovnega štaba, ki ga vodi Milko Đurovski. Za njimi je že nekaj tekem, najtežja je bila v soboto v športnem parku v Za-vrču, kjer so Ptujčani izgubili s hrvaškim prvoligašem Vartek-som iz Varaždina.
Na tej tekmi se je videlo, da igralci Drave trdo delajo na treningih, tako da na tekmi še ni bilo pravega občutka. Zaenkrat še veliko delajo na fizični pripravljenosti, manj je stika z žogo. »Igralci vemo, da moramo na pripravah trdo delati, da bi nam bilo potem lažje v prvenstvu. Vse poteka po ustaljenem redu in načrtu našega trenerja. Ni lahko, vendar bomo tudi to vzdržali. Tekme med napornimi treningi pa so za nas prava osvežitev,« je o začetku priprav dejal Aleš Čeh.
Pri Dravi ni prišlo do velikih igralskih sprememb, ekipa je praktično ostala enaka tisti, ki je zaključila preteklo sezono.
O tem, kar si želi v naslednji sezoni in o žrebu pa nam je v nadaljevanju Aleš Čeh dejal naslednje: »Ostali smo skupaj in s tem bogatejši za izkušnjo iz preteklega leta in mislim, da smo zato močnejši. Minula sezona zame ni bila najboljša, saj sem imel dve neugodni poškodbi in sem zato nekaj srečanj moral izpustiti. Upam, da bo sedaj vse v redu. O žrebu pa le toliko, da je vseeno, kakšen je in s kom najprej igramo, saj se bomo z vsako ekipo pomerili štirikrat. Dobro moramo igrati, potem bodo prišle točke, sam razpored pa se ob uspehih pozabi. Napovedi glede uvrstitve so preuranjene, mnenja pa sem, da bi se lahko borili za stopničke v slovenskem državnem prvenstvu.«
DK
Prijateljska tekma
Drava - Cibalia 2:0 (0:0)
STRELCA: 1:0 Zore (80, av-togol), 2:0 Kronaveter (87)
DRAVA: Dabanovič, Berko, Lunder, Prejac, Šterbal, Ke-lenc, Tisnikar, Čeh, Zilič, Osaj, Horvat. Igrali so še: Novak, Kronaveter, Duan, Nesič, Ze-čevič, Drevenšek. Trener: Milko Đurovski
V	sredo so se nogometaši ptujske Drave v prijateljski tekmi pomerili s hrvaškim prvoligašem Cibalio iz Vin-kovcev. V prvem polčasu se je vse dogajalo na sredini igrišča, nobena ekipa si v takšni igri ni priigrala izrazitih priložnosti, nekoliko bolj živahen je bil le zaključni del.
V	drugem polčasu sta trenerja opravila številne menjave, kar je obrodilo sadove v končnici, ko so domači nogometaši dosegli dva zadetka; pri obeh je sodeloval Kronaveter. Pri prvem je poslal v sredino oster predložek, gostujoči branilec pa je žogo preusmeril v lastno mrežo, pri drugem pa je po lepi akciji in podaji Ne-siča žogo s kakšnih 12 metrov usmeril mimo vratarja v spodnji kot.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Rok Kronaveter (Drava, beli dres) je sodeloval pri obeh zadetkih Drave na prijateljski tekmi s Cibalio iz Vinkovcev.
Nogomet • NK Aluminij
Kidričani pričeli priprave
V ponedeljek so priprave na novo tekmovalno sezono pričeli tudi nogometaši Aluminija iz Kidričevega, sicer četrtouvrščene ekipe v minulem prvenstvu. Trener Edin Osmanovič je s pomočnikom Tomislavom Grbavcem in trenerjem vratarjev Herbertom Vabičem na prvi trening po-
peljal triindvajset nogometašev. To število še ni dokončno, saj se bo nekaj igralcev priključilo še v tem tednu. Igralska zasedba je skorajda ista, kot je bila v minulem prvenstvu, le da v naslednji sezoni za Aluminij ne bo igral Denis Kuserbanj. V klub se je vrnil Jan Šimenko, iz Dravograda je
Kolesarstvo • Lestvici Europe tour in Pro tour
Golčer se je katapultiral med najboljše
prišel Marko Krajcer, na preizkušnji pa je mladi nogometaš Parič iz trboveljskega Rudarja, sredi septembra pa se bo v klub vrnil Vrenko, ki sedaj igra na Islandiji. K delu članskega moštva je priključenih tudi sedem mladih nogometašev iz mladinske ekipe, ki je v minuli sezoni osvojila naslov
Na najnovejši jakostni lestvici Europe tour, Mednarodne kolesarske zveze UCI, še vedno vodi Rus Sergej Kolesnikov pred Belgijcem Nikom Eck-houtom, na tretje mesto se je povzpel Italijan Luca Mazzanti. Največji skok v ospredje je v zadnjem mesecu uspel kolesarju Perutnine Ptuj Juretu Golčerju, ki je napredoval s 304. mesta na 11. Ptujčani imajo kar šest kolesarjev med prvimi stotimi, zaradi tega se tudi med ekipami združenih kategorij Continental in Pro-fesional Continental nahajajo najvišje doslej - na petem mestu. Slovenija je med državami na sedmem mestu.
Golčer je z odličnimi rezultati v juniju osvojil kar 198 točk (prej jih je imel le 17). Najprej je zmagal na enodnevni dirki druge kategorije na Slovaškem, teden dni kasneje na še višje rangirani dirki v Schwarzwaldu, sledilo je drugo mesto na dirki Po Sloveniji, zadnjih 80 točk od naslova državnega prvaka pa ta mesec še ne šteje. Božič, ki se že celo sezono drži okrog dvajsetega mesta, si je položaj utrdil z dvema zmagama na dirki Po Sloveniji. Najboljši Ptujski šprinter je na najvišji stopnički letos stal že enajstkrat. Večkrat kot Idrijčan sta najvišji stopnički letos stala le Tom Boonen (17-krat) in Alessandro Petacchi (13-krat). Velik pomik naprej je uspel tudi Tomažu Nosetu (prej 449.), Boštjanu Mervarju (prej 351.) ter Matiji Kvasini (prej 295.), za nekaj mest višje pa sta se pomaknila tudi Mitja Mahorič in Radoslav Rogina, ki sta že prej bila med najboljšimi stotimi.
Ptujčani so se v ekipnem točkovanju močno približali najboljšim in so trenutno najvišje doslej, na petem mestu. Za vodilno belgijsko ekipo
pokalnega prvaka Slovenije. Število na treningu je tako veliko zaradi tega, ker so se vabilu na trening odzvali tudi vsi Aluminijevi nogometaši, ki so kot posojeni igralci nastopili v 3. SNL - vzhod in Štajerski ligi. Kidričani trenirajo dvakrat dnevno in bodo priprave opravili kar v Kidričevem, kjer imajo maksimalne pogoje za delo. Njihova prva preizkušnja pa bo v soboto s hrvaškim prvoligašem Cibalio.
Danilo Klajnšek
Jure Golčer (KK Perutnina Ptuj) se je z odličnimi nastopi v juniju povzpel na 11. mesto lestvice Europe tour.
Unibet.com zaostajajo za dobrih 300 točk, za njimi sta dve njihovi (Continental) ekipi Ra-bobank ter Omnibike Dynamo Moscow. Od ostalih slovenskih se je naprej pomaknila novomeška Adria Mobil, na 27. mesto, Radenska Powerbar in kranjska Sava sta 58. in 69.
Slovenskim kolesarjem je uspelo osvojiti tudi prve toč-
ke v najvišjem rangu Pro tour. Jani Brajkovič (Discovery Channel) je 32., Matej Mugerli (Liquigas), ki trenutno nastopa na Tour de France, pa je kot edini slovenski zmagovalec na dirkah Pro toura (zmagal je na etapi dirke po Kataloniji) na 113. mestu.
UG
Trenerji in igralci Aluminija, ki so v ponedeljek pričeli priprave na novo sezono
Europe tour, posamezno:
1.	Sergey Kolesnikov (Rus, Omnibike Dynamo Moscow), 396
2.	Niko Eeckhout (Bel, Chocolade Jacques - Topsport Vlaanderen), 328
3.	Luca Mazzanti (Ita, Ceramica Panaria - Navigare), 327 11. Jure Golčer (Slo, Perutnina Ptuj), 215
23. Borut Božič (Slo, Perutnina Ptuj), 195 50. Tomaž Nose (Slo, Adria Mobil), 136 65. Mitja Mahorič (Slo, Perutnina Ptuj), 120 67. Radoslav Rogina (Hrv, Perutnina Ptuj), 117 79. Boštjan Mervar (Slo, Perutnina Ptuj), 102 92. Matija Kvasina (Hrv, Perutnina Ptuj), 90 133. Grega Bole (Slo, Sava), 70 137. Jure Kocjan (Slo, Radenska Powerbar), 68
Europe tour, države:
1.	Italija 1866
2.	Španija 1851
3.	Rusija 1788.66 7. Slovenija 1109
Europe tour, ekipno:
1.	Unibet.Com (Bel), 1364
2.	Rabobank (Niz), 1261
3.	Omnibike Dynamo Moscow (Rus), 1174
4.	Acqua Sapone - Caffe Mokambo (Ita), 1077
5.	Perutnina Ptuj (Slo), 1005 28. Adria Mobil (Slo), 311
58. Radenska Powerbar (Slo), 127 69. Sava (Slo), 77
Popravek
V torkovi številki Štajerskega tednika je na strani 7, pri sestavku z naslovom Ilešiču etapna zmaga in dobra popotnica pred EP, prišlo do zamenjave pri podnapisu k sliki.
Pravilen podnapis bi se moral glasiti:
Aldo Ino Ilešič je takole zmagoslavno zapeljal v cilj četrte etape dirke na Poljskem, kar je dobra popotnica pred EP za kolesarje do 23 let, ki se bo pričelo čez dva tedna.
Za napako se opravičujemo!
Uredništvo
Foto: UG
Tenis • TK Ptuj
Urh do finala med dvojicami
DP do 12 let
Zaradi spremenjenega načina prijav je že pred turnirjem prišlo do precejšnje zmede, krajšo je potegnil tudi Aleks Munda, ki je kljub 15. mestu na lestvici TZS moral nastopati na B-turnirju.
Igralci TK Ptuj so kljub vsemu tudi tokrat dokazali, da prav nič ne zaostajajo za najboljšimi vrstniki, ki imajo precej boljše pogoje za vadbo. Na A-turnirju dečkov je nastopal Urh Krajnc Domiter, ki je po tesnem dvoboju izgubil v 1. krogu z Mariborčanom Mati-cem Špesom. Državni prvak je postal Marko Juričič iz TK Laško. Urh je odličen rezultat dosegel v konkurenci dvojic, kjer se je skupaj z Ljubljančanom Richardom Rožacem uvrstil celo v finale. Na tej poti
sta v 2. krogu premagala tudi dvojico Luka Merc (TK Ptuj)/ Blaž Kalšek (TK Branik MB).
Na B-turnirju je Aleks Mun-da suvereno opravil z vsemi nasprotniki, na zmagovalni poti pa je nasprotnikom oddal le šest nizov. Luka Merc se je v tej konkurenci prebil do pol-finala.
Med dekleti je barve TK Ptuj zastopala le Nina Potočnik, ki je v 1. krogu A-turnirja zmagala, v drugem pa je morala priznati premoč Kaji Mrgole iz Jesenic.
1. slovenska veteranska liga
Veterani TK Ptuj so letos nastopali v 1. slovenski lig. V skupini B so merili moči z ekipami Velenja, TK 96 Slovenj
Gradca, TK Krka Otočec, ŽTK Maribor in TK Branik MB (v posameznem krogu so odigrali pet posamičnih dvobojev in dve igri dvojic). Kljub velikim težavam s sestavo ekipe zaradi službenih obveznosti posameznih igralcev so se dobro borili in na koncu le za las zgrešili uvrstitev na finalni turnir v Portorožu. Odločilni poraz so doživeli na domačih igriščih z ekipo ŽTK Maribor, rezultat je bil 3:4. V ostalih dvobojih so premagali TK 96 Slovenj Gradec in TK Branik Maribor, izgubili pa z Velenjem in TK Krka Otočec.
TK Ptuj veterani: Gorazd Gojčič, Zoran Krajnc, Stepan Pintarič, Robert Filipič, Janko Nahberger, Branimir Komel, Zdravko Lonec.
JM
Trener Zoran Krajnc in dobitniki pokalov na DP za igralce do 12. leta starosti: Urh Krajnc-Domiter, Aleks Munda in Luka Merc (vsi TK Ptuj).
Tenis • TC Luka
Tretji turnir Frediju Kolariču
V	soboto, 1. julija, je bil v Tenis centru Luka odigran tretji turnir (v seriji štirih) v kategoriji moški nad trideset let. Zbralo se je 16 igralcev, ki so se med seboj pomerili po turnirskem sistemu.
Poraženci prvega kroga so se pomerili v tolažilni skupini, kjer sta se v finale uvrstila Danilo Cajnkar in Bojan Zavec. Zmaga je po izenačenem boju pripadla Cajnkarju, ki je slavil z rezultatom 7:5.
V	glavnem turnirju pa je zasluženo zmagal Fredi Kolarič, ki je imel probleme le v drugem kolu, ko se mu je dobro
Finalista tretjega turnirja v TC Luka: Fredi Kolarič in Marjan Bratuša
upiral Kotnik, nato pa je do finala suvereno opravil prav z vsemi nasprotniki.
Rezultati:
polfinale: F. Kolarič - B. Grabar 9:1, M. Bratuša - T. Ar-tenjak 2:1 w. o.
Finale: F. Kolarič - M. Bratuša 9:0.
Trenutni vrstni red: Grabar 24, Majcenovič 22, Kolarič 18, Kocjan 18, Bratuša 16, To-polovec 14, Cajnkar 14 ^
Četrti turnir bo v soboto, 26. avgusta 2006, zaključni turnir (Masters) bo v septembru.
TC Luka
Plavanje / Zaključek priprav na EP
Plavalec mariborskega Branika in slovenski reprezentant Matjaž Pernat, udeleženec letošnjega evropskega prvenstva, ki bo od 31. 7. do 6. 8. potekalo v Budimpešti, se je vrnil s priprav, ki so potekale v francoskem kraju Front Rameu, na nadmorski višini preko 1500 metrov. »To so bile zadnje priprave pred državnim prvenstvom, ki bo od 13. do
16. julija potekalo v Ravnah na Koroškem. Tega prvenstva se veselim, saj bo odprtega tipa in bodo nastopili tudi plavalci iz Poljske, Izraela itd., kar bo povečalo konkurenco. Do odhoda na Madžarsko pa bomo trenirali v Termah Ptuj, kar nam bo služilo, da se navadimo na plavanje v zunanjih bazenih,« je dejal reprezentant Matjaž Pernat. Njegova »paradna« disciplina je 200 metrov prsno. Uvrstitve in rezultata ni napovedal, vendar si želi, da bi se čim bolje odrezal.
Danilo Klajnšek
Kot državna prvakinja v sed-meroboju se je Nina Kolarič, članica Atletskega kluba Keor Ptuj, uvrstila v državno reprezentanco, ki je minuli konec tedna nastopila na ekipnem pokalu druge evropske lige v mnogobojih v španskem Monzonu. Med Slovenkami je bila Kolaričeva s 5027 točkami najuspešnejša, s tem pa je znatno prispevala k ekipnemu četrtemu mestu. Posamično je mnogoboj končala
na enajstem mestu od skupno 28 tekmovalk. Kljub odlični pripravljenosti in vzpenjajoči se formi ji ni uspelo preseči svojega osebnega rekorda iz Maribora, ki znaša 5080 točk. Glavna razloga gre pripisati zunanjim okoliščinam, močni pripeki - termometer se je dvignil krepko čez štirideset stopinj Celzija - in neugodnim vetrovnim razmeram na stadionu - tekmovalcem je pihal močan veter v prsi. Takšne
Atletika • Druga evropska liga v mnogoboju
Naporen sedmeroboj pod vročim španskim soncem
razmere pa prav gotovo vplivajo na atleta, ki v mnogoboju preživi dva dneva na stadionu. Kljub vsemu pa je Kolaričeva zelo uspešno tekmovala v skoku v višino, kjer je s 175 centimetri postavila nov osebni rekord. Odlične predstave v skakalnih disciplinah, kjer je letos dosegla največji napredek, je dopolnila s 623 centimetri v skoku v daljino, kar je na koncu pomenilo drugo mesto med vsemi mnogoboj-kami. Glede na okoliščine je v preostalih petih disciplinah tekmovala solidno, v okviru svojih trenutnih zmožnosti. 100 metrov ovire je pretekla v 15,08 sekunde z vetrom v prsi 1,5 metra na sekundo, štirikilo-gramsko kroglo je sunila 8,89 metra, 200-metrsko razdaljo je premagala v 25,92 sekunde (veter 1,2 metra na sekundo), kopje je letelo 29,04 metra, za 800 metrov pa je porabila 2 minuti in 34,27 sekunde. Če strnemo, Kolaričeva je odlično nastopila v skakalnih disciplinah, nekoliko slabše v tekaških, največ rezerve pa še ima v metalskih disciplinah. Na letos najpomembnejšem tekmovanju je svojo varovanko spremljal tudi trener Gorazd Rajher, ki je v Španijo potoval kot član spremstva državne reprezentance.
UE
Tik preden je Kolaričeva odpotovala v Španijo, pa so jo v svoje vrste povabili otroci iz vrtca Tulipan v ulici Med vrti na Ptuju. Najpopularnejša športnica Spodnjega Podravja je otrokom podelila diplome in medalje programa Zlati sonček za uspešno opravljene športne aktivnosti med letom. Po podelitvi so otroci svojo vzornico zasuli s številnimi vprašanji, Kolaričeva pa je komaj zmogla nanje odgovarjati.
Atletika • 2. Štajerski mnogobojček
Miting tudi za najmlajše
V	senci mednarodnega mitinga za VN podjetja Keor, je v soboto dopoldne na Mestnem stadionu Ptuj potekalo drugo tekmovanje od treh letošnjih, ki štejejo za 2. Štajerski mno-gobojček. Udeležilo se ga je skoraj sto otrok letnika 1991 in mlajših. V Štajerskem mno-gobojčku tekmujejo trije klubi - AD Almont iz Slovenske Bistrice, AK Poljane iz Maribora in domači AK Keor Ptuj - ptujskega tekmovanja pa so se udeležili še štirje klubi iz Slovenije in trije klubi iz sosednje Hrvaške.
Ptujski atletski podmladek je na domačem terenu dobro tekmoval, saj so v skupno desetih starostnih kategorijah pri dekletih in fantih osvojili 11 medalj, za spoznanje pa so bili uspešnejši dečki. V kategoriji letnikov 1991/1992 je bil v četveroboju (60 metrov, skok v daljino, met žogice, tek na 800 metrov) najboljši Peter Dobnik, pri dekletih pa je bila Karin Pernat druga.
V	mlajši kategoriji, kjer so se prav tako v četveroboju merili letniki 1993/1994, je zmagal Goran Emeršič pred Do-mnom Vidovičem, drugo mesto med dekleti pa si je priborila Nuša Turk. Troboj (60
V teku na 60 metrov v kategoriji dečkov letniki 1995/1996 je zmagal Mark Drevenšek.
metrov, skok v daljino in tek na 600 metrov) letnikov 1995/1996 je v svojo korist odločila Tanja Nahberger pri dekletih, Mark Drevenšek pa je bil tretji pri fantih. Letniki 1997/1998 so tudi tekmovali v troboju, pri fantih sta na zmagovalni oder stopila Boštjan Nahberger in Jan Bezjak, Boštjan na drugo stopničko, Jan pa na tretjo. Najmlajši, letniki 1999 in mlajši, tekmujejo v dvoboju (50 metrov in skok v daljino). S skokom v daljino,
ki je meril 356 centimetrov, se je izkazala Maja Bedrač, pa tudi v teku na 50 metrov (8,60 sekunde) je bila brez konkurence, štrene pa bi lahko mešala v starejših kategorijah, tudi pri fantih. Dvoboj najmlajših dečkov je Tomažu Šuti prinesel drugo mesto.
UE
nlbO
Foto: UE
Golf
Na Ptuju kvalifikacijski turnir za EP
V sredo, 5. julija, je na dvorišču ptujskega gradu potekala otvoritvena slovesnost pred kvalifikacijskim turnirjem za evropsko prvenstvo, ki bo v naslednjem letu potekalo na Škotskem.
Organizatorji turnirja Ega Challenge Trophy - Men 2006, ki se bo med 6. in 8. julijem odvijal na igrišču za golf na Hajdini pri Ptuju, so Evropska golf zveza, Golf zveza Slovenije in Golf klub Ptuj. Za Slovenijo je pravzaprav velika čast, da lahko gosti golf turnir takšnega nivoja; na igrišču za golf pri Ptuju bo potekal prvič. Za mesto z okolico bo to nedvomno koristna in dobrodošla športna in siceršnja promocija. Na evropsko prvenstvo se bodo plasirale tri prvouvrščene reprezentance.
Na ptujskem gradu so člane reprezentanc Belgije, Hrvaške, Češke, Estonije, Grčije, Madžarske, Poljske, Slovaške, Slovenije in Turčije v kratkem
nagovoru pozdravili župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, predsednik Golf kluba
Ptuj Franc Gojčič, predsednik Golf zveze Slovenije Marijan Jurenec in predsednik komite-
ja EGA Championship Richard Heat.
UR
Foto: Črtomir Goznik
Igralci golfa merijo na Igrišču na Ptuju moči na kvalifikacijskem turnirju za EP (po prvem dnevu je v vodstvu slovenski reprezentant, domačin Matjaž Gojčič)
Kikboks • KBV Ptuj
Polaganje izpitov za višje pasove in tretji turnir medobčinskega prvenstva
V Kickboxing centru Ptuj je konec meseca junija potekalo polaganje izpitov za višje pasove in tretji od petih turnirjev medobčinskega prvenstva 2006 v disciplini semi kontakt za dečke, deklice, mladinke, mladince, članice in člane.
Polaganja pasov se je udeležilo 31 članic in članov Kluba borilnih veščin Ptuj, od katerih je 25 kandidatov uspešno opravilo vse naloge in prejelo diplome za višji pas. Najvišjo stopnjo je tokrat prejel Luka Vindiš, in sicer rjavi pas, 10. stopnjo.
Na turnirju pa je sodelovalo 33 tekmovalk in tekmovalcev. Sodili so domači sodniki Franc
Slodnjak, Edvard Štegar, Milan Breg, Dušan Pavlica in Franc Vrbančič.
Po tekmovanju so vsi sodelu-
joči prejeli diplome. Rezultati:
Dečki do 125 cm: 1. Timi Sitar; deklice do 125 cm: 1. Maša Veselič; Dečki do 135 cm: 1. Benjamin Šoštarič, 2.
Foto: Franc Slodnjak
Najboljši mlajši tekmovalci Ptuja s priznanji ter trenerji Dušan Pavlica, Kristjan Slodnjak in Vladimir Sitar
Gašper Mlakar in Tibi Pih-ler; dečki do 145 cm: 1. Tilen Abraham, 2. Vito Čurin; dečki do 155 cm: 1. Luka Vindiš, 2. Vid Vedlin, 3. Matej Moravec
Med mladinci in člani so bili najuspešnejši Tilen Abraham, Izidor Janžekovič, Željko Veršič in Aleksander Koled-nik, ki so zmagali v svojih kategorijah. Z dobrimi nastopi sta se izkazala tudi Filip Janžekovič in Matic Raušl Bedenik.
Četrti turnir bo potekal v mesecu oktobru, zadnji (peti) turnir pa bo potekal v novembru, po katerem bodo znani letošnji medobčinski prvaki v vseh kategorijah, ki bodo prejeli medalje in pokale. Pričakuje se, da bo tudi letos na medobčinskem tekmovanju sodelovalo okrog 70 tekmovalcev, ki se bodo potegovali za končne uvrstitve in medalje.
Franc Slodnjak
Nogomet • 60 let NK Hajdina
V goste prihajajo Drava, Mura 05, Aluminij, Publikum, Bežigrad z vsemi zvezdami ...
Nogometaši Hajdine, ki so v minuli sezoni postali prvaki 1. lige MNZ Ptuj, so s tem napovedali začetek praznovanja ob častitljivem jubileju igranja nogometa na Hajdini. 60 let je častitljivi jubilej in ob tem visokem prazniku so v NK Hajdina pripravili zanimiv nogometni teden, ko bodo na svojem igrišču gostili številne znane in ugledne klube: Dravo, Muro 05, Aluminij, CMC Publikum, Nafto, Varteks, Zavrč, Dravinjo. Če k temu dodamo še domačo Hajdino, potem bodo ljubitelji nogometa lahko prišli na svoj račun in videli kvaliteten nogomet. Vsa srečanja se bodo pričela ob 18. uri. Po zadnji nedeljski tekmi bodo podelili priznanja NK Hajdina.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
NOGOMET
PRIJATELJSKI NOGOMETNI TEKMI
Nogometaši ptujske Drave bodo v soboto s pričetkom ob 17.30 v Raki-čanu pri Murski Soboti igrali prijateljsko nogometno tekmo s turško ekipo Kariospost.
Nogometaši Aluminija bodo v soboto ob 16. uri igrali s hrvaškim prvoligašem Cibalio iz Vinkovcev.
STRELJANJE
DRŽAVNO PRVENSTVO V OLIMPIJSKIH DISCIPLINAH
Od 6. do 9. julija bo na olimpijskem strelišču Gaj pri Pragerskem potekalo državno prvenstvo Strelske zveze Slovenije 2006 v olimpijskih disciplinah Trap, Dvojni trap in Skeet. URNIK TEKMOVANJA
6.	7. 2006 med 10:00 in 18:00 uradni trening
7.	7. 2006 od 10:00 Dvojni trap (150 tarč + finale) ter uradni trening Trap
8.	7. 2006 od 10:00 Trap in Skeet (75 tarč + finale Trap ženske okrog 15. ure)
9.	7. 2006 od 10:00 trap in Skeet (50 tarč + finala moški in mladinci okrog 14. ure)
Mali nogomet / Turnir na Ptujski Gori
ŠD Ptujska Gora prireja tradicionalni nočni turnir v malem nogometu. Turnir bo v soboto, 8. 7., ob 21. uri na igrišču ŠD Ptujska Gora. Prve tri uvrščene ekipe prejmejo pokale in denarne nagrade. Ekipe, ki se bodo predhodno prijavile na turnir, imajo 30 % manjšo prijavnino! Predprijave sprejemamo na tel. št. 041 587 573.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet / 6. Sandijev memorial
Klub malega nogometa Vitomarci prireja 6.tradicionalni Sandijev memorial - nočni turnir v malem nogometu, ki bo v soboto, 8. julija 2006, ob 16.00 na igrišču v Cerkvenjaku.
Prijavite se lahko na dan turnirja do 19.30, prvih 5 prijavljenih ekip bo deležnih 20 % popusta na prijavnino, ki znaša 16.000 SIT. Nagradni sklad: 245.000 SIT. Nagrajeni bodo najboljši igralec, vratar in peterka turnirja.
PROGRAM PRIREDITVE:
16.00 - prijateljska tekma mladih ekip
16.30 - turnir veteranskih povabljenih ekip
19.30 - Sandijev memorialni turnir za prehodni pokal
Dodatne informacije: Darko (031 634 847), Peter (051 367 899).
Tenis
Na Ptuju odprto prvenstvo za veterane
Konec tedna (od 7. do 9. julija 2006) se bo na osmih peščenih igriščih TK Ptuj igralo odprto veteransko prvenstvo v starostnih kategorijah od 35 do 70 let.
Organizatorji bodo najboljšim podelili bogate nagrade, ki jih bodo prispevali njihovi sponzorji Nes, Perutnina Ptuj - Vinarstvo Haloze, Terme Ptuj, Izvir Ptuj, Nova KBM, Triglav, Kih, d. o. o., Športni zavod Ptuj ter drugi.
Dodatne informacije: Zoran Kranjc (031 612 921)
Mali nogomet
Občinska liga Majšperk
S tekmami v končnici, kjer so se pomerile najboljše štiri ekipe lige, so končali s tekmovanjem v občinski ligi malega nogometa Majšperk. Prvo mesto je osvojila ekipa ŠD Breg, ki je v finalu šele po streljanju kazenskih strelov premagala ekipo ŠD Medvedce. Za najboljšega vratarja so proglasili Saša Kafela (ŠD Breg), najboljši strelec pa je bil Primož Novak (ŠD Medvedce) z 21 doseženimi zadetki.
REZULTATI KONČNICE: ŠD Breg
-	ŠD Sestrže 4:1, ŠD Stoperce - ŠD Medvedce 1:3
ZA 3. MESTO: ŠD Sesterže - ŠD Stoperce 1:3
ZA 1. MESTO: ŠD Breg - ŠD Medvedce 5:4 (po streljanju kazenskih strelov)
ŠD Breg je nastopilo v naslednji sestavi: Ervin Čulk, Tomi Mrčinko, Dejan Potočnik, Blaž Šalamun, Renato Turkuš, Sašo Kafel, Andrej Gajser.
Danilo Klajnšek
PLMN Miklavž pri Ormožu
Rezultati 3. kroga (30. 6.): KMN KOŠ Ormož - ŠD Pušenci Bar Texas 4:6, KMN Šalovci - ŠD Kog 1:16, ŠD Mladost Pesrl Miklavž - KMN Joker Ivanjkovci 2:2, KMN Murales Železne dveri
-	KMN Nova Slovenija Ormož 1:1, KMN Svetinje - KMN Invest Ormož 2:4.
Rezultati 4. kroga: KMN Joker Ivanjkovci - KMN Murales Železne dveri 1:4, KMN KOŠ Ormož - ŠD Mladost Pesrl Miklavž 1:6, KMN Invest Ormož
-	KMN Šalovci 14:1, KMN Nova Slovenija Ormož - KMN Svetinje 7:0, ŠD Pušenci Bar Texas - ŠD Kog 4:6
1. ŠD KOG 4	4	0	0	32:8	12
2. NOVA S. ORMOŽ 4	3	1	0	18:4	10
3. PUŠENCI 4	3	0	1	21:14	9
4. MLADOST MIK. 4	2	1	1	15:7	7
5. MURALES 4	2	1	1	9:6	7
6. INVEST ORMOŽ 4	2	0	2	20:12	6
7. KMN ŠALOVCI 4	1	0	3	13:41	3
8. JOKER IVANJK. 4	0	2	2	6:13	2
9. KOŠ ORMOŽ 4	0	1	3	9:22	1
10. SVETINJE 4	0	0	4	9:25	0
Pari 5. kroga: ŠD Kog - KMN Invest, Svetinje - KMN Joker, KMN Šalovci
-	KMN Nova Slovenija, KMN Murales
-	KMN KOŠ, ŠD Mladost - ŠD Pušenci
UH
LMN Juršinci
Rezultati 6. kroga (30. 6. 2006):
Bar Žabica - Bar Cheers 0:3 bb, ŠD Budina DB Izvir - KMN Juršinci 2:9, Re-mos - Puch Sakušak 2:7, ŠD Polenšak
-	Bresnica 1:1, Bramac Juršinci - ŠD Juršinci 5:2, Car Max - Kuki dom 2:3.
1. BR. JURŠINCI 5	5	0	0	29:5	15
2. PUCH SAKUŠAK 6	5	0	1	30:12	15
3. BRESNICA 6	3	3	0	21:6	12
4. HESSOLESSOL 5	3	1	1	22:9	10
5. ŠD POLENŠAK 5	3	1	1	9:7	10
6. KUKI DOM 6	3	0	3	19:11	9
7. KMN JURŠINCI 6	3	0	3	19:13	9
8. BAR CHEERS 5	2	1	2	8:8	7
9. ŠD JURŠINCI 6	2	0	4	11:17	6
10. BAR ŽABICA 6	2	0	4	9:28	4
11. CAR MAX 5	1	0	4	9:22	3
12. REMOS 6	1	0	5	7:33	3
13. BUDINA- IZVIR 6	0	0	6	3:22	0
Pari 7. kroga (7. 7.): ŠD Juršinci - Car Max (19:05), Bresnica - Bramac Juršinci (19:45), Puch Sakušak - ŠD Polenšak (20:25), Juršinci - Remos (21:05), Bar Cheers - ŠD Budina DB Izvir (21:45), Hessol&essol - Bar Žabica (22:25).
ZŠ
Rokomet • Zaključek uspešne sezone RŠ Ptuj
Rokometni tabor Ptuj 2006
Tudi letos smo marljivi športni delavci in trenerji Rokometne šole Ptuj po zaključku tekmovalne sezone organizirali rokometni tabor, na katerega smo povabili vse člane svojih osmih sekcij.
Izmed 120 otrok, ki so med letom obiskovali rokometne krožke na štirih osnovnih šolah in tekmovali v treh selekcijah Rokometne šole Ptuj, se je povabilu odzvalo petdeset igralcev in igralk v starosti od 9 do 13 let in skupaj preživelo pet nepozabnih in predvsem zelo aktivnih počitniških dni.
Dopoldneve smo preživljali na rokometnih treningih v športnih dvoranah Šolskega centra in Gimnazije, kjer smo izkoristili proste počitniške termine, ki so nam med tekmovalnim letom tako skopo odmerjeni.
Naj se tudi na tem mestu najlepše zahvalimo vodstvu in delavcem Šolskega centra in Gimnazije Ptuj, da so nam omogočili uporabo njihovih športnih dvoran.
Treningi so potekali v treh vadbenih skupinah, razdeljenih po starosti in sposobnostih
Šport mladih
Mladi so se preizkusili tudi v rokometu na mivki.
udeležencev. Pri delu sta nam z veseljem pomagala tudi gostujoča trenerja Ivan Hrupič iz RD Velika Nedelja in Ladislav Sabo iz ŽRK Mercator Tenzor Ptuj.
Popoldnevi pa so bili rezervirani za manj resno delo in predvsem razvedrilnega značaja. Tako smo dvakrat obiskali Terme Ptuj in izkoristili vse njihove možnosti rekreativnega udejstvovanja, predvsem pa uživali v kopanju in igranju rokometa na mivki.
Na Hajdini šola tenisa, odbojke in nogometa
Teniški klub Skorba je v sodelovanju s ŠZ občine Hajdina tudi letos poskrbel za športne aktivnosti vseh tistih otrok, ki se želijo ukvarjati s tenisom. Odziv je bil zelo dober, saj se je začetnega tečaja tenisa udeležilo sedem, nadaljevalnega pa osem otrok. Vsi so pridno vadili od 25. junija do 5. julija, ko so odigrali turnir, prejeli majice in imeli zaključek.
Tenis je bil samo eden od treh športnih panog, kjer so se zbirali otroci v prvih dveh tednih šolskih počitnic. V Gerečji vasi je potekala šola odbojke na mivki, v športnem parku Hajdina pa še šola nogometa, ki se je je udeležilo rekordno število otrok, in sicer štirideset. Vsekakor pa je to dobra osnova za ustanovitev otroške nogomet-
Udeleženci teniške šole
ne šole Hajdina.
Za to, da so imeli otroci v času šolskih počitnic, takoj po končani šoli, športne aktivno-
sti, gre pohvala klubom in ŠZ Hajdina, ki so vse to skupaj izpeljali.
Danilo Klajnšek
Šola nogometa na Hajdini je letos privabila rekordno število mladih nogometašev.
Foto: Matija Brodnjak
Udeleženci rokometnega tabora 2006
Prav tako smo si organizirali razne aktivnosti v neposredni bližini in v sami OŠ Mladika, kjer smo bili nastanjeni. Tako smo med drugim uporabljali računalniško učilnico, kjer smo se preizkusili v izdelavi lastnih spletnih strani, pogledali smo si nekaj tekem svetovnega nogometnega prvenstva in se tudi sami preizkusili v nogometu na novem igrišču z umetno travo. Tudi šolska igrala in zelenica ob njih so bili vse
dni zasedeni. Gospe ravnateljici in ostalim zaposlenim v OŠ Mladika se še enkrat iskreno zahvaljujemo za gostoljubje.
Kot se za uspešen zaključek sezone in tabora »spodobi«, smo v soboto popoldan organizirali zaključni piknik za vse udeležence tabora in njihove družine. Tokrat smo ga izvedli s pomočjo Ribiške družine Ptuj na lokaciji njihovega ribiškega doma na Rogoznici, kjer smo prav tako izkoristili vse možnosti za aktivno preživetje lepega popoldneva. Tako smo lovili ribe, igrali nogomet, vlekli vrv in uživali v spretnostnih igrah med starši, trenerji in otroki.
Kot lani tudi letos starši in udeleženci niso skoparili s pohvalami glede organizacije in izvedbe tabora, kar nam je vsem lepa vzpodbuda za novo tekmovalno sezono, ki jo bomo z novim vodstvom in razširjenim upravnim odborom, verjamemo, zaključili še uspešneje kot letošnjo.
Tekmovalne sezone, treningov, udeležbe na mnogih turnirjih, tabora, piknika s sre-čelovom in še česa ne bi mogli izpeljati brez nesebične pomo-
Utrinek s treninga mladih rokometašev
či staršev naših otrok, premnogih sponzorjev in donatorjev, ki verjamejo v naš trud in s pomočjo katerih bomo tudi v bodoče z rezultati dokazovali, da si zaslužimo večjo pozornost in pomoč tudi s strani odgovornih za razvoj mladih športnikov v MO Ptuj.
Vse bralce vabimo, da si pogledajo tudi naše spletne strani: http://www.rokomet-nasola-ptuj.si, kjer si lahko podrobneje pogledajo aktivnosti in rezultate v minuli sezoni ka-
kor tudi galerijo slik na portalu www.ptuj-on.net, ki jo še dopolnjujemo.
Vsem našim članom kakor tudi ostalim otrokom želimo lepe in sproščene počitniške dni in jih vabimo, da se nam pridružijo tudi v naslednji tekmovalni sezoni, ki jo bodo igralci selekcij začeli predvidoma okrog 20. avgusta, ostali pa takoj po začetku šolskega leta.
UO ŠD Rokometna šola Ptuj
Strelstvo • Grand prix Europe 2006
Na Pragerskem uspeh Slovencev
Grand Prix Europe 2006 je za
organizatorje, Strelski center Gaj Pragersko in Strelsko zvezo Slovenije, izzvenel kot zadnja velika generalka pred evropskim prvenstvom v streljanju s puško šibrenico, ki se začne čez slaba dva meseca.
Slovenski navijači so do zadnjega trenutka napeto spremljali predvsem finale v disciplini trap za moške. Med prvih šest strelcev sta se namreč uvrstila Matej Žniderčič in Boštjan Maček. Žal je Maček zgrešil 3. mesto le za zadetek. Zaradi prvega dobrega rezultata v letošnji sezoni je Matej Žniderčič spet v igri za tri mesta v reprezentanci Slovenije v trapu za SP v Zagrebu in EP na Pragerskem, kar sta letošnji največji tekmovanji. Rezultati:
Double trap: 1. Hubert Oljenik, 2. Marcin Pryszlak (oba Poljska), 3. Aleš Strgar (Slovenija)
Skeet - ženske: 1. Danka Barte-kova (Slovaška), 2. Erdzanik Avetisyan (Rusija), 3. Elena Little (Anglija) Ekipno: 1. Slovaška, 2. Rusija Juniorji: 1. Daniel Herberger, 2. Ja-
kob Zapletal, 3. Jiri Kalab (vsi Češka) Moški: 1. Rychlik Luboš, 2. Filip Skrabalek (oba Češka), 3. Konstantin Tsuranov (Rusija)
Ekipno: 1. Češka 1, 2. Češka 2, 3. Anglija
Trap - ženske: 1. Zuzana Stefece-kova (Slovaška), 2. Iveta Loosova (Češka), 3. Jana Mezeiova (Slovaška) Ekipno: 1. Slovaška Juniorji: 1. Yuriy Nikandrov (Ukrajina), 2. Boris Stanko, 3. Maroš Pavel (oba Slovaška)
Ekipno: 1. Slovaška, 2. Slovenija (Žan Sfiligoj, Mark Sojer in Boštjan Markeljc)
Moški: 1. Giovani Cernogoraz (Hrvaška), 2. Aleš Brussman (Češka), 3. Mario Filipovič (Slovaška), 4. Boštjan Maček, 6. Matej Žniderčič (oba Slovenija)
Ekipno: 1. Slovaška, 2. Slovenija (Boštjan Maček, Oskar Šmid in Denis Vatovec)
Direktor GP Europe 2006 in prihajajočega evropskega prvenstva Branko Brumen je po končanem tekmovanju z zadovoljstvom povedal,
da je novo vgrajena tehnika in organizacijski pristop prestal test za EP. »Posebej me veseli izjemna udeležba na tekmovanju, predvsem pa vrhunski rezultati, ki štejejo tudi na mednarodni ravni, vključno z dvema našima tekmovalcema, saj si posebej želim, da bi naši tekmovalci odigrali vidno vlogo tudi na EP,« je še dodal.
Predsednik Strelske Zveze Slovenije Gorazd Maloič je bil prisoten ves čas tekmovanja in bil ob začetnih neljubih vremenskih pripetljajih vidno zaskrbljen. »Organizacija tekmovanja te velikosti je vedno podvig. Če se ob tem vključuje še nova tehnologija in se zraven zgodi še kaj nepričakovanega in se na koncu vse dobro izteče, lahko brez slabe vesti trdimo, da je z vidika organizacije v Strelskem centru Gaj vse dobro obvladujemo,« je po koncu tekmovanja umirjeno ugotovil tudi predsednik.
Konec tedna se bodo na državnem prvenstvu pomerili strelci in strelke vseh kategorij v vseh olimpijskih disciplinah.
Ur
4.poli
maraton

Poganjaj kolesa za užitek trenutka, dneva in življenja!
Največji slovenski rekreativni kolesarski
Letališče Moškanjci
9.9. 2006
f dogodek!
Poženi še na: www.polimaraton.si
Ptuj • Tiskovna konferenca svetniške skupine SDS
Bodo predlagali revizijo mestnega proračuna?
V prostorih MO SDS Ptuj, Čučkova 2, je bila 28. junija tiskovna konferenca svetniške skupine SDS v mestnem svetu MO Ptuj, ki jo sestavljajo Avgust Lah, Milan Petek, Vlado Aracki, Marjan Kolarič, Mirko Kekec in Rajko Fajt, njen vodja, tudi predsednik MO SDS Ptuj.
Tiskovne konference so se udeležili Marjan Kolarič, Rajko Fajt in Mirko Kekec. Ker se bližajo lokalne volitve, so se tudi v SDS odločili, da bodo volivcem podali obračun dela v mandatu 2002/2006, ki se počasi izteka, obenem pa je to tudi čas za oceno zamujenih priložnosti, ki so lahko osnova za odpravo napak v novem obdobju, pravijo. Svetniška skupina SDS je v tem mandatu delovala v vlogi konstruktivne opozicije v primerjavi s Koalicijo za drugačni Ptuj. V tem obdobju so podprli vse predloge, za katere so ocenili, da so za Ptuj dobri, projektov, ki pa niso bili v korist Ptuja ali so bili po njihovi oceni škodljivi, pa niso podprli oziroma so opozorili, da »zadeve niso za sprejetje«. Tako so pri sprejemanju proračuna kritično opozarjali, da so prioritete pri proračunu nepravilno nastavljene ali pa iz jih proračuna sploh ni bilo zaslediti. Po njihovi oceni je včasih šlo tudi za nenamensko porabo sredstev, vlagalo se je v takšne in drugačne projekte, bistveno premalo pa v infrastrukturo, zagotavljanje varnih poti. Izstopajoča področja v tem mandatu so bila izgradnja in obnova lokalnih cest, izgradnja komunalne infrastrukture, prometna ureditev in razvoj gospodarstva, a so bila žal povsem zanemarjena v tem mandatnem obdobju. To so tudi problemi, na katere občani MO Ptuj tudi najpogosteje opozarjajo. Razlike med posameznimi mestnimi
Foto: Črtomir Goznik
Tiskovne konference svetniške skupine SDS Ptuj so se udeležili (od leve) Marjan Kolarič, Rajko Fajt, tudi predsednik MO SDS Ptuj, in Mirko Kekec. Z analizo dela in opozarjanjem na napake sedanje oblasti nagovarjajo potencialne volivce.
in primestnimi četrtmi se le še poglabljajo, namesto, da bi se zmanjševale. Tudi nekateri projekti, za katere so bila v mestnem proračunu planirana sredstva, niso bili v celoti realizirani, kot izgradnja pločnikov, kolesarskih cevi, zamenjava salonitnih vodovodnih cevi, projekti celostnega razvoja podeželja. 60 odstotkov pobud, ki so jih dali v tem mandatu, je bilo vezanih na javno infrastukturo, odziva od župana dr. Štefana Čelana in koalicije žal niso zasledili. Svetniki SDS so na tiskovni konferenci opozorili tudi na nenamensko porabo proračunskih sredstev, eden teh primerov naj bi bil nakazilo 62 milijonov tolarjev Petrola v okviru urbanistične pogodbe za ureditev infrastrukture na Zagrebški cesti. Denar, ki je bil namenski, se je »izgubil«, pri prenosu v proračun 2006 ga svetniki SDS niso zasledili, pa tudi infrastruktura
še danes ni zgrajena. MO Ptuj tudi ne izpolnjuje pogodbe za Gajke v MČ Jezero, s katero bi si krajani tega območja »zagotovili« krajše roke za izgradnjo nujno potrebne infrastrukture, ki naj bi jo dobili v štirih letih namesto v osmih in več letih. Ob podpisu je bila ta infrastruktura vredna 1,5 milijarde tolarjev, v treh letih neuresničevanja pogodbe se je povečala na 2,7 milijarde oziroma za 1,2 milijarde novih obveznosti, ki so posledica vedno višjih zahtev krajanov. V osnovni pogodbi je bilo na primer zapisano, da krajanom pripada zelena površina v velikosti travnatega igrišča z brunarico, zdaj se je na sestanku s krajani naenkrat velikodušno ponudilo nogometno igrišče z zidanim objektom, večnamenska dvorana, ki je bila ocenjena s 145 milijoni po prvi verziji, je prerasla v objekt z rokometnim igriščem
in primerno ceno, ki sedaj znaša okrog 400 milijonov. Nesporno dejstvo je, da se pogodba ni začela uresničevati v letu 2003, posledice pa so hude. Izgovor v prazno pa je, da so Gajke drage, ker se izgrajujejo same z denarjem od odvoza odpadkov in takse ter subvencij. V tem primeru gre za veliko zavajanje. V projekt deponije, ki je ocenjen na 5,5 milijarde tolarjev, je bilo doslej vloženih 2,5 milijarde tolarjev.
Ptujski proračun že kritično zadolžen
Ena od velikih zamujenih priložnosti MO Ptuj pod sedanjim vodstvom je tudi razvoj tehnološkega centra na deponiji, za izgradnjo katerega bi lahko prejeli 600 milijonov tolarjev. Mestna občina Ptuj je bila z županom in občinsko upravo nespretna pogajalka z ministrstvom za gospodarstvo, zato je projekt, ki bi lahko prinesel nova delovna mesta, s katerim bi dobilo priložnost domače znanje in izkušnje, padel v vodo. Prejšnja vlada tega za Ptuj pomembnega projekta ni potrdila. Nekatere naložbe so bile izsiljene, kot na primer izgradnja tribun na stadionu, igrišče z umetno travo, res pa je, da so jih podprli tudi svetniki SDS, ki sedaj pravijo, da so pričakovali drugačno zagotavljanje sredstev, res pa je, da je najlažje najeti kredit. Kreditnih rešitev v SDS niso nikoli podpirali. »Župan in občinska uprava niso bili
sposobni zagotoviti sredstev iz EU, kot je bilo obljubljeno pred volitvami. Župan, ko je bila na oblasti še LDS, ni za Ptuj naredil nič.«
Po podatkih je mestni proračun zadolžen v višini 1,7 milijarde tolarjev, zadolženost pa se še povečuje z novimi naložbami, obnova Mestnega gledališča in vrtec na Bregu, pri slednjih projektih sicer gre za primera podeljevanja stavbne pravice, ki se po veljavnih predpisih v tem trenutku ne štejejo kot zadolževanje. Svetniki SDS so tudi pričakovali, da se bo denar od prodanega občinskega premoženje vračal v infrastrukturo, kar pa se tudi ni zgodilo. Koliko je bilo tega denarja, sicer ne vedo, zadovoljni pa so, ker se med zadolževanje štejejo lizingi. Kljub velikim prizadevanjem jim doslej še ni uspelo postaviti jasne meje med javno službo in profitno dejavnostjo v okviru Komunalnega podjetja, d. d., Ptuj. Javna služba je vsa leta izkazovala negativni rezultat, tržne dejavnosti pozitivnega. V mestnem svetu so podprli urejanje predpisov s področja koncesij, kar pa se še ni uresničilo. Tudi pri kabelski televiziji ne gre po pričakovanjih, svetniška skupina SDS je podprla novo ureditev, na obljubljeni širitvi omrežja in optičnih povezavah pa se žal ne dela nič. Zdaj se ponuja firma, ki gradi optično hrbtenico po Sloveniji, v Mestni hiši na Ptuju se ne odzivajo. Kljub temu da svetniki SDS že nekaj časa opozarjajo na
prezadolženost mestnega proračuna in tudi nenamensko trošenje denarja, ker se ne ve, kam so poniknile milijarde tolarjev glede na to, da so se vse večje investicije na Ptuj v tem mandatu zgodile iz kreditov, ne pa »rednih« sredstev proračua, pregledi nadzornega odbora niso odkrili večji odstopanj oziroma večjih kršitev pri samem izvajanju proračuna, računskega sodišča pa v tem mandatu v Mestno hišo na Ptuju še ni bilo. »Ob prvem proračunu v novem mandatu so bili izgovori, da gre za podedovano dediščino in da se s prvim proračunom ne da narediti nič. Pri izvrševanju drugega proračuna so se pojavile težave, ker se zadeve niso realizirale, denar se je začel prelivati. Nisem si znal razlagati, kam je šlo štiri in pol milijarde tolarjev. V zadnjem proračunu obstaja sproženje revizije. Če izvzamemo kredite, kaj pa je bilo dejansko narejenega iz »rednih« proračunskih sredstev,« je med drugim na tiskovni konferenci poudaril Rajko Fajt.
Svetniška skupina SDS se je v zadnjih dveh letih veliko angažirala pri državnih projektih, pomembnih za Ptuj, pri čemer je sodelovala z državnimi sekretarji, poslanci in ministrom s Ptujskega. Pozitivni rezultati pa se kažejo tudi za ptujsko gospodarstvo, ki si tudi s pomočjo veleposlanika Slovenije v Srbiji in Črni gori Miroslava Lucija utira pot na to območje in bližnje trge.
MG
Ptuj • Tiskovna konferenca svetniške skupine SD
Neizprosna opozicija zgrešenim projektom
Na tiskovni konferenci v hotelu Mitra na Ptuju sta 20. junija svetnika SD v mestnem svetu predstavila delo svetniške skupine v obdobju 2002/2006.
Marija Magdalenc in Dejan Levanič sta predstavila vse tisto, kar je bilo narejeno, ob tem pa tudi tisto, kar ni bilo izpeljano, pa je bilo načrtovano, s povedanim pa sta želela na nek način pokazati Ptujčanom, kako naprej. Dej an Levanič je ob tej priložnosti poudaril, da je bila SD v tem mandatu zaveznica dobrih projektov in neizprosna opozicija vsem zgrešenim projektom.
Kljub temu da sta v 29-članskem mestnem svetu le dva, sta za vrsto projektov uspela pridobiti tudi svetnike drugih strank, zlasti še pri projektih za skupno dobro Ptuja. Ptujski mestni svet je po njuni oceni v iztekajočem se mandatu dobro delal, saj
se je marsikaj zgradilo in še vedno se gradi. Ker Ptuj Socialni demokrati vidijo kot pomembno regijsko visokošolsko središče prihodnosti, so bili tudi pobudniki uvedbe subvencioniranja študentske prehrane na Ptuju, prav tako so se na njihovo pobudo pričeli postopki za umestitev Ptuja na Unescov seznam kulturne dediščine in ureditev svetovalnice za vse, ki potrebujejo brezplačno pravno pomoč. Zadovoljni so, da je mestni svet na njihovo pobudo sprejel odlok, ki omogoča ureditev pročelij in streh v starem mestnem jedru. Projekt varne hiše sicer še ni zaživel v pričakovani obliki, so pa zadovoljni, da se imajo prizadeti kam začasno zateči.
Zavzemajo se za to, da Zdravstveni dom ostane javni za-vod.V odločnosti Socialnih
demokratov je zasluga, da je projekt privatizacije ptujskega zdravstvenega doma
Foto: Črtomir Goznik
Svetnika SD v Mestnem svetu MO Ptuj Marija Magdalenc (levo) in Dejan Levanič (desno) sta predstavila delo svetniške skupine v mandatu 2002/2006. Na fotografiji skupaj s predsednikom SD Ptuj Miranom Meškom.
zastal, v SD upajo, da tudi za vedno izgubil možnosti uresničitve. Tudi z njihovo podporo so bile izvedene nekatere nujne investicije za zagotovitev pogojev za 9-let-no osnovno šolo, investiciji v OŠ Olge Meglič in OŠ Ljudski vrt. Prav tako so se odločno zavzeli za gradnjo novega vrtca Zvonček na Bregu in prenovo Mestnega gledališča Ptuj. Vrsta idej, predlogov in pobud pa je v obdobju 2002/2006 ostala neuresničena, kot Revivis, ki je sicer ustanovljen kot visokošolsko središče, a brez novih programov in rednih študentov, kar je velika škoda za Ptuj. Prepričani so tudi, da je potrebno visokošolsko izobraževanje podpreti z izdatnejšimi
proračunskimi sredstvi. Na udejanjanje čaka še projekt Mladinske hiše, pa tudi projekt ureditve novih otroških igrišč. Na ustanovitev čaka tudi še svet za varstvo pravic najemnikov stanovanj, prav tako nepremičninski sklad, ki bi po socialdemokratskem prepričanju omogočil boljši pregled porabe nad javnimi sredstvi za izgradnjo stanovanj, predvsem pa boljše možnosti za dostop do stanovanja za mlade družine, občane z nizkimi osebnimi dohodki. Še vedno pa je tudi aktualen predlog za ureditev turistično informativne točke, ki bo turistom omogočila vpogled v marsikateri ptujski zaklad.
Piše: Uroš Žajdela • Južna Amerika (2.)
Načrtovanje potovanja
Že sama misel na potovanje me je navdajala z izrednim navdušenjem in pričakovanjem, čeprav je bilo do odhoda še toliko nejasnosti in preprek.
Same priprave na potovanje so se začele že mesece pred odhodom, saj je bilo potrebno urediti vso potrebno administracijo oziroma dokumentacijo, zdravniške
zahteve ter seveda zagotoviti finančno plat potovanja, ki se je kasneje izkazala za najpreprostejšo izmed vseh. Prvi korak je bilo iskanje najugodnejše letalske vozovni-
Greva v južno Ameriko, juhuhu ^
Foto: Uroš Zajdela
ce, saj je strošek za vozovnico predstavljal velik del mojih razpoložljivih finančnih sredstev. Po nekajtedenskem iskanju najugodnejših letalskih povezav ter določitvi časovnega okvirja potovanja sem se vdal v usodo in meseca aprila rezerviral letalsko vozovnico. Čeprav je bilo za menoj že kar nekaj tednov priprav, pa sem šele tisti trenutek spoznal veličino in pomen potovanja, ki je bilo pred menoj. Vse to mi je dalo samo še večji elan in neustavljivo energijo nadaljnjega dela, hkrati pa spoznanje, da bom potovanje resnično izpeljal. Vsekakor se mi je zelo obrestoval nakup letalske vozovnice šest mesecev pred odhodom, saj sem si na ta način zagotovil najugodnejši sedež na letalu, hkrati pa sem privarčeval veliko denarja, saj se cene letalskih vozovnic zelo hitro spreminjajo. Po nakupu je bilo potrebno urediti administrativne zadeve, saj določene države v Južni Ameriki, ki sem jih hotel obiskati, zahtevajo potovalno vizo. Vse informacije sem seveda dobil na spletnih straneh veleposlaništev teh držav, ki pa imajo v večini sedež na Dunaju, kar zelo ovira pridobivanje potrebnih
Portorož • 15. finale tekmovanja za mis Slovenije za mis sveta
Zmagala je izkušena Iris
Zmagovalka 15. tekmovanja za mis Slovenije za mis sveta za poznavalce lepotne scene ni nobeno presenečenje. Izkušena Iris Mulej, ki jima za seboj veliko »lepotnih« kilometrov, je dobesedno pometla z vso konkurenco.
Foto: Vili Klemenčič
Sopek najlepših z letošnjega izbora za mis Slovenije: zmagala je izkušena Iris Mulej, ki ima za seboj že veliko lepotnih tekmovanj, prva spremljevalka je postala svetlolasa Katarina Jurkovič, druga temnolasa Vanja Ivanovič, mis simpatično-sti je Maja Žižek, mis interneta pa Kristina Kuhelj.
ief) fxrzé^ l^tvcgado'
79.900
Sončkov klub
na Murterju 3* 16.7.-20.8./1xPOL
9.200
gratis do 12 let
Krk
Beli Kamik II 3* 9.7.-30.7./1xPOL
8.500 min. 3 dni gratis do 7 let
Mallorca	Turčija
Saga 3*	Hotel 3*
13.7./7D/	6.7./7D/
POL	AI
103.800	73.800
Sončkov klub
Stella 3*/4* 15.7.-19.8./1xPOL
8.500 bus +
3 izleti 11.900 SIT
SONČEK
08019 69
www.sonchek.com
SONČEK TUI potovalni center
Slomškova 5 02 749 3282 PTUJ
VAirid «f TUl
dokumentov, za nameček pa določeni veleposlaniki govorijo le španski jezik. Po dolgem posvetu s svojim sopotnikom sva prišla do zaključka, da bova določene države preprosto obšla in raje obiskala tiste države, ki te vize ne potrebujejo, saj sva si na ta način prihranila številne težave ter seveda veliko živcev. Tako nama je ostala samo ena država, za katero sva potrebovala vizo, in sicer Kolumbija. Zanimivo je, da nama nihče na veleposlaništvu ni hotel zagotoviti, da bova potovalno vizo lahko uredila v enem dnevu, saj naj bi bilo potrebno urediti številne administrativne zadeve pri odobritvi le-te. Tako do zadnjega dneva pred odhodom nisva vedela, ali bova sploh lahko uredila to vizo, ki je bila za najino načrtovano pot nujna. Odločila sva se, da bova tvegala in odpotovala na Dunaj dan pred odhodom ter poskušala takrat uredit vizo. Ta odločitev se je kasneje izkazala za pravilno, saj je potrebno izpolniti samo obrazec, »nagraditi« veleposlanikov podpis in prinesti s seboj štiri osebne slike in vse se je uredilo v približno desetih minutah. Vse potrebne informacije o posameznih državah ter o njihovih veleposlaništvih sva dobila na spletni strani ministrstva za zunanje zadeve RS, kjer vam tudi svetujejo o varnostnih razmerah v določenih državah. Vendar te informacije vzemite nekoliko z rezervo, saj v vseh pogledih zelo pretiravajo, predvsem pa na področju varnostnih razmer. Nikakor pa ne pozabite urediti potovalnih dokumentov, kar vključuje potni list ter ustrezno dodatno zdravstveno zavarovanje z asistenco v tujini, saj je zdravljenje v tujini lahko cenovno precej zasoljeno.
Na zmagovalnem odru sta se ji pridružili še dve medijsko in lepotno prepoznavni lepotici, prvouvrščena Katarina Jurkovič in drugouvrščena Vanja Ivanovič. Proti tej trojici so bile ostale tekmovalke brez prave možnosti, čeprav so v prejšnjih štirinajstih letih tekmovanja dobile možnost in priložnost medijsko manj prepoznavne lepotice, nekatere med njimi pred tem niso nikoli okusile lepotnega odra, pa jim komunikativnosti in drugih talentov, ki naj bi jih obvladale lepotice, ni manjkalo. Morda pa je pritisk po petnajstih letih naredil svoje, da je potrebno v svet poslati preizkušeno lepotico, ki bo zasedla tudi vidnejšo uvrstitev, letošnja glede na izredno lepo postavo stavi na uvrstitev v superfinale kot mis bikini. Pustimo se presenetiti, tudi v prejšnjih letih so bile napovedi obetavne, kje vse niso opazili naših lepotic, na koncu pa s pričakovano uvrstitvijo ni bilo nič. Kar zadeva talent, pa se letošnja mis Slovenije zagotovo ne bo poskušala dokazati s pevskim talentom, ne ve se pa še, če ji bodo organizatorji omogočili, da se dokaže z izdelovanjem oblek in oblikovanjem modnega nakita, ker te prakse doslej še ni bilo.
Za dekleta, ki se boste potegovala za mis Slovenije 2007, pa že sedaj namig, pričnite zbirati lepotne kilometre, ker bo, kot kaže, to v bodoče prevladujoč kriterij izbora. Katja Gaiser iz Bolečke vasi pod Ptujsko Goro, edina finalistka letošnjega izbora s Ptujskega, jih sicer ni imela. Zadovoljna in srečna pa je, da se ji je sploh uspelo uvrstiti v finale, to je bila njena želja. Iz Portoroža je prišla s pozitivnimi vtisi. »Srečna sem, da sem doma, bilo je zelo naporno, tega nisem pričakovala. Dekleta smo se med seboj dobro razumela, čeprav je včasih preskočila tudi kakšna iskrica. Mislim, da je prav, da je zmagala Iris Mulej, ker edino ona lahko kaj naredi na svetovnem izboru, ki bo 30. septembra v Varšavi na Poljskem.« Resnici na ljubo povedano je bila letos Katja zelo blizu lenti mis simpatič-nosti, pa tudi mis fotogeničnosti, a je bila v obeh primerih za las prekratka. Drugo mesto, eno mesto pred zmagovalko Iris Mulej, pa so ji namenili bralci Slovenskih novic. Ker ima Katja še veliko načrtov, bomo o njej zagotovo še slišali.
MG
Pred odhodom sva morala prav tako obiskati ustrezne zdravstvene ustanove, saj sva potovala v področje velike tveganosti okužbe s hepatitisom A in B, rumeno mrzlico ter malarijo, ki se pojavlja na širšem območju Južne Amerike. Vse potrebne informacije o zahtevanih in priporočljivih cepljenih dobite na Inštitutu za varovanje zdravja, ki imajo izpostave pravzaprav v vseh večjih slovenskih krajih. V teh Inštitutih dobite tudi ustrezna cepiva, seveda če jih imajo na zalogi, kar pa predstavlja veliko težavo. S pomočjo nasvetov, ki so bili objavljeni na spletnih straneh različnih potovalnih forumov, ki so mimogrede odličen vir informacij tudi za druge nejasnosti okoli potovanja, sva se odločila odpotovati v Italijo, natančneje v Gorico, kjer so bila cepiva in tablete proti malariji bistveno cenejše. Tako sva brez težav isti dan opravila cepljenje proti rumeni mrzlici ter kupila potrebno količino tablet proti malariji. Težava se pojavi v primeru, če morate še isti dan odpotovat iz Italije proti domu, saj ima cepivo proti rumeni mrzlici stranski učinek: hudo utrujenost. Namesto, da se isti dan odpravite domov, raje ostanite še kak dan v Gorici in obiščite znamenitosti tega čudovitega slovensko-italijanskega mesta in se šele naslednji dan spočiti odpravite domov.
Manj kot mesec pred odhodom je bilo potrebno urediti le še vse potrebno glede denarja, ki sva ga nameravala vzeti s seboj na potovanje. Odločila sva se, da bova nekaj denarja imela v gotovini, vsaj za prvi del potovanja, za preostali denar pa sva kupila potovalne čeke, čeprav so nama vsi zagotavljali, da je bančna kartica povsem varna in povsod uporabna, ampak ni čisto tako. Prva težava so bankomati, ki so zelo redki oziroma se nahajajo samo v večjih mestih, tako da moraš vseeno obiskati lokalno banko, ki vzame svojo provizijo. Kot drugo pa prihaja do velikih zlorab bankomatov, na kar vas slovenske banke sicer ne bodo opozorile. Takšno poslovanje je sicer zelo nepošteno in neprofesionalno do njihovih klientov, vendar pa vam lahko iz osebnih izkušenj zagotovim, da do njih prihaja. Pri potovalnih čekih ob vsaki menjavi sicer izgubiš nekaj odstotkov provizije, vendar pa imaš denar zaščiten pred ropi in zlorabami, hkrati pa ga lahko zamenj aš v vsaki večji zasebni ali državni banki. Zaščiteni pa so na sila preprost način, namreč menjava potovalnih čekov za gotovino je možna le ob predložitvi potnega lista, s čimer potrdiš svojo identiteto, hkrati pa se mora ujemati podpis na čeku in podpis v potnem listu. V kolikor pa ti potovalne čeke ukradejo ali jih izgubiš, se samo sprehodiš do najbližje večje banke, kjer dobiš nove čeke z drugimi serijskimi številkami. Kot najbolj ustrezni potovalni čeki v Južni Ameriki so se potrdili potovalni čeki American Express, saj ima ta banka svoje izpostave v vseh mestih, hkrati pa ima podpisane koncesije za nakup čekov s skoraj vsemi lokalnimi bankami. Kot druga izbira še vam sicer ostanejo potovalni čeki Thomas Cook, ki pa niso tako razširjeni v tem delu sveta. Kot tretjo alternativo pa sva s seboj vzela še plačilno kartico, ki nama je kasneje delala same težave, hkrati pa sva zaradi nje, zadnji dan v Riu de Janeiru, ostala skoraj brez denarja.
Tri tedne pred odhodom sva s sopotnikom imela urejeno vse potrebno za potovanje v Južno Ameriko, nato pa se je začelo mučno čakanje na 10. oktober 2005 in odhod na železniško postajo Feldkirch v Avstriji, od koder naju je vlak zapeljal v življenjsko avanturo.
Nadaljevanje prihodnjič
Katja Gaiser, doma iz Bolečke vasi pod Ptujsko Goro, je bila letos edina finalistka letošnjega izbora za mis Slovenije s Ptujskega.
Kuharski nasveti
Cvetača
Cvetača spada v veliko družino kapusnic in je z mesnato zadebeljenim socvetjem že na pogled lepa zelenjava. Cvetača je doma v vzhodnem Sredozemlju in se je pri nas prej razširila kakor brokoli. Najbolj znane in med vrtnarji in kulinariki cenjene sorte cvetače so snežno bele ali rumene sorte, poznamo pa tudi zelene in vijoličaste sorte cvetače. Vijoličasta sorta cvetače pri kuhanju spremeni barvo in postane zelena. Najlepšo cvetačo dobimo zgodaj poleti in pozno v jeseni, sredi poletja jo močno napadajo škodljivci in rada porjavi, zato jo v tem času pokrivamo s cvetačnimi listi.
Pred uporabo cvetačo najprej razkosamo na manjše cvetke, da ji lažje odstranimo trdi kocen in zajedavce. Po toplotni obdelavi lahko cvetke ponovno zložimo v večji cvet ali glavo in tako že na videz pripravimo zanimivo jed. Če pa želimo obdržati celo glavo, jo namočimo vsaj za pol ure v slano kisano vodo in s tem se cvetača prav tako očisti. Lahko jo potopimo tudi za nekaj minut v slano vodo, tako mrčes potone na dno in lahko smo brez skrbi, da ne pride v jed.
Cvetača spada med občutljive vrste zelenjave tako z vidika gojenja kot shranjevanja. Odrgnine na cvetu že v dveh do treh dneh porjavijo, v hladilniku svežo hranimo le nekaj dni, rok ji podaljšamo, če jo ohlapno zavijemo v suhi papir. Od toplotne obdelave cvetačo najpogosteje kuhamo. Pogosto kuhanje kombiniramo še s pečenjem, cvrenjem in grati-niranjem. Zgodnje sorte cvetače kuhamo le 2 do 3 minute in jo damo kuhat vedno v vrelo slano vodo. Da bo pri kuhanju pridobila na snežno beli barvi, lahko v vodo vlijemo manjšo količino
mleka ali nekaj kapljic limoninega soka. Da cvetača izgubi oster okus po zelju, lahko v vodo damo lovorov list. Vodo, v kateri smo kuhali cvetačo, porabimo za zalivanje gostih juh, omak, enolončnic, mesnih jedi in s tem ohranimo hranilne snovi, ki se med kuhanjem izlužijo v vodo.
Pri uporabi cvetače ne smemo zavreči mladih listov in stebel, saj vsebujejo več vitaminov in mineralnih snovi kot cvetke cve-tače, liste lahko pripravimo posebej kot kuhane s krompirjem, dušene z drugimi vrstami zelenjave ali kot sestavino zelenjave pri zelenjavnih juhah. Cvetačo lahko uživamo tudi surovo, je zelo okusna in osvežujoča sprememba v naši prehrani. Kadar cvetačo kuhamo za nadaljnjo pripravo, pazimo, da ni pre-mehka in da ob ugrizu še hrusta. Cvetača je primerna za pripravo različnih solat, samostojnih kot sestavljenih in mešanih, juh, pretlačenih in kremnih, iz nje pripravimo okusne uvodne jedi, kot je ocvrta cvetača in cvetač-ni narastki ter samostojne jedi, med katerimi je posebej cenjena cvetačna musaka.
V Italiji cvetačo najprej rahlo skuhajo in jo nato spečejo v olivnem olju z večjo količino česna, kuhano prelijejo tudi s penasto
Mokri smrček
Šetlandski ovčar
Vprašanje bralca Ivana Vidoviča iz Ptuja: Želimo kupiti 6 mesecev starega šetlandskega ovčarja. Psa, ki ima rodovnik, imamo namen pripeljati iz Srbije. Zanima nas nasvet glede uvoza živali v našo državo in ali naj se odločimo za nakup v tujini? Kakšen je šetlandski ovčar kot hišni pes? Hvala za odgovor.
Odgovor: Pasma je nastala nekje v 18. stoletju na Škotskem. Na prvi pogled je šetlandski ovčar podoben škotskemu ovčarju (lesiju)
v miniaturi. Možno je, da je šetlandski ovčar nastal s križanjem manjših škotskih ovčarjev. V svoji domovini so psa uporabljali v delovne
jajčno omako, na Švedskem je priljubljena kuhana in prelita z na maslu prepraženimi drobti-nami, v Nemčiji jo pečejo v pečici z gnjatjo in kislo smetano in nadevajo z mletim mesom, oziramo pripravljajo musako tako kot tudi pri nas.
Cvetača se po okusu ujema tudi z muškatom, koprom, olivami, limoninim sokom, slanino, sardelnimi fileji, vinom, suhim fižolom in čičeriko, divjačino bučkami in jajčevci, s perutnino, paradižnikom, govedino, čebulo, maslom in brokolijem, česnom in peteršiljem. Zaradi svoje hranilne vrednosti in lahke prebavljivosti ima tudi mnogostransko uporabo v dietni prehrani.
Pri nas si pogosto pripravimo ocvrto cvetačo, ki je dober začetek za tiste, ki cvetače ne uživate pogosto, zelo okusna je tudi z gobami, pripravimo jo tako, da cvetačo razdelimo na cvetke in jih v slanem kropu do tričetrt skuhamo. Posebej segrejemo v ponvi manjšo količino olja ali druge maščobe, ki jo uporabljate, dodamo malo količino narezane slanine. Slanino narežemo na male kocke, in dodamo še sesekljano čebulo. Ko čebula rahlo porj'avi, dodamo strt česen in večjo količino očiščenih in na lističe narezanih gob. Rahlo pre-pražimo, po potrebi zalijemo z vodo, v kateri smo kuhali cveta-čo, in dušimo do mehkega. Tik pred koncem dodamo kuhano
namene, saj se je izkazal kot odličen čuvaj ovac in ponijev. Šelti, kot ga radi imenujemo, je karakterno zelo nežen in ljubezniv kuža, zato je primeren za družine z otroki. Obdržal je močan instinkt psa čuvaja, zato ga imajo danes številni ljubitelji psov kot družabnega psa in psa čuvaja. Zraste do telesne višine 35-37cm in teže 6-7 kg. Barva dlake je lahko bela, marelična, črno bela, marmo-rirana ali tribarvna. Če se odločate za nakup živali v tujini, ne bo nobenega problema, če bo žival izvirala iz urejene psarne oz. resnega vzredite-
cvetačo, začinimo še z limoninim sokom ter po potrebi solimo in po želji popramo. Pred serviranjem dodamo še kislo smetano in sesekljani zeleni peteršilj. Jed ponudimo kot samostojno s poljubno solato.
Posebej okusna je tudi cve-tača s tuno. Pripravimo jo tako, da cvetači odstranimo liste, jo operemo in razdelimo na manjše cvetove. V slani vodi jo skuhamo tako, da je še rahlo čvrsta pri ugrizu. Posebej pripravimo bešamel omako, tako da na maslu ali margarini prepražimo moko le toliko, da ne spremeni barve, in zalijemo z mlekom, da dobimo gosto omako. Omako začinimo s soljo in jo delno ohladimo, nato ji dodamo rumenjake in na koncu trdi sneg beljakov. Omaka je podobna gostemu biskvitnemu testu. V nepregorno stekleno posodo položimo plast cvetače, po-tresemo narahlo z razmečkano tuno, nato prelijemo z bešamel omako in postopek ponovimo. Zadnja plast naj bo omaka, ki jo po želji potresemo s poljubnim sirom. Tako pripravljeno cve-tačo damo v pečico, ki smo jo ogreli na 200 °C in pečemo 10 minut. Tuno lahko dodamo tudi kuhani in ohlajeni cvetači in jo pomešamo med cvetačo. Jed ponudimo kot samostojno skupaj s poljubno solato.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milenko-vičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-ted-nik.si.
lja čistopasemskih živali. Za prehod preko državne meje mora biti kuža označen z mi-kročipom oz. vidno tetovir-no številko, opravljeno mora imeti zaščitno cepljenje proti steklini ter potrjen potni list (modra knjižica), v katerem so vpisana zaščitna cepljenja in številka čipa oz. tetovirne številke.
Vojko Milenkovič, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
& 02/ 771 00 82
V vrtu
Vrt sredi poletja
Sončni obrat na večer najdaljših dni v letu se je pričel krčiti. Čeprav je krčenje dneva sredi poletja še neopazno, je za rast in razvoj vrtnega rastja to obdobje leta najugodnejše. Ob veliko sončne svetlobe in toplote, zadostni vlagi, obdarjeni s prijetnimi poletnimi deževnimi osvežitvami ter skrbni negi zdrave rastline v listnem zelenilu osvajajo življenjsko moč, da bi dorasle plod in seme za naslednje vegetacije.
V	SADNEM VRTU po obiranju plodov opravimo v sadnih grmovnicah in drevesnih krošnjah potrebno oskrbo in pospravljanje ostankov in poškodovanih delov rastline, da bi ti ne imeli škodljivih posledic na rastline, ki vegetacijo nadaljujejo do pozne jeseni.
Jagodne rastline po obiranju očistimo stranskih poganjkov, živic in starega obolelega listja. Poškodovani in suhi listi niso sposobni osvajanja asimilatov, živice pa nekoristno odjemajo rastlinska hranila, na odmirajočem peclovju se pojavljajo bolezni, zato jih z drevesnimi škarjami odrežemo, da jagodnim rozetam omogočimo dober razvoj za naslednjo vegetacijo. Jagodnjak pognojimo s poletnim odmerkom rudninskih gnojil, ki jih v nasadih brez zastirke plitvo zakopljemo, v nasadu s folijo pa posipljemo po foliji, da se ob dežju izpere h koreninam. Po obiranju ribezovih grmov izrežemo stare, iztrošene veje in razredčimo šibke mlade poganjke na tri do pet najbolje raščenih in zdravih za nadomestni les. Ribezov grm naj vsebuje po dve do tri enako razporejene ogrodne veje v obliki kotla od treh do enega leta starosti.
Zorijo tudi maline. Konec meseca porežemo ob zemlji vse veje, ki so letos rodile, do letošnjih pa na enaki medsebojni razdalji 10 do 15 cm med mladikami odberemo najbolje raščene, vežemo ob oporo, ostale pa izrežemo.
V	OKRASNEM VRTU nadaljujemo redno pletev in izrezovanje odcvetelih cvetov, da preprečimo tvorbo plodov in semen, na polomljenih in poškodovanih poganjkih pa tvorbo rastlinskih bolezni in škodljivcev.
Takoj po cvetenju, odrežemo odcvetele poganjke vrtnic popenjavk. Krajšamo jih na dve do štiri listne brste, kolikor le mogoče enakomerno razporejene ob ogrodnem steblu, da že sredi poletja vzpodbudimo rast novih poganjkov s cvetnimi brsti.
Vrtne trate s krčenjem dneva počasneje priraščajo, zato ne bodo več potrebne tako pogostne košnje. V sušnih obdobjih pa naj bo rez trave za eno stopnjo na kosilnici višja, da bo travna ruša manj trpela na suši.
V	ZELENJAVNEM VRTU se z doraščanjem, zorenjem ter vsakodnevnim pobiranjem zelenjave gredice vse bolj praznijo. V teh poletnih vročih dneh naj ne bo pednja gole zemlje v vrtu, ker iz nje nezadržno izhlapeva talna vlaga. Zelenjavo z gredic pobiramo tako, da nam bo omogočena njihova čimprejšnja ponovna posaditev. Ko so gredice prazne, jih očistimo ostankov zelenjadnic, odstranimo plevel, ga plitvo zrahljamo, po potrebi dobro navlažimo in posadimo s sadikami kapusnic in podobnih zelenjavnic ali posejemo s semeni za ta poletni čas primernimi zelenjadnicami. Če imamo sezonske zelenjave do zgodnje jeseni odveč, izčrpana in gola tla posejemo s semeni rastlin, ki z bujno in hitro rastjo razvijejo mnogo zelene mase v kratkem času za zeleni podor. Takšna je vrtna kreša, ki bo že po mesecu dni ali šestih tednih primerna, da jo zakopljemo, na tako obogatena tla z organsko maso pa posadimo sredi ali koncem avgusta sadike endivije, ki bo primerna za rabo v pozni jeseni ali hrambo v zaprti gredi ali kleti, za zimsko rabo.
V	poletnem času gredic za ponovne posaditve ne pripravljamo z globokim lopatanjem ali prekapanjem, ker ob tem zemlja izgubi talno vlago, vroče sonce pa na površini in plitvi globini uniči drobnoživke.
Miran Glušič, ing. agr.
Emk&kékn Z julila -13» julija
7-petek	8-sobota	9-nedelja	10-ponedeljek
11-torek	12-sreda S-	13-četrtek	
Lastni podjetniški posli
Ék
Lastni podjetniški posli so vsi posli, preko katerih ustvarjate pasivni prihodek in ste v začetni fazi igrali aktivno vlogo pri ustvarjanju sistema. Lahko se ukvarjate s prodajo toaletnega papirja, avtomobilov, strešnikov, vrednostnih papirjev, računalnikov, izobraževanj, nepremičnin ... Naštevamo lahko v nedogled. Vsak posameznik zase ve, kaj ga najbolj privlači, s čim bi se rad ukvarjal. Opisal bom štiri načine, preko katerih ljudje poskušajo priti do denarja. Obstaja jih še več, vendar se bom osredotoči le na te štiri. Že takoj bomo izključili vse igre na srečo, denarne verige, popoldansko delo in prodajo po domovih.
Družba z omejeno odgovornostjo
Prvi način je, da odprete lastno podjetje oziroma družbo z omejeno odgovornostjo. Potrebovali boste približno 10.000 €, kar pa je seveda odvisno od države, kjer družbo odpirate. Teh 10.000 € vam bo predstavljalo osnovni kapital. Ta denar boste imeli na vašem transakcijskem računu in ga boste lahko uporabili za kakršnekoli stroške v podjetju. Predlagam vam, da osnovne listine podjetja, ki jih boste potrebovali za ustanovitev, daste napisati odvetniku ali pa podjetju, ki se ukvarja s tovrstno dejavnostjo. V teh listinah boste določili lastnike in direktorja ter dejavnosti, ki jih boste opravljali. Predlagam vam, da v primeru, ko boste le lastniki in ne tudi direktor podjetja, omejite pooblastila direktorju. Tako imate kljub vsemu še vedno večji nadzor nad ravnanjem direktorja in nad svojim podjetjem. Pri registraciji pa pazite, da boste navedli čim več dejavnosti, četudi jih kasneje ne boste izvajali. Nikoli namreč ne veš, kdaj boš potreboval v svojem podjetju dejavnost letalskih prevozov ali pa proizvodnje nekega artikla.
Samostojni podjetnik
Drugi način je, da postanete samostojni podjetnik. Postopek registracije je izredno preprost, vendar nosite popolno odgovornost za svoje napake tudi z vsem osebnim premoženjem. To pomeni, če boste dolžni svojim upnikom (upnik: oseba ali podjetje, kateremu dolgujete za njegovo opravljeno storitev ali nek material), vam bodo leti lahko po pravni poti odvzeli vašo hišo, stanovanje, vikend, avto, televizijo, računalnik, vrednostne papirje ... Svetujem vam, da vse naštete stvari prepišete na svojega partnerja, starše, otroke. Tako se boste v primeru bankrota izognili marsikateri nevšečnosti z izvršitelji sodišča. V primeru družbe z omejeno odgovornostjo pa teh težav v primeru bankrota nimate, saj enostavno predlagate stečaj. To, da ne odgovarjate z lastnim premoženjem, vam pove že samo ime »družba z omejeno odgovornostjo«. Vendar pazite, v nekaterih primerih lahko posledice nosijo tudi ustanovitelji. Predlagam, da si preberete zakone ali pa najamete dobre svetovalce.
Pa veliko pametnih odločitev v prihodnosti.
Mitja Petrič
Astrolog svetuje
Moški in zodiakalna znamenja -Dvojčka (od 22. maja do 21. junija)
Zgovorni gostilničar
Moški rojen v znamenju Dvojčkov je mnogostranski, vse ga zanima in zaradi tipične zvedavosti je malo tu in malo tam. Spada pa med tiste predstavnike, ki so tudi površni in določenih stvari ne dokonča, to pa predvsem zaradi tega, ker mu pozornost preusmeri nekaj drugega. Zelo rad je v družbi in kontakti z ljudmi so mu naravna terapija sproščanja. Zelo pa se zna prilagoditi in zaradi tega se bo znašel v vsaki dani situaciji in lahko se zgodi, da tudi vas potegne iz zagate. Seveda pa boste potrebovali nekaj časa, da se ga navadite, kajti resnica je, da od začetka ne boste vedeli, ali misli resno ali je zgolj za šale. Ko pa se ga navadite, predvsem spoznate njegov nemiren duh, čar nepredvidljivosti pa bo ostal. V mladosti je znan po tem, da rad leta iz cveta na cvet. Že relativno zgodaj se zaljubi, toda če spozna žensko, pri kateri čuti energijo in če ga ta ženska zna obdržati, potem bosta ostala skupaj do konca življenja. Zakonsko življenje pa ne sme biti dolgočasno, potrebno ga je popestriti. Vaška gostilna pa je kraj, kjer se pozabi na vse skrbi in se lahko govori in govori. Merkurjev varovanec je oseba mnogih talentov, dodobra pa se posveti le tistim rečem, ki ga resnično zanimajo. Zelo radi sodelujejo pri raznih neumnostih, no, omenjeno so zanje šale, in tako se
zdi, da so še na stara leta precej živahni ter simbolizirani z likom otroka. Zelo radi pa berejo, se izobražujejo, blizu so jim internetni kontakti, telefoniranje, računalništvo in druge intelektualne dejavnosti. Moški rojen v znamenju Dvojčkov je zaljubljen v svoj avto in je tudi fen dirkaških in motociklističnih športov. Sami pa radi igrajo skupinske športe z žogo (odbojka). Vsekakor pa zaradi prilagodljivosti uspejo v vseh situacijah in pogledih.
Brez prenosnika nikamor
Dobro pa se znajdejo tudi v vseh smereh trgovanja in če od njih kaj kupujete, še posebej starega, potem velja nekoliko razmisliti. V kuhinji so bolj tako, če jih poslušate so najboljši kuharji, seveda pa se kasneje ugotovi, da ni tako, toda tudi pri tem poslu znajo improvizirati. Seveda pa potrebujejo obilico prostega časa, da lahko zadovoljijo vse svoje potrebe. Kamor gredo, pa vzamejo s seboj prenosni računalnik in mobilni telefon. Potrebu-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti
Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
jejo razkošno stanovanje, če že ne svoje hiše in obvezno tudi vikend, da se lahko razvajajo in zadovoljijo pestrost okusa. Od časa do časa pa se celo zdi, da je gostilna njihov drugi ali že tretji dom. Svojih občutkov pa nikoli ne skrivajo in le-ti se relativno hitro spremenijo, lahko so zelo nežni, sočutni in poslušni in v nekem drugem trenutku so njihove besede ostre kot britev. Seveda pa tudi to ni večno, kajti če pogledamo v naravo, ugotovimo, da za dežjem vedno posije sonce. Za moškega rojenega v znamenju Dvojčkov pa je skoraj nujno, da se tudi sprošča, sicer se nemir stopnjuje in preraste v živčnost.
Lunapark in vlak smrti
Nesporno pa je dejstvo, da se ga je potrebno navaditi, ko to osvojite, lahko greste z njim zelo dobro skozi življenje. Denar pa mu pomeni zgolj sredstvo za preživljanje
Duševno zdravje
Nadlegovanje prijatelja iz mladosti
Tončka je že vrsto let poročena s prijateljem iz mladosti. V najstniških letih je imela kratko zvezo z njegovim najboljšim prijateljem, ki pa že vrsto let živi v tujini in je še vedno samski. Pred dnevi sta se srečala, začel jo je nadlegovati, možu si srečanja ne upa omeniti, ker je bil že od začetka njune zveze ljubosumen na prijatelja. V zadnjem času jo je prijatelj tudi večkrat poklical po telefonu. Rada bi mu na vljuden način povedala, da so vsi njegovi napori, da bi jo ponovno osvojil, zaman, a ne ve kako.
Tončki na vljuden način vsekakor to ne bo uspelo. Lahko sicer poskuša napisati kratko vljudno pismo ter mu napiše, da naj jo neha nadlegovati po telefonu ali osebno, ker ne želi imeti nobenih stikov. Če je ta človek osebnostno in čustveno zrel, bo njeno stališče upošteval in je nikoli več ne bo nadlegoval po telefonu ali iskal drugega kontakta. Če pa ni, je za njeno dobro nujno, da ga prijavi zaradi nadlegovanja, saj druge možnosti potem nima. Kot dokaz pa seveda lahko navede izpisek telefonskih klicev na njen telefon, ki ga lahko dobi na svojo zahtevo pri operaterju. Seveda bi bilo za Tončkino dobro, da bi bil ta človek osebnostno in čustveno zrel in bi odnehal.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
in pri njem gre od danes do jutri, nikoli se ne bo s tem obremenjeval. Z veliko mero pa odobrava tudi spremembe in novosti, ki so mu sol in aroma življenja. Merkurjev varovanec je oseba dvojnosti in vedno bo šel tako naprej, kajti na ta način vedno najde tisto, kar išče. Ljubiti Dvojčka je vendarle zabavna igra in avantura, kot vlak smrti v lunaparku, nikoli ne veste, kdaj vas bo presenetil. Seveda pa se kar že sedaj navadite na radikalne spremembe in da je preteklost nekaj, kar je daleč za njimi, v bistvu mu je pomemben zgolj sedanji tre-
nutek. Zanimivo pa je, da lahko družbo tudi hitro zamenja in pridobi tudi nove prijatelje in nove kontakte z ljudmi. Če ste si izbrali Dvojčka za življenjskega sopotnika, vas čaka zanimiva in nepozabna izkušnja, naučil vas bo, kako se prilagoditi in kako biti aktiven. Danes je tu in jutri bo že drugje, vaša naloga pa je, da ga ujamete v mrežo strasti, in če boste dovolj močna sirena, bo mreža trdna in se ne bo raztrgala. Prihodnost pa je in bo zanj nepredvidljiva!
Tadej Šink,
horarni astrolog
Svetovanje za otroke in mladostnike
Zdrava prehrana - pot do vitkosti in zadovoljstva - III.
Če ste prebirali prejšnji članek o vitkosti in zadovoljstvu, v redu, drugače pa naredimo kratek povzetek:
Naša vrednota je zadovoljstvo s samim seboj. Če smo zadovoljni s samim seboj, s svojim izgledom, svojimi občutji, s svojim materialnim, duševnim, duhovnim in finančnim stanjem, smo srečni. Nekdo je lahko srečen, četudi ima 20 kg preveč, drug pa bo nesrečen, čeprav bo imej idealno postavo. Vendar se moramo zavedati, da smo za naše stanje odgovorni sami, na vseh področjih. Ponavadi za to, da imamo preveliko težo, krivimo gene, starše, druge, okolico - saj mi sploh ne pojemo preveč. Ni važno samo to, koliko hrane uživamo, temveč predvsem njena kvaliteta. Vprašajmo se, kaj vse smo danes pojedli in koliko. Najbolje je, da si določimo nekaj dni in zapišemo vsak grižljajček, ki smo ga použili. Prav gotovo se bomo začudili na koncu dneva, koliko vsega je bilo.
Če s stanjem na enem področju nismo zadovoljni, moramo nekaj spremeniti. Danes bomo govorili o področju zunanje podobe, o kilogramih, ki nas bremenijo, predvsem ob začetku poletne sezone.
1. korak k lepi postavi je vaša odločitev - nihče drug se ne more odločiti namesto vas.
2.	korak: pitje vode - vedno, ko je priložnost popijte kozarec vode namesto sokov in drugih pijač - vse vsebuje kalorije in umetne snovi.
3.	korak: pravilna izbira hrane.
Začnimo dan z zajtrkom, vendar ne s svežimi žemljicami, temveč s kozarcem vode ali svežega soka, ki smo ga pravkar stisnili iz sadja ali s svežim sadjem. Kot smo že rekli, treba bo spremeniti prehranjevalne navade, zato ta način zajtrka ohranite tudi za kasneje, ko boste že zadovoljni s svojo postavo. Telo vam bo hvaležno za vsak grižljaj svežega sadja. To se bo postopoma začelo odražati tudi na vaši koži. Imeli boste lepšo polt in s tem spet pridobili samozavest.
4.	korak: gibanje - poskrbimo, da se bomo redno, vsak dan vsaj pol ure razgibavali, naj bo to zjutraj ali zvečer, kot vam odgovarja glede vašega časa. V poletnih dneh imamo mnogo možnosti - od kolesarjenja, sprehodov, hitre hoje, plavanja, fitnesa, organizirano vadbo. Seveda je najboljše gibanje na svežem zraku, tedaj, ko naše celice dobijo še dodaten kisik, ki je potreben za ves organizem ^ En dan je prevroče, drugi dan nimamo časa - če ste se odločili spremeniti postavo, zavrzite izgovore. Vse, kar hočemo in želimo,
lahko naredimo. Od nas pa je odvisno, ali si bomo vzeli čas, ali pa se bomo še naprej izgovarjali na službo, delo, otroke, starše.
5.	korak: redno spremljanje napredka - tehtanje; določimo si dan v tednu, v katerem bomo preverjali svojo težo in si jo zapišimo. Tehtamo se ob približno enakem času in približno enako oblečeni. Pri vsakem izgubljenem kilogramu si pripišimo hura, bravo - jaz to zmorem. Spodbujajmo se, četudi nam bo kdaj tehtnica pokazala kakšen kg preveč. Če smo se malo pregrešili, še to ni vzrok, da odnehamo. Ne, to je lahko spet nov začetek in vzpodbuda, da nekaj naredimo zase.
6.	korak: pozitivna naravnava - vse, kar delamo dobrega za svoje telo, nam bo koristilo, tako kot na zunanjem videzu, tudi za zdravje. Ne podcenjujmo vidika zdravja pri izgubi odvečnih kilogramov. Marsikdo s preveliko telesno težo ima mnogo zdravstvenih težav, ki jih bo z izgubo teže in pravilnim prehranjevanjem odpravil ali vsaj omilil.
Pogovorimo se z našo družino, jim povejmo, kakšne cilje smo si določili in jih prosimo, da nas v naših odločitvah spodbujajo in podpirajo. Če bomo imeli podporo družine, nekoga, ki je glavni ob kuhalniku, bo lažje pravilno
prehranjevanje, ali pa si sami vzemimo čas in si zase pripravimo okusen, zdravilen obrok, ki nam bo dal predvsem tiste snovi, ki so nujno potrebne za delovanje našega organizma in ne tisto, kar se nam je trenutno zasvetilo.
7.	korak: planiranje obrokov
-	ko se odločimo, da bomo nekaj naredili za svoje telo, preučimo kakšno knjigo o zdravi prehrani
-	to je tudi hrana, ki nam bo pomagala do zadovoljstva. Sami si določimo jedilnik, ki se ga moramo potem držati. Če se odločimo, da bomo nekaj naredili, potem to zares storimo. Jedilnik si zapišimo in se pod njim podpišimo, s tem bomo potrdili, da smo se sami odločili za boljše ravnanje s svojim telesom.
8.	korak: Če delamo z zavestjo, da je pravilna prehrana dobra za nas, naše telo, potem mislimo in delamo s srcem. Oseba, ki se ceni, se ima rada, je uspešnejša na vseh svojih življenjskih področjih. Naredimo to zase, z ljubeznijo in osrečili se bomo.
9.	korak: cilj je dosežen - ko bo tehtnica kazala želene kilograme, se bomo bolje počutili, kar bodo opazili tudi drugi ljudje, naša okolica, znanci. Z radostjo se bomo podali na zaslužen dopust ali na kopanje ^ Tedaj pa ne smemo pozabiti, da samo trajnostna spre-
memba da trajnostne rezultate. Še naprej moramo paziti na to, da se pravilno prehranjujemo in redno gibljemo, spremljamo našo težo na tehtnici. Lahko si privoščimo malo večjo količino hrane ali pa kdaj naredimo kakšno pregreho, vendar to ne sme postati stalnica. Če pridobimo kakšen kg, ga z nekajdnevno dieto hitro izgubimo.
10. korak: praznovanje - po vsakem doseženem cilju si pripravimo praznovanje, nekaj, kar nas bo osrečilo. Morda je to sprehod s prijateljico, dopust ali pa samo poležavanje na soncu. Po dosegu cilja si lahko privoščimo tudi kakšen sladoled. Že pri zastavljanju cilja si napišimo, kako bomo praznovali svoj uspeh.
Želim vam mnogo užitkov ob spremembi vaše postave na bolje. Če čutite, da vsega tega ne boste zmogli sami, smo vam na voljo v našem društvu, da vam pomagamo pri uresničitvi vaših ciljev.
Program Pot do vitkosti in zadovoljstva izvajamo individualno ali v skupini, kot vam bolj odgovarja.
DRUŠTVO FENIKS - kvaliteta življenja Mariborska c. 15, Ptuj 2251
Info: Milena Jakopec, 051413 354 Tel: 02 788 5177, 788 5178 Mail: fenik@mail386. com
Info - Glasbene novice
Nogometno svetovno prvenstvo je imelo svoj vpliv tudi v glasbenem svetu, saj se ob vsakem velikem tekmovanju vzporedno izda kup nogometnih himen. Glavni zmagovalec, kar se tiče glasbe in nogometa, je postal na svetovnem prvenstvu v nogometu Herbert Groenemayer, ki je prodal zares zajetno količino singla ali male plošče pesmi Zeit dass sich was dreht.
Pevec Neil Tennant in klaviaturist Chris Love sestavljata uveljavljeni elektronski pop duet PET SHOP BOYS, ki je na sceni, verjeli ali ne, že petindvajset let in je zaslovel leta 1984 s klubsko uspešnico West And Girls. Potem ko sta se mojstra zadnjih nekaj let glasbeno iskala, sta se z zgoščenko Fundamental vrnila v vrhunsko formo in sta osnovne glasbene ideje povzela iz njune glasbe iz konca 80. in začetka 90. let. Po uspešnici I'm With Stupid duet nadaljuje pot s plesnim elektro pop komadom MINIMAL (***) v stilu 80. let in bizarnim minimalističnim besedilom.
ZIGGY MARLEY je sin legendarnega Boba, ki so bo kmalu spet znašel na lestvicah, saj so v sodobno bum bum bum ritem priredili njegovo klasiko Could You Be Loved. Razvijajoči se glasbenik je do sedaj najbolj opozoril na sebe s skladbami Tommorow People, People Get Ready in True To Myself. Kmalu bo ZIGGY (neuradno mu je Bob dal ime zaradi albuma David Bowieja Ziggy Stardust) dokončal svoj osmi album in napoved zanj je pozitivna pesem LOVE IS MY RELIGION (****), kije bila pretekli teden tudi najbolj predvajana pesem na ameriških radijskih postajah.
Ameriški raper KANYE WEST je v hipu zastrupil oboževalce te glasbene zvrsti s hitom Through The Wire. Hiti si sledijo eden za drugim in masam najbolj znani so Diamonds, Jesus Walks in Gold digger (v njem je sodeloval tudi igralec Jamie Foxx). Nakladač butastih rim izvaja agresiven rap komad IMPOSSIBLE (**), v katerem sodelujeta tudi najhitrejši raper na svetu Twista (ta ima novi komad So Lonely, v katerem poje tudi Mariah Carey) in nova odlična soul in r&b pevka Keisha Cole.
Se spominjate pevke JOAN JETT in njene spremljevalne skupine The Blackhearts? Mlajši bralci se pevke verjetno ne spomnite, medtem ko jo ljubitelji rocka dodobra poznate po hitu I Love Rock 'n'Roll. Po dolgi pavzi je rockerica lani ponudila pesem Love Is All Around in sedaj ponuja še zelo surov in bučni rock komad A C D C (**).
Mladci iz skupine MCFLY so dvakrat zmagal s svojo zmago, saj z njo zadovoljujejo predvsem vse najstnice in ljubitelje rocka. Leta 2004 so uspeli s hitom 5 Colours In Her Hair, nato pa so še dvakratprišli na prvo mesto britanske lestvice s hitoma Obviously in All About You. Kvartet v novi pesmi PLEASE PLEASE (***) zares "raztura", saj igra brezkompromisni rock, ki celo malo spominja na kakšen hit skupine Beatles.
V nogometni evforiji skoraj zmeraj zmaga skupina LIGHTNING SEEDS, ki je že leta 2006 posnela eno izmed uradnih nogometnih himen angleške nogometne reprezentance Three Lions. Kvartet ob vsakem velikem nogometnem tekmovanju izda to pesem in nogometni "fani" jo zmeraj znova vzamejo za svojo, prav tako pa so za svojega vzeli njihov album The Very Best Of Lightning Seeds. Skupina je kot dodatek k tej kompilaciji posnela zelo melodično preprosto akustično rock balado SONG FOR NO ONE (****).
Fatalna lepotica FAITH HILL je najprej slovela samo kot country izvajalka in njena največja uspešnica je balada Breathe. Tu in tam je izvrstna pevka presenetila s kakšno pop pesmijo, vendar je njena nova SUNSHINE & SUMMERTIME (****) zelo pozitivna in zabavna country pesem.
David Breznik
Glasbeni kotiček

./ / / 7 MANflFR

f jeaK; V,
\ V\ 1
PANCF^-Goleo IV & LumidPpV F^^m^^-ShonX
4. WHO KNOW
Pink
5. CRAZY - Gnarls Barklev SH+WAS^ PUNK ROCKER -^and^Thon 7./ SOS - Rihanna TIŠ IT ANY WONDFR- Keane 9.-MaS que nada - Sergio Mendes & Black Fyed Peas /10. WORLD HOLD ON - Bob Sinclar & Steve FdwardS
Vsab srfid^ in x\e^êC\o mfd \9.\0 in 20. urû
Kdo je glavni igralec v filmu Kim vpraSai^e Gospodar vojne?	' • O
Odgovor;_
Ime reševalca:_
Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Marica Pemek, Slomškova 20,2250 Ptuj Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!
Odgovore poSljUe do torka, 11. julija, m naslov: Badio-TednikPtuj, Saičeva 6,22S0 (za Irfo).
Under The Iron Sea - Keane
(2006 - Universal - Multimedia)
Z mutacijo skupine Radiohead in Coldplay pridemo do fantastičnega glasbenega produkta, ki mu rečemo Keane. Trojka je dokazala, da ni s pomočjo pretirane reklamne publicitete vžgala, ampak roko na srce njihov prvenec Hopes and Fears je album presežnikov v vseh pogledih. Kaj pa novi Under The Iron Sea? Na nek način je logično nadaljevanje prejšnjega, vendar je aranžmajsko nivo glasbe pestrejši in harmonizacija daje rocku nove razsežnosti. Tim Rice Oxiey je spisal kar nekaj ganljivih zgodb in njihov prerez je siia širok, od na primer vojne teme do istospoine ijubez-ni. Enajst pesmi je v glavnem bolj baiadno usmerjenih, a presenečenje piošče so tu in tam maio udarnejši rock komadi, kot na prvencu, kar je vsekakor dobro-došia novost tega aibuma. Siaba stran je manj kiavirskih mojstrovin, čeprav jih nekaj najdemo na aibumu Under The Iron Sea, medtem ko me boij kot to motijo občasni neiogični eiektronski efekti, ki pesmi predimenzionirajo oziroma jih popačijo.
Keane so rahlo spremembe brez skrivanja izrazili kar takoj
v singlu Is It Any Wonder?. Pravi precej hitrejši tempo komada od predhodnikov ti iahko da kriia in čeprav je v uvodu malo pretiran kitarsko "spocan" efekt, je ceioten efekt izjemen, potem ko te pesem privede do tega, da si prepevaš ves dan. Ritmično pe-
strejše in koncertno formuiirane pesmi aibuma Under The Iron Sea so nedvomno energična in poskočna Put It Behind You, neodločna in zagrenjena The Frong Prince ter ves čas ritmično nabirajoča tema Leaving So Soon. Meni najljubša pesem plošče je srednje hitra pesem Crystai Baii, saj je stiisko še najboij povezana z glasbo iz prvenca Hopes and Fears in je poina skrivnosti. A imate radi skrivnosti? Če je odgovor pritrdiien, potem vam bo košček besedila dovolj za nada-ijevanje raziskovanje in deiček je nasIednji:"CrystaI Ball, Save Us AII, Tell Me life Is Beautiful!" Kri-
/;/ I ■ ■ T

m

stalna krogla dela čudeže v življenju, samo verjeti je potrebno v njo, tako kot je potrebno verjeti v ljubezen. O izgubljeni ljubezni teče beseda v klavirski sintetični skladbi Try Again, ki kar na malo komičen način daje možnost ponovnemu Ijubezenskemu snidenju, vendar to je le zatiskanje oči ali lažno upanje! Kopiranje mega hita Somewhere Only We Know se sliši skozi Nothing In My Way, vendar je komerciaIni naboj slednje prebled, saj poslušalec lebdi ali ostaja preveč v zraku ob posIušanju te starinsko obarvane baIade. PopoIna simbioza klavirja in cvilečega vokala pevca Toma ChapIina se zIije v magično ceIoto v impozantni pesmi Hamburg Song. Precej psihadeIično pa na aIbumu deIu-jejo balade A Bad Dream, Atantic in Broken Toy.
Britanski neodvisni rock pu-beci iz skupine Keane so s svojo prepoznavno gIasbo nedvomno osvojili svet. Njihova glasba je zeIo zahtevna in na čase ceIo siIa doIgočasna, vendar je po drugi stani zato toliko bolj privlačna, saj tekstuaIno ni napisana po nekih standardnih formuIah in pušča poslušalcu dovolj svobode za razmišIjanje. Under The Iron Sea je na nek način psihadeIična rock gIasba sodobne ere in po drugi strani je v njej prisotnih dovoIj kIasičnih instrumentov, ki dajejo skupini Keane prepoznavno meIodiko in v končni meri tudi komerciaIni uspeh.
David Breznik
Filmski kotiček
Gospodar vojne
Žal živimo v svetu, v katerem ljudje prisegajo na orožje. Prav zaradi tega sta izdelava in preprodaja orožja eni najbolj dobičkonosnih dejavnosti na zemeIjski obIi. Kot vsaka aktivnost, pri kateri se pretakajo ogromne vsote denarja, pa je cena, ki jo pri tem plačajo posamezni akterji, preveIika. Pa najsi bo to razčlovečenje, izguba prijateIjev, družine in partnerjev, podivjano hIasta-nje za še več ali pa v najslabšem primeru smrt, ki človeku prepreči, da bi užival (materialne) sadove svojega dela. Omenjene družbeno aktuaIne diIeme se je s kamerami IotiI ameriški režiser Andrew Nic-coI, ki je že kot pisec scenarija za nepozabni Trumanov šov dokazaI prefinjen občutek za razgaIjanje zabIod sodobne družbe. Gospodar vojne je po znanstveno fantastični Gattaci in fantazijski SimOne njegov tretji režijski podvig, odIikuje pa ga predvsem izvirna vizuaI-na dinamika.
Yuri je potomec ukrajinskih priseIjencev, ki se odIoči, da bo v obljubljeni Ameriki obogatel za vsako ceno. Z bratovo po-
pa velja tudi Jareda Leta kot njegovega z drogami zasvojenega mIajšega brata, Bridget Moynahan kot Ijubečo soprogo ter Ethana Hawka kot deIu in pravici predanega detektiva.
Gospodar vojne je zaradi naštetega po doIgem času eden izmed ameriških izdeIkov, vrednih ogleda. Nenazadnje tudi zaradi upanja, da bo Ijudi odvrniI od tovrstnega početja!
Damijan Vinter
Lord of War
Igrajo: Nicolas Cage, Bridget Moynahan, Jared Leto, Ian Holm
Režija: Andrew Niccol Scenarij: Andrew Niccol Žanr: triler Dolžina: 122 min Leto: 2005 Država: ZDA
močjo se Ioti preprodaje orožja in se čez noč povzpne med največje ponudnike tega iskanega bIaga. Ob razpadu Sovjetske zveze se s pomočjo družinskih vezi dokopIje do neznanskih koIičin orožja in obiIice denarja, ki mu posredno omogoči tudi poroko z brhko Iepotico, ki jo je občudovaI že od nekdaj. Yuri si s svojim početjem pridobi pomembne prijateIje - politike, ki mu za provizijo aIi zaradi državnih interesov ščitijo hrbet - in nakoplje tudi sovražnike - zvezno poIicijo in ostaIe preprodajaIce. In ker se tudi večina poIitikov zaradi svoje koristoIjubno dvoIične narave kaj kmalu sprevrže v sovražnike, je jasno, da si je Yuri v resnici izkopaI grob.
Prva odIika vsebinsko aktu-aInega Gospodarja vojne, ki kIjub tematiki ni preveč krvav, je vizuaIna komponenta, ki ustrezno stopnjuje notranjo napetost glavnega junaka. Opaziti jo je že v uvodni sekvenci
potujočega naboja, ki gIedaIcu ponudi optiko smrtonosnega delca od njegovega rojstva do končne uresničitve svojega po-sIanstva, ubijanja. Druga odIika je dinamična montaža, ki funk-cionaIno zgoščuje nepomembno dogajanje in se z menjavo hitrosti posnetkov osredotoča na bistvene poudarke v razvoju likov in dogajanja. Tretja odlika je več kot ustrezna igralska zasedba, v kateri v gIavni vIogi bIesti NicoIas Cage, pohvaIiti
CID vabi!
Ulične delavnice, 3.-7. 7. 2006 od 10. do 12. ure - Arbajterjeva - brezplačno, 10.-14. 7. 2006 od 10. do 12. ure - Ljudski vrt - brezplačno Poletna potepanja - 6. 7. 2006 ob 9. uri: Skrivnosti mestnih dvorišč - brezplačno Elektro delavnica, začetek 5. julija, potekala bo enkrat tedensko ob sredah 10. uri - brezplačno.
Izlet v Hišo eksperimentov, sobota, 8. 7. 2006, cena za otroke je 2.500 SIT, za odrasle pa 4.700 SIT. Prijave zbiramo do 5. 7. 2006.
Letalska modelarska delavnica, 3.-7. 7. 2006. Na OŠ Ljudski vrt, za starejše osnovnošolce.
Delavnica nakita, 10.-14. 7. 2006 od 10. do 12. ure v CID Ptuj, za osnovnošolce. Prijave so obvezne, število mest je omejeno. Kotizacija: 3000 SIT. Počitniške muzejske zabavnice - Pokrajinski muzej Ptuj, Pedagoški oddelek - od 3. do 7. 7. 2006 za učence predmetne stopnje OŠ. Potrebne so prijave, tel. 748 03 50. Mladinski projektni zbor - Za starejše osnovnošolce, od 5. do 7. 7.2006, vsak dan od 10. do 18. ure v CID. Prijave na tel. 040 630 897 in 040 900 775. ABC juda in samoobrambe - za osnovnošolce, od 3. do 7. 7. 2006 V ŠD Mladika, tel. 041 810 034
Počitniški tečaj jahanja - za osnovnošolce od 7. leta naprej, 3. do 7. 7. 2006, tel. 041 288 513.
Osnove boksa kot olimpijskega športa - vse počitnice, za mlade od 12. leta dalje. Badminton - vsak četrtek od 29. 6. dalje ob 19. uri v telovadnici OŠ Breg - brezplačno!
Aktivne počitnice v Termah Ptuj - od 3. 7. do 7. 7. in od 10. 7. do 14. 7. 2006 v Termah Ptuj za otroke do 12. leta, prijave so obvezne, tel. 041 311 414. Atletska šola Mirka Vindiša - od 1. 7. do konca počitnic za osnovnošolce, prijave so obvezne, tel. 040 748 269 in 040 469 991.
Juhi tabor - od 3. 7. do 7. 7. in od 10. 7. do 14. 7. 2006 v Malih Moravcih - za otroke, prijave so obvezne, tel. 031 663 777.
Šola jadranja in šola veslanja - od 25.6. do konca počitnic - za osnovnošolce od 9. do 14. leta, tel. 041 791 005.
Raziskovalni tabor Drava 2006 - od 9. do 14. 7. 2006, za mlade od 14. leta dalje. tel. 031 648 956.
V prostorih CID je do konca avgusta na ogled razstava likovne sekcije Gimnazije Ptuj. Pripravili so jo mladi likovni ustvarjalci s ptujske gimnazije skupaj z mentorjem, akademskim slikarjem Dušanom Fišerjem.
CID Ptuj je med počitnicami odprt vsak delavnik od 9. do 18. ure, ob sobotah pa je zaprt.
Center interesnih dejavnosti Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, www.cid.si, cid@cid.si
NEZASEDENO MESTO
SPOSOBNOST RODITVE
MOZOLJ
BELGIJSKI NOGOMETAŠ
REKA OB MESTU EMDEN
RENIJ
DEL SEDLA ZA JAHANJE
DANSKA VOTLA MERA
OSNOVNA ŠOLA
ČEBELJI PANJ
RADO NAKRST
100 m2
ZADNJI POZIV
JAPONSKI MOTOCIKLIST
LEPOTNA KRALJICA, MISS
TUR. MESTO EDIRNE
AM. REŽISER (EDGAR)
IVAN MINATI
žIVLJENSKO PRAVILO, GESLO
FRANCE ONIČ
SVETINJSKI SIJ
REKA SKOZI PTUJ
SL. FIZIK (ANDREJ)
ČOLN ENOJEC
RADIJ
AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA WEST
ANTON INGOLIČ
UBOJ
MED
IZRAELSKA LUKA
AKADSKA BOGINJA
OSEBNI ZAIMEK
MIR POKOJ
ANA DEŽMAN
GLIVIČNA BOLEZEN
SPREMEMBA ZAKONSKEGA OSNUTKA
SIRSKI POLITIK (HAFEZAL)
RADIOPTUJ
89,8° 98.2 °I04,3mhz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 8. julija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora, Škofja Loka).
NEDELJA, 9. julija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po
romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Raj-žamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice, Lenart).
PONEDELJEK, 10. julija:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI
PROGRAM (Radio Slovenske gorice). TOREK, 11. julija:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Koroški Radio, Slovenj Gradec).
SREDA, 12. julija:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio).
ČETRTEK, 13. julija:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15
www.siyoo.si ...na videomatih in filmomatih. ...v svetu filma in glasbe.
0 filmi za izposojo na voljo vse dni v letu, 24 ur na dan
® na zalogi zadostne količine NAJDISKRETNE3E vseh novih hit filmov na trgu
50 lokacij po vsej Sloveniji
Info: 041 238 138 od 8.00 do 24.00 vsak dan! V vaši bližini nas najdete na:
Ptuju v centru Mercator, Rimska ploščad 25 in vv bistroju Panda, Novi trg 3
v Rogaški Slatini, na 8 lokacijah v Mariljoru, v Slovenski Bistrici in še na mnogih lokacijah po Sloveniji.
Člana Skupine Siyoo: videoltiar FILmQmAT
NAJNOVEJŠI HIT FILMI V FILMOMATU IN VIDEOMATU
JAKOBOVA LESTEV GROZE:
Jakobova lestev groze (Jacob's Ladder, 1990, Adrian Lyne) je eden izmed najboljših filmov o vietnam-sld vojni in njenih učinkih. Režiser Adrian Lyne premika zgodbo v času in prostoru med Vietnamom in New Yoriœm. 6. oktobra 1971 seje na delti IVIekon-ga zgodil strašljiv dogodek. Po vseh teh letih še vedno spremlja veterana Jacoba Singerja, ki skuša s svojo punco Jezzie živeti normalno življenje. Da bi premagal nočne more, se zateče po pomoč... Filma ie dolgo na bosta mogli pozabiti.
'li
Michael Pitt, Lukas Haas, Asia Argento.
KRAU REKE:
Detektiva Abela Greya pošijejo raziskati skrivnostno smrt študenta pomembne lokalne gimnazije. Njegovo truplo najdejo v bližnji reki. Upravniki šole zaradi ajajo, da je šlo za samo-
mor. Od fantovega dekleta Abel izve, da so ga večkrat nesramno izzivaii. Nasilje pa je šlo celo tako da. leč, da se je moral večkrat zateči po pomoč k simpatični učiteljici Betsy. Šefi sedaj Abela opozarjajo, naj opusti primer, ker šola že daij časa velikodušno da-
ruje v policijski sklad. Napeto gledanjel
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: KRASTA, REKTOR, IBERKA, SELNIK, JUTRA, JČ, KOZOMARA, OČE, OLAZABAL, KRAJ,NITRIL, BRANE, AV, ENA, ARL, KV, KERNEN, GAJBA, RI, AMONAL, SFERA, AR, ČAST, AIDANI, ARANKA, KOLESARKA, ILA, BRESKEV, IBA, DO, TURKI, ORNICA, SNOPAR.
Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ormoškega konca. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav, Jesenice). PETEK, 14. julija:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.15 Iz opozicijski klopi. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Na-povednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav).
Frekvence:
89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www,radio-tednik,si
CASANOVA
Benetke 18. stolena - bilje legendami pustolovec, čigar ljubezenski podvigi so skozi stoietja navdihovali nešteto ljubimcev. Ona je bila najbolj virtuozna pisateijica svojega časa, ki je čakaia, da bo našla tistega edinstvenega moškega s pristnim razumevanjem treznosti in strasti. Ko Giacomo Casanova odkrije Francesco Baini, končno sreča sebi enakovredno ljubezensko partijo in podleže edini ženski, ki nI klonlia pred njegovimi čarl...dokierjl ne dokaže, daje moški, vreden romantičnih idealov. Odlično!
Igrajo: Nicolas Cage, Michael Calne, Hope Davis.
VREMENAR
Napovedovalec vremena iz Chicaga David Spritz Ima življenje, o katerem nas večina lahko le sanjari: poleg tega, da je izjemno priijubljena televizijska osebnost, ki zasluži zavidljive vsote za dve uri dela na dan, je tudi med favoriti za novi položaj napovedovalca v eni Izmed najbolj gledanih jutranjih oddaj v Ameriki. Žal pa je njegovo zasebno življenje precej manj uspešno. Njegov zakon je propadel, otroka se postopno oddaljujeta od njega in celo njegov oče, ga ne jemlje resno. Poličlte smisel žMJenJal
Igrajo:
Joaquin Phoenix, Reese WItherspoon, GInnIfèr Goodwin.
HOJA PO ROBU
Pevec, upornik, junak. S svojimi težkimi akordi, jeklenim pogledom in kot noč globokim in temačnim glasom je legendami Moški v čmem spremenil pomen glasbe in ustvaril pravo ameriško ikono. Joaquin Phoenix In Re
za oskatja, igrata (in pojeta) vlogi Casha in June Carter v ganljivi resnični zgodbi o človeku, ki je bil popolnoma predan giasbi, svojemu sporočilu in ljubezni svojega živijenja. Odlična glasbena avtobio-grefija, ki bo pi
Kelra Knlghtley, Matthew Macfadyen. Talulah Riley.
PREVZETNOST IN PRISTRANOST
Ena najlepših ljubezenskih zgodb nasploh! Elizabeth je ena izmed petih sester družine Bennet, katerih edino razvedrilo je prihod potencialnih snubcev na podeželje. Eden takih je tudi premožni Bingiey, ki se zaljubi v Elizabethino sestro Jane, toda njuno razmerje zaradi obojestranske sramežijivosti nikakor ne vzcveti. BIngleya spremlja prijateij Darcey, ki pa se vede zeio vzvišeno in zadržano, kar Elizabeth ni všeč. Dodatne obtožbe o DarcyjevI nepoštenosti Elizabeth prepričajo, da ga zavme. Romantično!
Igrajo:
Jean Reno, Christian Clavier, Caterina Murino.
KORZIŠKI DOSJE:
Za detektiva Jacka Palmerja je iskanje Anga linija In Izročitev dokumentov v zvezi z njegovo dediščino samo še ena, in to preprosta naloga. Izkaže pa se, da Leoni živi na Korziki in je v vrhu gibanja za neodvisnost, ki ga Išče poildja. Palmer je prepričan, da bo nalogo opravil brez težav. Kmaiu po prihodu v otoški raj pa odkrije, da se tu nič ne dogaja tako, kot drugje. Vendar ne odneha, nasprotno, a pot, ki je pred njim, je doiga in mučna. Pasti, norih ugrabitev, zahrbtnih potez...Odkrijte skrivnosti otokal
Igrajo:
Claire Danes, Dlana Keaton, Sarah Jessica Parker.
NOVA V DRUŽINI
Božič je čas, ko se vsa družina zbere skupaj. Everett Stone namerava na srečanju družini predstaviti zaročenko l\1eredith. Toda uspešna poslovna ženska iz New Yori<a pri litieralni družini naleti na precejšnjo zadržanost, predvsem pri Everettovi sestri Amy in bodoči tašči. Napetost še dodatno poveča prihod veliko bolj sproščene Meredithine sestre Julie, ki krepko popestri dogajanje. Simpatienot
Uniglobal d.o.o., Kidričeva ulica 25.3000 Celje
Nimamo vsega, imamo pa največ!
...v svetu fiima in giasbe. Nakupite si poceni filmov na:
www.enaa.com/oddelkl/fllml/
www.siyoo.si
www.siyoo.si
- najceneje do fiimov!
Iščete svoj stil
Andrej v stilu bodočega podjetnika
Andrej Vaupotič je 19-letni maturant iz Male vasi v občini Gorišnica. Šolanje želi nadaljevati na višji šoli na Ptuju, program mehatronike. Cilj pa mu je postati samostojni podjetnik. V prostem času veliko kolesari, igra košarko, se druži s prijatelji. Za akcijo Iščete svoj stil so ga prijavile sošolke Sabina, Vanja in Nina.
Andrej je prvič obiskal kozmetični salon. V kozmetičnem salonu Neda so pri njem ugotovili mastno kožo. Po površinskem čiščenju so jo osvežili z masko iz alg, postopek nege pa zaključili z nanosom ustrezne kreme. Po navodilih kozmetičarke bo kožo skušal negovati tudi doma. V kozmetični salon vse bolj sodi tudi nega moške kože, pa naj se sliši še tako nenavadno.
Za Andrejevo pričesko je v Frizerskem salonu Stanka poskrbela frizerka Danica Zorčič. Ker striženje ni bilo potrebno, v akcijo Iščete svoj stil smo ga namreč povabili v času, ko so se maturanti poslavljali od srednješolskih klopi in se je nekaj dni pred povabilom ostrigel, se je odločila le za spremembo barve, obarvala jih je s temno modro barvo.
Vizažistka Minka Feguš je pri Andreju s pudrom v tonu njegove kože le nekoliko poudarila njegov obraz.
»Bodočega samostojnega podjetnika sem se odločila obleči v športno elegantno poletno opravo. Zakaj bi še poleti tisti, ki jih posel prisi-ljuje v 'poslovno' oblačenje, morali okrog hoditi v temnih oblekah, belih srajcah in nepogrešljivi kravati? Res je, da si pri nas, kljub trenutnim res poletnim temperaturam, ne smejo privoščiti kratkih hlač, majice in sakoja, saj bi jih morebitni poslovni partnerji takoj ocenili za neresne. Mogoče bomo dočakali tudi ta
Zanimivosti
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Andrej prej ...
... in pozneje
dan, ko si bodo lahko moški tudi pri nas oblekli vsaj lepe, elegantne bermuda hlače v kombinaciji z majico in sa-kojem kot zaščitnim znakom poslovnosti in resnosti. Tudi v Murini trgovini, kjer sem izbrala oblačila za Andreja, so vse moške hlače - dolge. Moja želja po bolj drzni preobrazbi mladega bodočega samostojnega podjetnika je spet pristala bolj v mejah dovoljenega. Kljub temu sem izbrala obleko v poletnem materialu in barvi ter jo kombinirala s polo majico. Barva obleke s svojo svetlo barvo daje občutek hladnega in hkrati malo bolj umirjenega, 'nežnega' izgleda. Temu se poda tudi polo majica s svojimi črtami v odtenkih roza, bele in krem barve. Tudi čevlji iz trgovine Alpina so svetle, umazano bele barve, vendar skozi svoj udoben kroj, različice klasičnih mokasinov,
KOLEKTIV SALONA
ÎDOSKO m ^ensKo
FÏÎ12GÏÎ5CV0 z Slomškava 22 S
10 % popust v juliju
dajejo dodatek k svežini in navidezni ležernosti Andreja. Tako opravljen lahko gre Andrej tudi na pomemben poslovni sestanek, kjer ga bodo sicer 'stari mački' v tradicionalnih temnih oblekah malo postrani gledali, vendar ga bodo zaradi njegove drugačnosti, čeprav potiho, tudi spoštovali. Drugače pa naj Andrej ostane tako zgovoren in veder še naprej in naj kdaj pa kdaj to svojo odprtost in vedrost pokaže tudi skozi svoja oblačila, saj bo tako še močnejši. Tudi če so najljubše oblačilo kavbojke, so le-te lahko poleti krajše in kom-
Američani še vedno predebeli, čeprav berejo deklaracije na embalaži
80 odstotkov Američanov pravi, da pred nakupom preveri koliko kalorij, maščob in sladkorja ima živilo, vendar pa se jih 44 odstotkov na te podatke ne ozira. Raziskava, ki jo je izvedla agencija AP-Ipsos, je pokazala, da deklaracije na živilih bere več žensk, ki so tudi bolj osveščene o hranilnih vrednostih živil, napise pa preverja tudi večporočenih kot samskih moških. Na vprašanje, zakaj sploh berejo deklaracije, če jih nato ne upoštevajo, pa odgovarjajo, da iz navade in ker hočejo vedeti, kaj jih čaka.
V Botniškem zalivu opazili kita
V morju med Finsko in Švedsko so pred dnevi opazili kita, za katerega je obalna straža pozneje ugotovila, da gre za kita grbavca. Opaženi morski sesalec je dolg osem metrov, karje pol dolžine odrasle živali. Čeprav ta vrsta živi tako v arktičnih kot tropskih vodah, pa se redkokdaj znajdejo v Baltskem morju. V finskih vodah so kita nazadnje opazili leta 1978, vendar pa takrat morski prebivalec ni srečno končal, saj so ga pozneje našli mrtvega v Baltskem morju.
Severni pol na tankem ledu
Okoljevarstvenika Lonnie Dupre in Eric Larsen sta prva človeka, ki sta s kanujem in peš poleti dosegla severni pol. S svojo odpravo želita pritegniti pozornost na podnebne spremembe, ki so polarne medvede pripeljale na rob preživetja. Številne raziskave so ugotovile, da se polarni led umika vedno višje, kar vpliva na po-
larne medvede, ena od njih je celo pokazala, da so se medvedi zatekli h kanibalizmu. Larsen in Dupre sta odpravo začela 1. maja na najsevernejšem kanadskem arktičnem otoku Ellesmere. Potem ko sta dosegla severni pol, bosta tam nekaj časa počivala, nato pa se bosta glede na satelitske posnetke odločila, ali se bosta vrnila s kanuji ali po zraku.
Domnevni posiljevalec dejansko najboljši prijatelj
V Italiji je nek moški menil, da nekdoposilju-je njegovo ženo in poklical policijo. Potem ko so tudi karabinjerji slišali »nenavadne krike«, so s pomočjo gasilcev vdrli v stanovanje, kjer pa so ženo našli v objemu moževega najboljšega prijatelja. Že tako osramočenega moža pa je policija ovadila zaradi lažne prijave, toži pa ga tudi prijatelj, ki želi nadomestilo za razbita vrata.
Krema za sončenje s faktorjem 50 za albino konja
Policijskega albino konja z imenom Blue in nadimkom Sunny morajo njegovi oskrbniki v sedanji vročini, ki je zajela Veliko Britanijo, pred zanj nevarnimi sončnimi žarki zaščititi s kremo za sončenje s faktorjem 50. Policisti s policijske postaje Humberside, med katere sodi tudi Sunny, so po internetu razširili poziv na pomoč, saj so bili zaskrbljeni zaradi konja, ki mu primanjkuje melanina in zato pigmenta. Temperature nad 30 stopinj Celzija so namreč ovirale Sunnyjeve dnevne patrulje. Na poziv se je odzvala veriga drogerij Boots, ki je policiji zagotovila na litre takšne kreme za sončenje.
Foto: Črtomir Goznik
Andrej v oblačilih iz prodajalne Mura na Mestnem trgu in čevljih iz prodajalne Alpina v Lackovi ulici.
binirane s pestrimi barvami majic in obuval. Nič pa ne bo narobe, če bo oblekel kakšne športne, lanene ali bombažne hlače, kjer so tudi lahko dolžine le-teh različne,« je o Andrejevi stilski preobrazbi povedala stilistka Sanja Ve-ličkovič.
V Športnem studiu Olim-pic bo tudi Andrej, ki je pristaš zdravega načina življenja in zabave brez alkohola, vadil v izbranem programu brezplačno mesec dni, je povedal strokovni vodja studia prof. Vlado Čuš.
MG
Lujzek • Dober den vsoki den
Joj, joj, saj to neje resen in sem prav besen, da smo že krepko v juliji in z njim v drugi polovici totega leta in naj bo vsoka vura prekleta, ki nam tak hiro vure, dneve, mesce in leta šteje, na dušo in telo greje in hladi in nas na kunci od živleja poslovi
Tudi mija z Mico sma se por dni v toplicah grela in hladila, hladno pijačo pila, se mela nasploh ah in oh, kak mala bogeca, če-glih sma že stora kriplna. Kak sem vam že ovokrot omena, je mela Mica nove dvodelne bikinke - kopalke minimalke. Jaz sem meja kopalke - boksarce, tak ke so za menoj gledale vse store device. Lamp sem notri vleka, tak ke sem žmetno diha in od rohlega prehloda kiha. S seboj sma si nesla domočo svinjino in dobro vino, nekaj luka, paradajz in jajca, da te to vse fkuper malo razrajca. Z Mico sma si napasla oči, jaz sem glede ženske obilne, una pa moške fine.
Pa vete, kak lehko stori ali pa tudi mlodi ded vlovi kokšno mlodo lepotičko, ki ti za devize pokože vsaj zize? Skriješ se za vogal hiše v prometni ulici in v roki posnemaš šelestenje bankovcev, saj kovanci pri tem ne pridejo v poštev. Ko močka na dveh nogah čuje šum denarčkov, ti bo sledila kak prova močka, ki zavoha ribo ali kokšni drugi priboljšek .
Aha, še en toki hec za vroče dni: Srečata se kolega in mlajši se potoži star-šemi: »Veš, moja žena je grotala nekšna čudna in pusta, tak ke mi je zlezla že na vrh glave .! - Moja pa je čim duže boj zabavna in si zmišla stvari, s kerimi me sprovla v smeh in dobro voljo. Veš, ovi den sem priša malo boj hitro domu in najša v omori zaprtega jenega brata, ki pa ga jaz še nikol nisem vida ali sreča . Hecno ne, pa če je resen ali pa tudi ne!
Te pa srečno, pozdrovla vas »brat« brez gat LUJZEK. Če me bote najšli v kokšni omori, me oblečte, dajte jesti in piti, samo ne me boksati in biti!
Horoskop
OVEN
Izpolnila se vam bo srčna želja. Mnogi ljudje že aktivno razmišljajo o dopustu, pred vami pa je zelo delaven teden. Vikend bo bolj počitniško obarvan, v ponedeljek pa boste morali zavihati rokave. Od srede dalje boste potrebovali več družbe in ne pozabite se sproščati.
BIK
Doma boste določene stvari razčistili, čeprav ste danes nekoliko bolj nemirni. Pred vami je vikend, v katerem bo več priložnosti, da se povežete z notranjimi občutki. V ponedeljek pridobite optimizem in vero v življenje. Uspevate skozi poslovne in družabne kontakte.
DVOJČKA
Zvezde vam bodo namenile srečo v ljubezni, vezani pa odnos le poglobite. Kocke usode se bodo obrnile vam v prid in spoznali boste ljudi dobre volje in čistih namenov. V ponedeljek boste močni v odkrivanju neznanega, sledi pa tudi finančni uspeh.
RAK
Pred seboj imate pomembno finančno odločitev, pridobili pa bostetudi denar, ki je vezan na preteklost. Spominov bo veliko in bodo prijetni. Prosta dneva izkoristite za nakupe. Drugi teden pa boste obdani s svežo energijo, polno bo nekih drobnih pozornosti.
LEV
Potreba po pozornosti bo močna, tudi sijali boste tako od energije kot dobrega počutja. Danes je dan ustvarjalne energije, prihaja pa delavna sobota in v nedeljo bo čas primeren tako za počitek kot dinamiko. Od srede dalje pa bodite bolj prožni, sledilo pa bo več prijetnih srečanj.
DEVICA
Doma boste pridno in vestno pospravljali, vzemite pa si tudi nekaj časa zase. Čez vikend bo čas, v katerem prihaja sveža energija, polno bo tudi novosti in prijetnosti. V torek lahko naredite kaj zase, odpravite se v naravo. Na splošno pa boste tudi nemirni in hitite počasi!
TEHTNICA
Če se boste iskreno pogovorili, si lahko obetate ploden rezultat. Prosta dneva Izkoristite za delo doma in za vse tiste stvari, s katerimi ste odlašali. Čas poletja je tudi čas zabav in zabavnega življenja, pri vas bo precej pestro, glasba je pesem duše. Srečen dan: sreda.
ŠKORPIJON
Še nekaj dni, pa bo Luna močno sijala, podarila vam bo kreativnost, umetniško Izražanje In intuitivno moč. Dobro vam bo šlo od rok tudi delo z otroki. Petkov dan bo dan finančnega uspeha, čez vikend se boste potepali. Zaznamovala vas bo tihost in prodornost.
STRELEC
Pretirana zaupljivost se ne izplača, da pa boste danes de-lall načrte prihodnosti, je spodbudno. Potrebujete nekaj varnosti, seveda pa je smotrno, da nekoliko varčujete. Od srede dalje pa vam bo blizu vse, karje tako ali drugače vezano na intelektualne zadeve in komunikacijo.
KOZOROG
Obdani boste z notranjo vedrino in vedeli, da je vredno zaupati. Vezani okrepite odnos, se pogovorite in naredite vse, kar je potrebno za trajno ljubezen, nevezani pa boste v devetih nebesih, srce vam bo bilo mnogo hitreje. Spodbuden čas za poslovne načrte in odgovorna dela.
VODNAR
Sreča je na strani pogumnih, kar boste od danes naprej izkusili na svoji koži. Pred vami je teden, v katerem se zelo zabavate, po bučnih zabavah pa je potrebno počivati, pomagajo pa tudi obkladki. Od srede dalje pa opozorite nase in pogumno naprej po poti življenja.
RIBI
Povezali se boste z notranjo močjo in energija polne Lune vam bo dala neke višje vrednote. Čeprav se boste ljudem tudi smilili, ste sposobni veliko. Pred vami pa je čas službenih obveznosti. V veliki meri pa se lahko tudi sprostite, poslušajte mirno glasbo.
Tadej Šink, horarni astrolog

Obiščite naš prenovijen spletni portai
www.tednik.si
				
Gomila • Srečanje veteranov vojne za Slovenijo	1	1	Hajdina • Župan pripravil sprejem za odličnjaki	
Spomin na vojne dni Splačalo se je potruditi za petice
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ormož in krajevna skupnost Kog že nekaj let zapored organizirata tradicionalno srečanje veteranov vojne za Slovenijo na Gomili pri Kogu.
Udeležijo se ga tudi pripadniki policijskega združenja Sever in člani prostovoljnih gasilskih društev, ki so med vojno na Gomili pri Kogu in na Kogu gasili požare, ki jih je zanetila umikajoča se jugoslovanska vojska. Na ta način združijo praznovanja dneva državnosti in spomine na osamosvojitveno vojno, ki je pustila svoje sledi tudi na Kogu, kjer je bilo požganih pet objektov.
Srečanja so se udeležili šte-
vilni gostje, med njimi tudi dva župana - nekdanji dr. Jože Bešvir in sedanji župan Vili Trofenik - ter nekdanji komandir ormoške policijske postaje mag. Jurij Ferme. Slavnostni govornik je bil Jože Kuzman, generalni sekretar zveze veteranov vojne za Slovenijo, ki je spomnil, da se v vojni pred 15 leti Slovenci nismo delili, nismo se spraševali, kdo je naredil največ - teritorialci, miličniki ali gasilci. Danes pa nas skušajo
Vojaška oprema je vedno zanimiva za male in velike fante.
Njihov mentor je Bojan Cunk, veliko pa jim pri delu pomaga tudi njegova hčera Kaja. V minulih letih so v okviru šolskega plesnega festivala nastopale na različnih tekmovanjih, največji uspeh pa so doživele letos na državnem tekmovanju v Novi Gori-
ci, kjer so ekipno osvojile 4. mesto, Špela pa je bila v posamični konkurenci celo druga v državi. Mlade pumice so si ta dosežek izborile med 3000 plesalci iz 70 šol iz vse Slovenije!
Ples, oziroma koreografijo, ki jo morajo naštudirati, jim
Po naslovu sestavka sodeč se je resnično splačalo potruditi, pa ne zaradi darila in županove čestitke, temveč zato, ker so le redki, ki se na OŠ Hajdina vpišejo v zlato knjigo odličnjakov.
»deliti in črniti ljudje, katerih največja skrb v osamosvojitveni vojni je bila, ali je pivo dovolj hladno.«
Na proslavi se je zbralo okrog 400 ljudi, ki so s svojo prisotnostjo počastili spomin na dogodke na Gomili v času osamosvojitvene vojne. Svečani kulturni program so pripravili domačini s Koga, nastopila je skupina Porini pa počini iz Miklavža, za obiskovalce pa so organizatorji pripravili tudi priložnostno razstavo orožja in drugih spominov na osamosvojitveno vojno. Za popestritev dogajanja pa so letos organizirali tudi demonstracijo lokostrelstva, ki je pritegnila zlasti mlajšo publiko. Pred srečanjem so se posamezniki pomerili še v streljanju z ma-lokalibrsko puško, priznanja najboljšim pa je podelil predsednik združenja veteranov Miran Fišer. Po svečanosti pa je bila priložnost za obujanje spominov in veselo druženje pod vojaškimi šotori in ob vojaški hrani.
vki
Letos so to le trije super od-ličnjaki, ki so bili odlični vseh devet let osnovnega šolanja: Kaja Abraham, Simon Šimek in Žiga Zupanič, v 9. razredu pa so bili odlični Tina Intihar, Rebeka Korošec in Urška Ljubec.
Župan Radoslav Simonič je izrazil zadovoljstvo, da lahko vsako leto znova pripravi sprejem za odličnjake, kar si šteje v posebno čast. Letošnjim šestim je čestital za ta izreden uspeh in zaželel, da bi svoje znanje še nadgradili v nadaljevanju šolanja. Zahvalil se je tudi ravnatelju Lahu in celotnemu učiteljskemu
kolektivu na Hajdini za dobro sodelovanje, vsem učencem pa zaželel lepe, zdrave in predvsem varne poletne počitnice. Odlič-njakom je ob tej priložnosti podaril monografijo vsestranskega umetnika in častnega občana Viktorja Gojkoviča, prav vsem osnovnošolcem, tudi tistim iz Dražencev, ki obiskujejo OŠ Breg, pa podaril po eno vstopnico za Terme Ptuj.
Po besedah ravnatelja OŠ Hajdina Jožeta Laha pa je letošnja generacija 9-letkarjev, ki zaključujejo osnovnošolsko izobraževanje, prav posebna, malo
tudi zato, ker je to generacija, ki je stara natanko toliko kot naša nova država. Ravnatelj je še prepričan, da bi ta generacija lahko dosegla dosti več, lahko bi se bolj potrudila in »dala« več odlič-njakov, vendar pa je zadovoljen tudi s tem uspehom. Na sprejemu pri županu pa se je ravnatelj Lah še zahvalil vodstvu občine za dobro sodelovanje, županu, direktorici občinske uprave in vsem šestim odličnjakom pa podaril svež izvod šolskega glasila Najdihojca, ki letos slavi že 47 let izhajanja.
TM
Miklavž • Plesna skupina osnovnošolk
Pumice osvajajo
Valentina, Barbara, Špela, Nives, Neža in Nuša so odlične mlade plesalke OŠ Miklavž pri Ormožu, ki že tretje leto plešejo skupaj v skupini Pumice.
na začetku vsakega šolskega leta določi Plesna zveza Slovenije. Njihovi ocenjevalci tudi ocenjujejo na tekmovanjih. Zanimivo je, da plesalke ne nastopijo skupaj kot ekipa, ampak dobijo startne številke in tako plešejo koreografijo skupaj z drugimi plesalci. Vsako plesalko ocenjujejo posebej in tako potem dobijo ekipno oceno. V finalu je nastopilo kar 180 deklet v sedmih skupinah. Dekleta že dovolj časa nastopajo, da vedo, kako pomembno je, da si v množici nastopajočih viden, da te sodniki opazijo. Zato so si nabavile tudi enake majice in hlače. Nastop traja kratek čas, treningi pa so pogosto dolgi in naporni. Pri plesu je poleg odlično naštudirane tehnike pomemben tudi širok nasmeh.
OŠ Miklavž je ena redkih, kjer plesnih skupin ne vodijo plesne šole, ampak vadijo dekleta z mentorjem med odmori in po pouku. Za ples so navdušile tudi mlajše učenke, saj se del Pumic letos poslavlja od osnovne šole in bodo prihodnje leto potrebovali podmladek.
Na sliki pumice z mentorjem Bojanom Cunkom - dobro so se pripravili in odrezali.
vki
Zupan Radoslav Simonič v družbi z Jetošnjimi šestimi odličnjaki, ravnateljem Jožetom Lahom in direktorico občinske uprave Valerijo Šamprl.
Grajena • Srebrno srečanje sošolcev
Še zmeraj so v formi
»Letniki 1966 so taki, ki jih ne delajo več,« so bili enotnega mnenja vsi tisti (nekoč) učenci osemletke na Grajeni, ki so se po 25 letih zaključka osnovnošolskega izobraževanja ponovno srečali na »srebrni« obletnici.
In, z malo hudomušnosti, so letniki '66 res težko ponovljivi, vsaj po kitajskem horoskopu, saj veljajo za znamenje ognjenega konja, ki se ponovi le vsakih 60 let! Kakšnega posebnega kulturnega programa si, danes že možje in žene, niso omislili, pač pa so raje preizkusili, koliko so po
toliko letih še »v formi«, zato so popoldanski del druženja namenili številnim športnim igram, večerne ure pa so minile v znamenju plesa ob glasbi in dišečem žaru, ni pa zmanjkalo niti smeha ob spominih na šolske norčije, ki so se nemalokrat končale tudi s kakšno grenko solzo.
Sicer pa je treba povedati še to, kot so zbrani posebej poudarili, da so eni redkih nekdanjih sošolcev, ki se srečujejo redno in ne le ob večjih obletnicah, ob vsakem srečanju pa se s šopkom spomnijo tudi štirih sošolcev, ki so že preminuli.
SM
Foto: vki
Foto: vki
Foto: SM
Prejeli smo
Ali naj še »jemanje« razumemo kot nujno zlo komunizma ?!
(Do takšnega razmišljanja me je privedel tudi prispevek cenjenega novinarja »našega časopisa«, ko je Štajerski tednik dne 28. 4. 2006 priobčil zanimivo reportažo - intervju z bratoma Ulm, ki jima je bila po 61 letih verjetna razpadajoča rojstna hiša in del nekdanje posesti v Halozah).
Kljub vsej slikovitosti prikazanih muk, ki so spremljale povojno komunistično jemanje, sem v zapisu vendarle pogrešal kakšno besedico obžalovanja ali vsaj sočutja z bratoma, saj danes vemo, da so tudi tovrstni stresi definirani z »vietnamskim sindromom«. In prav na to temo - duševna in ne samo materialna prizadetost razlaščencev, zlasti če je še ta bila povezana s torturo, kot pri Ulmovih z usodo Šterntal ter tudi naključjem, da sta brata po vezah sploh ostala živa. Borna reja brez možnosti šolanja pri sorodnikih na Hrvaškem je njima nato dejansko pripomogla obdržati sedaj tako iskreno jugoslovansko državljanstvo. Nekoliko starejšemu tretjemu bratu, ki je otroštvo preživel pri pobeglem očetu v Avstriji in tako ostal brez potrebnega državljanstva, pa po bedastem zakonu o varčevanju v komunizmu zaplenjene lastnine (ZDEN) še vedno ni dano »biti dedič iste matere in očeta«.
Naneslo pa je tudi, da sem 17.5.2006 imel priliko prisostvovati na sestanku republiškega odbora Združenja razlaščencev privatne lastnine (ZLRP) v Ljubljani. V »imenitni družbi še klasičnih kapitalistov« sem tako iz prvih ust poslušal na las podobne zgodbe in še vrsto informacij
0	novih krivicah, kot npr.: da še po 15 letih veljavnega zakona ni videti konca vračanju, saj še okrog 40 % zadev ni pravnomočnih (vložene so pritožbe dosedanjih izkoriščevalcev), na Evropskem sodišču pa še po devetih letih od prve pritožbe sploh niso začeli obravnavati te materije. To so seveda številke, ki so v nasprotju z uradno trditvijo, da je namreč že rešenih 92% zadev. Baje se sedaj na leto v državi dokončno rešijo le 3 večji primeri, da še v Sloveniji ni nihče uspel z odškodnino po ZDEN, ki je razlaščenim omogočena od leta 1992 pa do dejanske vrnitve, da se še Slovenci po svetu vedno javljajo kot de-nacionalizacijski upravičenci, čeravno je po ZDEN že rok prijav potekel, da lastniki vrnjenih stanovanj prejemajo tako nizko »neprofitno« stanarino (če jo sploh), da ne morejo vzdrževati propadajočih stavb. (V Nemčiji je cena podobne stanarine 10 EUR za m2, pri nas pa le
1	EUR).
Na smeh pa nam je vsem
udarilo takrat, ko je upravičenec devetdesetih let povedal primer, kako so ga uslužbenci upravne enote ob vračanju elektrarne posmehljivo spraševali, kaj bo zdaj počel z njo! Nato so še sledila podobna doživetja ostalih in dvignilo je tudi mene, ki v tej debati nisem pripadal tem klasičnim kapitalistom, ki so si imetje ustvarjali skozi generacije pridnih rok in ne, kot današnji »tranzicijski tajkuni« - čez noč. Rekoč v opravičilo prizadetim; »da (mlajšim) uradnikom ni zameriti takšnih spodrsljajev oziroma vprašanj, saj so v mladosti poslušali le o brezrazredni družbi, pozneje pa o socialističnem samoupravljanju, a skoraj nič o etiki«. Zanimiv je bil tudi izrečen stavek drugega gospoda, ki še tudi ni vsega dobil nazaj in mu ponujajo tako imenovano nadomestno zemljišče: »Zamislite si, komunisti mi ponujajo zemljišče prijatelja, ki se z gorami dokumentacije še prav tako bori za to svoje imetje.« Pa še to dilemo je bilo na združenju slišati: Ali to niso nove krivice, da še po 15 letih veljavnega zakona o denacionalizaciji ni videti konca in katere krivice nam tudi prav sedaj dokazuje evropsko sodišče?
Kot vidite, pretresljive zgodbe o družini Ulm iz Zavrča v »našem časopisu« nisem bral kot zgolj indiferentni vojaški raport. Še kako je danes potrebno razmišljati o krivicah in trpljenju, ki so ga tedaj doživljali lastniki kateregakoli imetja. Pa ni važno, ali so to bili graščaki, industrialci, »mali« ljudje ali cerkev. Bil je slepo prevzeti komunizem stalinovega kova!
Menim, da se te krivice ne bodo mogle nikoli popolnoma popraviti!
Rajko Topolovec
Pročelje ptujskega gledališča in strpnost do drugačnosti
Ptujčani smo izredno ponosni na nekdanje neoklasi-cistično pročelje našega gledališča, saj je v našem duhu povezano z najuspešnejšim obdobjem njegovega delovanja - s tako imenovanim avantgardnim gledališčem, ki sta ga vodila režiserja Fran Žižek in Jože Babič. V tem obdobju je bilo naše gledališče vodilno v Sloveniji. Seveda nekdo, ki ni Ptujčan ali/in teh dogodkov ne pozna, gleda na nekdanje pročelje gledališča izključno z materialnega stališča, ne pa z duhovnega. Sam pa verjamem, da se bo po ponovni postavitvi neoklasicistične-ga pročelja vanj znova naselil močan ustvarjalni duh ter povzročil njegov nezadržni umetniški vzpon.
V zvezi z obnovo ptujskega mestnega gledališča se mariborska enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine - ki očitno hote zavira začetek obnovitvenih del - vede sila eklektično: po eni strani izjavlja, da gledališče ni kulturni spomenik, po
drugi strani pa se dejansko obnaša, kot da je kulturni spomenik prve kategorije!
Sicer pa: kdo daje nekaterim Mariborčanom pravico uveljavljati svoje osebne arhitekturne poglede na Ptuju? Kot da je Ptuj vas, ne pa mesto z bogato kulturno tradicijo! Bodimo odkriti: Ptuj je bil središče (tudi kulturno) tega dela Evrope že, ko Maribor ni bil še niti vas!
Še o preoblikovanjih pročelja ptujskega gledališča. Ravnanje nacistov, ki so leta 1942 zrušili »drugačno« fasado ptujskega gledališča in jo nadomestili z današnjo, je s stališča nacističnih vrednot (čista rasa, čisti stil popolnoma razumljivo. Da pa imamo Ptujčani po 64 letih znova opraviti z nekom, ki nastopa s stališča moči in želi uveljaviti svojo voljo na analogen način, je v današnjem svetu, v katerem so t. i. sodobne vrednote: svoboda izbire, strpnost, samostojnost ^ (prav zaradi upoštevanja le-teh na Zemlji po drugi svetovni vojni ni prišlo do spopadov svetovnih razsežnosti), popolnoma nerazumljivo! Kdaj bomo torej končno Ptujčani dosegli partnerski odnos z Mariborčani, ne pa njihovo nastopanje s stališča moči?
Leta 2005 je opravil dr. Blatnik s sodelavci z Inštituta za simbolno analizo in razvoj informacijskih tehnologij primerjalne raziskave
v	okviru večjih slovenskih mest v zvezi s prognozo uspešnosti njihovega nadaljnjega razvoja. Po teh raziskavah je - glede upoštevanja sodobnih vrednot (med katere sodi tudi strpnost do drugačnosti na vseh področjih, in kar je nujen pogoj za uspešen razvoj) - Ptuj daleč pred Mariborom. Zadnje dogajanje v zvezi s ptujskim mestnim gledališčem le potrjuje rezultate teh raziskav!
Adolf Žižek
Zipfov zakon in razvoj mesta
V zadnjem času je moč v slovenskih občilih zaslediti obtožbe na račun nekaterih posameznikov, ki bi naj bili »krivi« za zaostajanje razvoja v nekaterih slovenskih mestih. Kdo je torej »kriv« za hiter razvoj Celja, za zaostajanje Maribora itn.? Pravi odgovor je: V tržnem gospodarstvu kot posameznik nihče!
Če namreč obravnavamo sistem, katerega komponente so mesta, je ta sistem v tržnem gospodarstvu dinamičen - to pomeni, da so v izbranem trenutku nekatera od mest v razvojnem vzponu, druga v razvojnem zaostajanju, tretja pa v stagniranju. Že desetletja je znan tako imenovani Zipfov zakon, ki je bil prvič objavljen v Zipfo-
vi	knjigi Human Behaviour and the Principle of Least Effort (New York: Addison-Wesley, 1949) in po katerem si sledijo v okviru vsake nacije mesta po velikosti tako: po velikosti drugo največje mesto ima približno polovico prebivalstva največjega,
tretje mesto tretjino prebivalstva največjega, četrto mesto četrtino itn.
Da Zipfov zakon velja tudi v okviru Slovenije, ni težko dokazati, saj ima resnično Maribor približno polovico prebivalcev Ljubljane, Celje tretjino prebivalcev Ljubljane itn. Zipfov zakon je leta 1955 matematično obdelal Nobelov nagrajenec Herbert Simon, vendar znanstveniki takrat za ta zakon niso našli ustrezne razlage (modela). Šele pred nekaj leti je Robert Axtell razvil zapleten algoritem, na čigar podlagi je bil razvit računalniški model, ki poda kot rezultat prav Zipfov zakon. Ta Axtellov model upošteva poleg družboslovnih komponent tudi humanistične in naravoslovne, kar je bilo potrebno za postavitev tega modela. To je uspelo prav Axtellu tudi zato, ker obvlada poleg računalništva tudi področji ekonomije in naravoslovja.
Izkaže pa se, da je v okviru Axtellovega modela nujen pogoj za uspešen razvoj nekega mesta to, da uspe zadržati doma svoje nadarjene prebivalce, pa tudi privabiti med sebe nadarjene posameznike od drugod. Da je moč uresničiti to, mora vladati v mestu ustrezna prijazna »klima«, ki vključuje dovolj kulturnega, pa tudi pouličnega in športnega dogajanja, simpatij med prebivalci, zlasti pa medsebojne strpnosti. Le mesta, ki jim bo uspelo uresničiti vse to, se bodo v prihodnosti ustrezno razvijala.
Adolf Žižek
Krvodajalci
4. maj - Stanko Gorjup, Bresnica 67; Albin Belšak, Koračice 22; Darko Sklepič, Miklavž pri Ormožu 36; Janko Munda, Trnovci 18; Drago Slavinec, Mali Brebrov-nik 13; Stanko Perger, Velika Nedelja 6; Herman Prejac, Sv. Tomaž 35/b; Mirko Petek, Mezgovci 39/b; Branko Rajh, Savci 23; Željko Majcenović, Lackova 4, Ptuj; Stanko Habjanič, Zg. Gruškovje 59; Bojan Potočnik, Zakl 28/c; Jožef Bedrač, Bodkovci 32; Jože Kozel, Zg. Gruškovje 18; Dušan Krajnc, Strejaci 14; Slava Potrč, Prarad 48; Ivan Auer, Pobrežje 151/ a; Franc Trafela, Tržec 45; Jožef Zebec, Belski Vrh 102; Franc Šuen, Juršinci 88; Franc Gornjec, Hlaponci 7; Vinko Kodrič, Dobrina 54; Rajko Lesjak, Mali Okič 20/a; Matjaž Horvat, Kvedrova 3, Ptuj; Franc Grlica, Podvinci 83/c; Ivan Jaunik, Majeričeva 10, Maribor; Ivan Gajšek, Zg. Sveča 8; Janez Krajnc, Zagorci 9; Alojz Kikl, Skorba 6; Jurij Gajšek, Belski Vrh 24; Janez Golob, Kicar 140/c; Damjan Ferš, Hajdoše 6; Stane Kelc, Paradiž 90; Jana Bedrač, Ul. 25. maja 19, Ptuj; Dušan Gavez, Korenjak 11. 8. maj - Maja Broder, Mače 10/a, Preddvor; Klemen Žmauc, Dragovič 9; Marija Žmauc, Dragovič 9; Anton Mlakar, Pobrežje 54/a; Ivanka Vidovič, Kraigherjeva 27, Ptuj; Ivan Šegula, Juršinci 48; Jožef Ivan-čič, Turški Vrh 97; Sabina Korošak, Mala Nedelja 28; Marjan Merc, Arbajterjeva 4, Ptuj; Nataša Martinčič, Pacinje 26; Miroslav Ilešič, Hvaletinci 3; Vladimir Za-goršek, Dornava 145; Dragica Martinčič, Pacinje 26; Dejan Rižnar, Ptujska c. 10, Ormož; Andrej Plohl, Draženci 21; Miran Jagarinec, Spuhlja 108; Miran Valenko, Draženci 10/b; Vinko Simonič, Dornava 3; Ivanka Muraj, Levanjci 2; Robert Bračko, Prešernova ulica 23/b, Ptuj. 11. maj - Ivan Lukman, Obrež 117; Tadej Lukman, Obrež 117; Stanislav Tomažič, Dolga lesa 10; Brigita Furjan, Markovci 71; Dragica Dobič, Dornava 88/b; Peter Žnidarič, Dupleški Vrh 16; Janko Majerič, Podvinci 78; Marjan Ratek, Dornava 147/d; Robert Ponde-lak, Zg. Pristava 12/a; Roman Horvat, Placerovci 14/a; Miran Tušak, Gorišnica
106; Marko Lepoša, Markovci 70; Jože Kelc, Goričak 58; Janko Kos, Zg. Velovlak 22/a; Angela Slodnjak, Zagorci 87; Milica Petek Filipovič, Ul. 25. maja 9, Ptuj; Pavel Petrovič, Moškanjci 53/a; Andreja Mihelač, Sagadinova 11, Ptuj; Zvonka Rozman, Hum pri Ormožu 27; Franc Forštnarič, Markovci 55; Franc Prelog, Markovci 52; Ivan Slameršek, Pestike 1/ a; Robert Ovčar, Cankarjeva 9, Ptuj; Ivan Fras, Sovjak 71/a; Jože Hameršak, Gub-čeva 4, Ptuj; Janko Ozmec, Trgovišče 52; Franc Herga, Dornava 129; Ivan Sakač, Gibina 38; Roman Resman, Podvinci 68/a; Walter Slatinšek, Šentiljska 118; Roman Fras, Trnovska vas 30; Borut Korenjak, Anželova 1, Ptuj; Veronika Ko-drič, Stojnci 31; Marija Prelog, Markovci 52; Vinko Kokol, Dornava 1/a; Martin Prevolšek, Čermožiše 45/c; Roman Petrovič, Ilčeva 15, Ptuj; Daniel Nahberger, Kopališka 14, Kidričevo; Vladimir Fras, Hlaponci 25/a; Bojan Mesarič, Ptujska 53, Pragersko; Slavko Petrovič, Podvinci 2; Drago Kristovič, Spuhlja 135/a; Milan Čuš, Kicar 55/a; Stanko Hriberšek, Stojn-ci 137/c; Lidija Belšak, Markovci 70; Stanislav Korpar, Žabjak 24; Peter Vrtačnik, Markovci 7; Brigita Cimerman, Markovci 58/a; Srečko Mlakar, Pacinje 28/a; Bogdan Gajser, Mezgovci 40; Stanko Bosilj, Turški Vrh 98; Mihael Herega, Panonska 5, Ptuj; Boris Petek, Dornava 88/d; Alojz Cizerl, Mezgovci 62; Aleksander Šeruga, Volkmerjeva 11, Ptuj; Sonja Jevšenak, Bukovlje 62, Stranice; Brigita Mihelič, Mestni Vrh 104/a.
15. maj - Boris Vuk, Strmec 16/a; Marjan Vajda, Spodnji Ključarovci 1; Jože Florjanič, Dornava 131/b; Jože Kokot, Mezgovci 61/b; Slavko Perko, Juršinci 76; Marija Vesenjak, Placerovci 1; Antonia Planinc, Koresova 14, Ptuj; Marinka Vo-grin, Dornava 92/b; Roman Drevenšek, Podvinci 45; Mirko Moran, Kraigherjeva 26, Ptuj; Maksimiljan Pihler, Štuki 26, Ptuj; Drago Dobnik, Kungota 40; Anica Jus, Žetale 56; Rado Peršak, Žetale 12; Marjan Serdinšek, Nova vas pri Ptuju 58; Tomislav Kukec, Veliki Lovrečan 17; Janko Kodrič, Bukovci 92/a; Manja Kokol, Lasigovci 10/a; Branka Pergar, Jadranska 7, Ptuj; Sonja Šneberger, Mestni Vrh 22, Ptuj; Majda Kekec, Borovci 63; Boris Ilec, Gorca 81/a, Podlehnik.
Strukturni skladi EU v Sloveniji
Zavod RS za zaposlovanje je 28.3.20D6 objavil
Javno povabilo delodajalcem za izvedbo aktivnosti
USPOSABUANJE NA DELOVNEM MESTU IN INTEGRIRANI PROGRAMI USPOSABUANJA za obdobje 2006-2007
Delodajalci ste vabljeni, da na Območne službe Ptuj, Maribor in Murska Sobota oddate predloge programov usposabljanja. V programe se vključijo brezposelne osebe.
Rok za oddajo predlogov: do porabe sredstev.
Na podlagi potrjenega programa usposabljanja se brezposelna oseba vključi v usposabljanje za konkretno delo pri delodajalcu. Cilj je kasnejša zaposlitev brezposelne osebe.
Delodajalcem se sofinancirajo upravičeni stroški usposabljanja.
Usposabljanje se prednostno izvaja: pri delodajalcih iz posebej opredeljenih dejavnosti in pri delodajalcih, ki usposabljajo za deficitarne poklice.
Program sofinancira Evropski socialni sklad.
Več informacij: spletni portal EU-skladi (www.gov.si/euskladi) ali spletna stran Zavoda RS za zaposlovanje (www.ess.gov.si) - rubrika Javni razpisi.
Oglas se financira v olnitu ptnjilda telinična pomoč OImščaoje javnosti 2DD5. Piojakt dolnn financira Enopsla anija, in sicai v nliriiD Enopslioga sldada za regionalni razvoj.
Mali oglasi
STORITVE
34 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si.
GSM in RTV-servis in trgovina na Ptuju, dekodiranje, baterije in dodatna oprema. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45, 041 677 507.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250 933._
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM 041 676 971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187._
POPRAVILO TV-, video-, radioapa-ratov, servisiranje PC ra~unalnikov. Servis GSM aparatov. Storitve na domu. Ljubo Juri~, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
i
RAČUNOVODSKE STORITVE za s. p. in podjetja. Tel. 02 787 11 00. PAROS FRS, d. o. o., Osojnikova c. 22, 2250 Ptuj, matjasic.milica@amis.net
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvoriš~ in parkiriš~, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Hasanagi~, s. p., Cesta 8. avgusta 18 a, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.

TESNJENJE OKEN IN VRAT s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5 b, Ptuj. GSM 031 621 594.
}
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851 324: elektroinštalacije, meritve elektri~-nih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
DELO
DELAVCA s C-kategorijo zaposlimo. Franc Zamuda, s. p., Mizarstvo in trgovina, Spuhlja 100 c. Tel. 748 10 56 ali 041 604 322.
NEPREMIČNINE
WÏIIW« nepremičnine
sinus LUNA _ .
ÏPra P-722 ^	'

SAMOSTOJNA HISA
I Rii-Podvinci, grajena 1.2001, 1110 irS, ravna parcel 2134 in2, nedokonaná gradnja, samostojna garaža, vsi (iBju« na parali: voda,ilektiika,l8l,Cal», a-SBmioSiï 150^36«
Mb: 02/22 999 22 Ptuj: 02/77 777 77
luna-mb.si sirius-nep.si
V PTUJU na dobri lokaciji (Trste-njakova ulica 5 a) oddamo v najem poslovni prostor, 40 m2. Tel. 041 337 864.
PTUJ, okolica, kupim zazidljivo parcelo velikosti najmanj 10 a. Telefon 031 561 375.
GRADBENO PARCELO (500 m) ob vznožju gozda (3.200 m) z gradbenim dovoljenjem in za~eto gradnjo v Zamušanih prodam kupcu, ki lahko nadaljuje gradnjo takoj letos. Telefon 040 837 888.
PRODAM zemljiš~e 14 arov in 7 arov v Grajenš~aku. Tel. 040 797 518._
PRODAM gradbeno parcelo primerno tudi za vikend na zelo lepi son~ni legi pri Juršincih. Telefon 02 745 01 30, 031 546 518.
INSA^
nepremičnine
info: EUROPARK Maribor
V ČUDOVITEM OKOLJU POD PEKRSKO GORCO pihamo različna stanovanja od 51,3m2 do 87,47ni2, dvigalo, možen nal(up
tel.: 33 15 800 041/617 169 www.insa.si
INSAd.o.o., Mariborska cesta 40. Sentnj v SI. Goricah
KMETIJSTVO
PRODAM 300-litrsko škropilnico za koruzo, širine 8 m. Tel. 040 797 518.
PRODAJAMO kakovostne višnje, Štefan Ga~nik, Bodkovci 11 a, Jurš-inci, tel. 041 206 444 ali 758 10 21
PRODAM 1,5 ha bukovega gozda na Jelovicah (Vundošek). Telefon 782 97 41.
PRODAM kosilnico. Telefon 041 502 138.
PRODAM traktor Same Explore 90, letnik 1988, cena po dogovoru. Informacije na telefon 041 396 416.
PRODAMO seno - okrogle bale. Telefon 041 678 980 ali 05 75 35 291, zve~er.
KVALITETNE VIŠNJE lahko dobite pri Lešnik, Klepova ulica 12, 2250 Ptuj, telefon 02 748 14 03, 041 723 945.
PRODAM seno v balah. Telefon 794 53 11.
BELE KOKOŠI, 4 kg, po 750 sit za žival. Naro~ila sprejemamo po telefonu 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23.
PRODAM ve~jo koli~ino mešanih drv, bukev hrast, možnost z dostavo. Telefon 041 723 957.
PRODAM odojke od 25 do 30 kg. Telefon 031 545 024.
PRODAM je~men z njive. Telefon 041 739 010._
REZERVOAR, 3000 l, za kurilno olje ugodno prodam. Mobitel 031 866 134.
PRODAM koruzo, luš~eno ali v storžih. Informacije na telefon 031 487 986.
PRODAM kozli~ke, ekološka reja. Telefon 041 783 224.
PRODAM odojke. Telefon 031 870 447.
KUPIMO, bikce simentalce, stare od 10 do 14 dni, dobro pla~ilo. Ponudbe na telefon 041 875 779.
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
RAZNO

Nižja obrestna mera od1.7.
Ugoden stanovanjski kredit lahko odplačujete sami ali skupaj združinskimičlani. Tudi za nekomitentel Polovični stroški odobritve do 15.7.
www. nkbm.si -> izračuni
(((»08017 50")
KitE^isiir
^^Nova KBM<
Vele, Trgovska družba d.d. Domžale
ODPIRA NOVO PRODAJALNO STILUS PTUJ
če želite delati v prodajalni z oblačili, obutvijo in modnimi dodatki Stilus, ki se bo odprla predvidoma v mesecu septembru 2006 na Ptuju, na Ormoški cesti, vas vabimo, da se nam pridružite. Delovno razmerje želimo skleniti za nedoločen čas s poskusnim delom za:
Poslovodja III 1 izvajalec m/ž, ki ima:
V. stopnjo izobrazbe - ekonomska, komercialna, trgovska, usposobljen za uporabo programskih orodij Microsoft Office, izpit iz varstva pri delu.
Vodja izmene v poslovalnici II 1 izvajalec m/ž, ki ima:
IV. stopnjo izobrazbe - trgovska,
usposobljen za uporabo programskih orodij Microsoft Office, izpit iz varstva pri delu.
Prodajalec blagajnik 8 izvajalcev m/ž, ki imajo:
IV. stopnjo izobrazbe - trgovska,
usposobljen za uporabo programskih orodij Microsoft Office, izpit iz varstva pri delu.
Za vsa objavljena delovna mesta se zahteva 1 leto delovnih izkušenj na delih za katere se prijavlja. Pisne vloge z ustreznimi dokazili o izobrazbi in kratkim življenjepisom bomo sprejemali 8 dni
po objavi, na naslov VELE, Trgovska	StÍl SÍ H
družba d.d. Domžale, Kadrovska služba, Mestni trg 1, 1230 Domžale.
stilus
PRODAM garažna vrata, dvojna, dvokrilna, hrastova, natur barve, širine 230 x 215 cm s termopan steklom in kovaškimi te~aji, cena po dogovoru. Informacije na telefon 031 233 239.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Pla~am takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
31-LETNI, PRIVLAČEN, z dobrim, resnim, iskrenim in poštenim namenom iš~e sebi primerno prijetno, preprosto zvesto dekle s službo, še brez otrok, z željo po resni in trajni zvezi. Telefon 041 579 784.
POČITNIŠKO prikolico Braco prodam ter šotor za štiri osebe Indo-plati. Telefon 02 781 4661, 041 485 754.
PRODAM regal, kovinski, in mizico za dnevno sobo. Telefon 041 739 010._
PRODAM mladi~e ameriškega stafford terierja, ~rno bele. Tel. 031 752 664.
PRODAM prtljažnik za opla vectro, nov model, z nosilci za kolesa. 041 669 305
Petek, 7. julij
8.30
11.00
12.00
18.00
18.00
20.00
20.00 21.00
21.00
21.00
do 12.00 Ormož, Osnovna šola, kopanje v ormoškem bazenu, za malico bo poskrbljeno, dodatne informacije na telefon 031 711 446 Ptuj, v Zbirki drobnega arheološkega gradiva Muzejski trg 1, odprtje razstave Kavni servis družine Zois, ogledali si boste lahko še tero sigila-to in predmete livarske obrti iz rimske dobe ter porcelan in kovaške predmete iz 19. stoletja
Ptuj, galerija Magistrat, odprtje razstave likovnih del akademskega slikarja Viktorja Rebernaka Reminiscencve
Ptuj, v Pokrajinskem muzeju, razstava Turki v Evropi, razstava prikazuje srečanje med turško in evropsko kulturo v preteklosti, razstavo si lahko ogledate vse do 3. septembra
Ormož, razstavišče avle Občine Ormož, razstava Antona Sovreta Anni Poetovienses ptujska leta (1919-1926)
Benedikt, v prireditvenem šotoru, osrednja prireditev ob 7. občinskem prazniku občine Benedikt
Velika Nedelja, šotor pri gasilskem domu, veselica z ansamblom Gamsi Slovenska Bistrica, notranje dvorišče gradu ali viteška dvorana, Ob istem času, enkrat drugič, komedija v izvedbi Teatra Komedija iz Ljubljane
Vurberk, na gradu, gledališka predstava Micka, predstava Mestnega gledališča Ptuj
Ormož, grajsko dvorišče, Ormoško poletje: Tadej Vesenjak, Den prle-ških ustvarjalcof
Sobota, 8. julij
10.00
11.00
14.00
14.00
15.00
19.00 19.00
20.00
21.00
21.00
Ptuj, pred knjigarno Mladinska knjiga, bralna terasa, predpremierna predstavitev knjige pesnika Aleša štegerja »Ptujska knjiga« do 17.00 Ptuj, pedagoška soba na gradu, Grajski vrtiček, muzejska igralnica za otroke, ob pomoči Grajske vrtnarice se bodo otroci v Grajskem vrtičku brezplačno igrali in risali
Prvenci, odprtje razstave starih strojev, prikaz multivizije »Od zrna do kruha«, pripravlja prosvetno društvo Prvenci - Strelci Velika Nedelja, pri gasilskem domu, 10. gasilsko tekmovanje za pokal Velike Nedelje
Borl, na gradu, predaja novega vozila PGD Cirkulane, organizira PGD Cirkulane
Ptuj, cerkev sv. Jurija, sprejem novomašnika br. Damjana Tikviča Zavrč, zbiranje pred gasilskim domom, nočni pohod ob polni luni po Zavrču, v počastitev občinskega praznika občine Zavrč Velika nedelja, pri gasilskem domu tradicionalna Velikonedeljska noč z ansamblom Vitezi Celjski
Ormož, grajsko dvorišče, Ormoško poletje: Boom teater, komedija Izbrisani
Ptuj, Caffettaria in Old Irish Pub, večer arabske glasbe
Ptuj - Ljubljana, izlet v hišo eksperimentov, informacije na telefon 780
55 40
Nedelja, 9. julij
9.00
10.00 11.00
12.00
14.00
21.00
Mostje, športni park Laze, 2. medobčinsko gasilsko tekmovanje, pripravlja GZ Juršinci v sodelovanju z GZ Destrnik in GZ Trnovska vas
-	Vitomarci
Ptuj, župnijska cerkev sv. Jurija, nova maša br. Damjana Tikviča do 17.00 Ptuj, pedagoška soba na gradu, Grajski vrtiček, muzejska igralnica za otroke, ob pomoči Grajske vrtnarice se bodo otroci v Grajskem vrtičku brezplačno igrali in risali
Ptuj, cerkev sv. Petra in Pavla, po maši nastop izvrstnih glasbenikov CCF Band and drums, popoldan jih boste lahko slišali v Termah Ptuj in na mestnih ulicah
Prvenci, Mletev s kmečkimi igrami, pripravlja prosvetno društvo Prvenci
-	Strelci
Ormož, grajsko dvorišče, zaključni koncert udeležencev poletne šole petja
Ptuj, izlet na Jalovec, vodi J. Vertič, organizira PD Ptuj, telefon 777 15 11 Ptuj, CID, raziskovalni tabor Drava 2006, teren in laboratorij, informacije na telefon 780 55 40, traja vse do 14. julija
Ponedeljek, 10. julij
8.30
10.00
10.00
18.00 20.00 20.00
22.00
do 12.00 Podgorci, poletne ustvarjalne delavnice za otroke od 1. do 5. razreda, DPM Podgorci, telefon 031 233 229
do 12.00 Ptuj, CID, delavnica nakita, za osnovnošolce, prijave obvezne, kotizacija 3.000 SIT, telefon 780 55 40
do 12.00 Ptuj, Ljudski vrt, ulične delavnice, brezplačne, traja vse do 14. julija
Ptuj, CID, razstava o dejavnostih mladih planincev Ormož, na avtobusni postaji, pohod ob polni luni Ptuj, hotel Mitra poletno prizorišče, koncert Velikega pariškega ansambla saksofonov, dirigent Kakako Abe, solista Miha Rogina in Claude Delangle
Ptuj, Grajska 3, performans Petra-Genetrix ali Maša pred vrati mitreja, v primeru dežja v Stari steklarski delavnici
Ormož, 4. mladinski raziskovalni tabor, informacije na telefon 741 72 90 Ormož, poletni tabor na Pokljuki v organizaciji PD Maks Meško Ormož, telefon 041 832 600 Ormož, hotel, dnevi pizz
Ptuj, CID, delavnica nakita, informacije na telefon 780 55 40
TV Ptuj
Sobota, ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Glasbena oddaja 5 let uspehov ansambla Pogum - 2. del, nastopajo: ansambel Pogum, kvintet Dori, Navihanke, Marjan Zgonc in Ansambel Lojzeta Slaka.
Kino Ptuj
7., 8. in 9. julij, ob 19.00 Zadnji udarec. Ob 21.10 Zadnji spopad.
KOLOSEJ Maribor
Petek, 7. julij, ob 16.20, 18.50, 21.50 in 23.50 Nekaj samo za punce. Ob 19.45 Tsotsi. Ob 16.30, 19.00, 21.30 in 00.00 Ulični tango. Ob 21.45 in 00.05 Grbavica. Ob 15.40, 17.40 in 21.55 Ultraviolet. Ob 21.15 Gospodar vojne. Ob 17.10, 19.20, 21.40 in 23.55 Poseidon. Ob 16.40, 19.05, 21.25 in 23.45 Ameriške sanje. Ob 14.50, 17.00 in 19.10 Divjina. Ob 17.30, 19.50, 22.10 in 00.30 Omen 666. Ob 15.05, 17.15 in 19.25 Očka, ne ga srat! Ob 15.30, 18.30 in 21.35 Da Vincijeva šifra. Ob 17.20, 19.40, 22.00 in 00.20 Podzemlje.
Sobota, 8. julij, ob 13.50, 16.20, 18.50, 21.20 in 23.50 Nekaj samo za punce.
Ob 13.30 in 19.45 Tsotsi. Ob 14.00, 16.30, 19.00, 21.30 in 00.00 Ulični tango. Ob 21.45 in 00.05 Grbavica. Ob 15.40, 17.40 in 21.55 Ultraviolet. Ob 21.15 Gospodar vojne. Ob 15.00, 17.10, 19.20, 21.40 in 23.55 Poseidon. Ob 14.10, 16.40, 19.05, 21.25 in 23.45 Ameriške sanje. Ob 12.40, 14.50, 17.00 in 19.10 Divjina. Ob 15.10, 17.30, 19.50, 22.10 in 00.30 Omen 666. Ob 12.50, 15.05, 17.15 in 19.25 Očka, ne ga srat! Ob 15.30, 18.30 in 21.35 Da Vincijeva šifra. Ob 14.40, 17.20, 19.40, 22.00 in 00.20 Podzemlje.
Nedelja, 9. julij, ob 13.50, 16.20, 18.50 in 21.20 Nekaj samo za punce. Ob 13.30 in 19.45 Tsotsi. Ob 14.00, 16.30, 19.00 in 21.30 Ulični tango. Ob 21.45 Grbavica. Ob 15.40, 17.40 in 21.55 Ultraviolet. Ob 21.15 Gospodar vojne. Ob 15.00, 17.10, 19.20 in 21.40 Poseidon. Ob 14.10, 16.40, 19.05 in 21.25 Ameriške sanje. Ob 12.40, 14.50, 17.00 in 19.10 Divjina. Ob 15.10, 17.30, 19.50 in 22.10 Omen 666. Ob 12.50, 15.05, 17.15 in 19.25 Očka, ne ga srat! Ob 15.30, 18.30 in 21.35 Da Vincijeva šifra. Ob 14.40, 17.20, 19.40 in 22.00 Podzemlje.
Ponedeljek, 10. julij, ob 16.20, 18.50 in 21.20 Nekaj samo za punce. Ob 19.45 Tsotsi. Ob 16.30, 19.00 in 21.30 Ulični tango. Ob 21.45 Grbavica. Ob 15.40, 17.40 in 21.55 Ultraviolet. Ob 21.15 Gospodar vojne. Ob 17.10, 19.20 in 21.40 Poseidon. Ob 16.40, 19.05 in 21.25 Ameriške sanje. Ob 14.50, 17.00 in 19.10 Divjina. Ob 17.30, 19.50 in 22.10 Omen 666. Ob 15.05, 17.15 in 19.25 Očka, ne ga srat! Ob 15.30, 18.30 in 21.35 Da Vincijeva šifra. Ob 17.20, 19.40 in 22.00 Podzemlje.
ODKUP, PWDAJA, MENJAVE VOZIL PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE LEASING
Ptujska C. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662. avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA 5,1	€	BARVA
ALFAR0ME01561,6	1998	990.000	4.131,19	RDEČA
AUDI A41,9 TDI LIMUZINA	2001	3.090.000	12.894,34	SREBRNA
AUDI A61,9 TDI KARAVAN	2003	3.560.000	14.813,88	ČRNA
BMW 320 D KARAVAN	2002	3.14Q.000	13.102,98	KOV. MODRA
DAEWOO LANDS 1,4	2002	760.000	3.129,69	KOV ZLATA
FIAT PANDA 1,3 D MULTIJET	2004	1.890.000	7.886,83	KOV ČRNA
FIAT PUNT01,2	2002	1.230.000	6.132,69	KOV MODRA
FIATMAREA1,8I16V	1999/12	960.000	3.964,27	KO. SIVA
FORD MONDED 2,0 TDI KARAVAN	2001	1.990.000	8.304,12	SREBRNA
NISSAN TERANO 2,7 TU	1998	2.370.000	9.889,83	KOV RDEČA
OPELASTRA 1,6 KARAVAN	1999	1.100.000	4.590,21	KOV ZELENA
OPEL MERIVA 1,7 DTI	2006	2.890.000	12.059,76	KOV SIVA
PEUGEDT307 1.6	2002	2.090.000	8.930,06	K0V7FIFNA
VW PASSAT 1,8 lUMUZINA	1997	1.160.000	4.798,86	RDEČA
VWSHARAN1,9T1)I	2001	3.260.000	13.662,00	KOVMODRO-ZEL
Na zalogi preko 40 vozil.
Cena v EUR |e obračunana po centralnem paritetnem tečaju 239,640
Šenpetrska 11,Maribor- Brezje Tel.: 02/471 03 53. Gsm: 040 221 921 e-mail: avto.zebec@siol.net
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL! KREDIT NA POLOŽNICE ŽE SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO! UGODNI PREPISI!
Ponudba rabljenih vozil
i i
ZNAMKA	LETNIK	SIT CENA EUR		BARVA
BMW31BD	2D03	3.699.009	15.390,10	ČRNA
ALFA ROME01561,9 DJ	1999	1.499.009	6.217,60	KDVSREDRNA
CHRYSLER PT CRUISER 2.2 CRD	2094	3.499.009	14.563,50	KDVSREDRNA
FIATBRAVD1.6SX	1997	599.009	2.462,03	METALIK MODRA
FIATBRAV01.9JID	2991	1.299.000	5.363,68	KDVČRNA
FIAT MULT1PIA 1.6	1999	1.479.000	6.134,20	KDVSRERRNA
FIATPUHTOSSS	1996	279.000	1.126,69	ZELfNA
HONDA ACCORD 2,01	1995	599.009	2.462,63	KDVSREDRNA
MERCEDES C KARAVAN 220 GDI	2092	3.799.000	15.015,39	TEMNO MODRA
RENAULT GRAND SCENIC1,9DCI	2994	3.999.009	16.234,68	METALIK SRERRNA
kODA SUPERB 1,9 TD1130 KM	2002	2.769.000	11.517,28	TEMNO MODRA
VWGDLflV1.9TDI	1999	1.679.009	6.960,79	KDVSREDRNA
VW PASSAT 1.9 TDI LIMUZINA	2991	2.799.000	11.642,46	MODRA
VWGDLPVUTOI	2994	3.199.000	13.311,63	TEMNO MODRA
MERCEDESA1GDCDI	2991	2.299.000	9.556,60	ČRNA
Cena v EUR is obračunana po centralnem paritetnem teieju 239.640
Vse za gra iz i^etalke
-10 % POPUST za gradbeni matErial, okna Jelovica, Knauf, tialœvci, laminat, stenske obloge...
NOVO
ugodna ponudba strešne opeke MARSIGLIESE, DOPPIA STELLA, ALPINA
opeka strešna 2.494.- su
m^	10,41 €
slemenjak	669.-	SU
strešni	2,79 €	
slemenjak strešni	1.996.-	SU
končni	8,33 €	
slemenjak strešni	3.289.-	SU
3 kraki, kos	13,72 €	
slemenjak strešni 2.499.-su
obojestranski, kos	10,43 €
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj /njN Rogozniška/, tel: 02/749 18 00 _
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI iN KREDITI NA POLOŽNICE!
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACUA dr. denl. med. Zvonko Notesberg
Tinianova 1, Ptui (ob Mariborski cesti), tel.: 02 7S0 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
_možnost obroiineaa odplačSlg_

www.smigoc.si
SAM>N
POHIŠTVA
Prodaja vozil
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, IVI. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po v. 0038549 372-605
SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 O
flllHiliUilJiMiHirĐ
[tíii/2280110 »wSS»,!
Znamka	Letnik	rsm C®™» r«		
FORD ESCORT 1,61 FLASH KAR.	1997	550.000	2.295,11	BELA
RENAUIICUO 1,2 FIDJI	1997	520.000	2.169,92	RDEČA
BMW 3181	2002	3.230.000	13.478,55	KOV. ČRNA
VOLKSWEGEN PASSAI 1,9 TDI	2002	2.640.000	11.016,52	MODRA
HYUNDAI LANTRA 1,8 GIS KAR.	1997	670.000	2.795,86	KOV. ZELENA
MrrSUBISHI LANCER 1,3 OU	1669	660.000	2.754,13	KOV RDEČA
FORD FOCUS WAGON 1,6	1999	1.230.000	5.132,70	KOV MODRA
FIAIPUNT01,2SX	2001	980.000	4.089,47	KOV OPEČNA
AlFA 1471,6 PROGRESSION	2001	1.770.000	7.386,08	RDEČA
BMW 3181	1997	1.280.000	5.341,35	KOV MODRA
FIAI BRAVO 1,616 V SX	1997	750.000	3.129,69	KOV S. MODRA
RENAUIIMEGANE1,4ERN	1998	780.000	3.254,88	BELA
HONDA aVIC 1,418	1998	980.000	4.089,47	KOV SREBRNA
PEUGEOI206l,4	2000	1.180.000	4.924,05	KOV m,ENA
SEAI TOLEDO 1,9 TDI	2000	1.770.000	7.386,08	KOV MODRA
RENAUn MEGAN 1,416VRN	1999	920.000	3.839,09	BELA
BMW 3161 COMPACT	1996	840.000	3.505,26	VIJOLA
FL(rSIIL01,4l6v6SPEED	2005	2.350.000	9.806,38	KOV ČRNA
MA2J)A323C1,5I	1996	740.000	3.087,97	KOV ČRNA
MERCEDES-BENZ A160	1999	1.730.000	7.219,16	RDEČE
RENAUIIIWING01,2	1998	635.000	2.649,81	BELA
FUI PUNIO 55 SOLE	1999	690.000	2.879,32	KOV SREBRNA
OPEL VECTRA 2,0 16VDI	1999	1.290.000	5.383,07	BELA
BMW 5231	1997	1.830.000	7.636,45	KOV ZELENA
Informativni preračun po centralnem paritetnem tečaju 239,640 = 1 EUR
ODPRODAJA VZORÍ NID IMODELDV

Od 180 SIT
zaščitne hlače, bunde, bluze, pelo majice, ® plašči, telovniki, vetrovke, kombinezoni,...
Zaščita Ptuj d.o.o., Rogozniška c. 13, Ptuj
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
V
Stajmki
TEDNIK
PETKOVO IZDAJO

AdriaticSlovenica
Zavarovalna družba d,d, • Članica Skupine KD Group
VABI K SODELOVANJU
dinamične, ambiciozne in komunikativne sodelavce za delo na terenu za sklepanje vseh vrst zavarovanj
Pisne prijave s kratkim življenjepisom pošljite na naslov Adriatic Slovenica d.d. Panonska ulica 1 2250 Ptuj
AdriaticSlovenica
ZavanDvalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group I
www.tednik.si
KREDITI!
Do 7 let za vse zap., ter upokojence, do 50 % obr. Krediti na osnovi vozila ter leasingi za vozila stara do 10 let. iVIožnost odpiačiia na položnice, pridemo tudi na donn! NUMERO UNO Robert KiJi<oveo s.p., iVIiinsita ui. 22, iVIaribor, tei. 02/252 48 26, mob 041 750 560,041 331 991.
www.radio-tednik.si
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
.iílB€LCONT£rir
Hardek 34/g, 2270 OI?MOŽ tel.: 02/741 13 80 www.belcont.si
NAŠA IZVEDBA- VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA
poslovna skupina
priinaaie za aajboliše dosežke r gmlbeaišln:
ZAMONTAŽOPVC OKEN IN VRAT ZA PROIZVODNJO
Priporočamo se s svojimi izdoiki in storitvami:

II''	okna
|i''	vrata
|i''	garažna vrata
|i''	industrijska vrata
r senčila |i'' zimski vrtovi F izolacijske steklene fasade
ÊCamOSTJEPRVA
DANA BESEDA OBVEZUJE
SENČILA MARIBOR
Ružica Levar, inž, gr., s.p.
novai 2204 ÍMÍKUWŽ
Tel.: 02 629 23 78 GSM: 041 670 434
.MARKIZE (TEIVDE) I ALU ŽALUZIJE > ROLOJI
LAMELNE ZAVESE
Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize
IMaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
v
Štajerski
TEDNIK
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
NAROČILNICA ZA TEDNIK Ime in priimek:			
Naslov:			
Pošta: 4 Davčna številka: Telefon: Datum naroČila: Podpis:	r RADIO TEDNIK Ptuj đ.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj		
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Sprememba
javne ponudbe k dajanju ponudb za najem poslovnih prostorov
V javni ponudbi k dajanju ponudb za najem poslovnih prostorov, objavljeni v časopisu Štajerski tednik dne 30. 6. 2006, se spremeni 1. to~-ka, ki se po novem glasi:
1. Slovenski trg 8, Ptuj, površine 96,16 m2, vhod z ulice, parc. št. 1179, k. o. Ptuj
a)	dejavnost: kultura, izobraževanje, poslovna dejavnost
b)mese~na	najemnina: 129.685,00 SIT
c)	rok usposobitve je 2 meseca od podpisa najemne pogodbe
Zaradi navedene spremembe se rok za dajanje ponudb podaljša, tako da je zadnji rok za oddajo ponudb 22. 7. 2006.
Javno odpiranje ponudb bo dne 25. 7. 2006 ob 14. uri v mali sejni sobi Mestne ob~ine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj.
Cenik malih ogiasov v Štajerslcem tedniliu		
Fizične osebe	do 100 znakov	vsak znak nad 100 znakov
samo besedilo	900,00 3,76 e	9,00 0,04 e
z oiwirjem	1.500,00 6,26e	9,00 0,04e
z olcvirjem in simbolom	2.000,00 8,35e	9,00 0,04 €
Pravne osebe in s.p.	do 100 znakov	vsak znak nad 100 znakov
samo besedilo	1.200,00 5,01 €	12,00 0,05 €
z oiwirjem	1.760,00 7,43 €	12,00 0,05 €
z oicvirjem in simbolom	2.420,00 10,10e	12,00 0,05 e
z oiwirjem in logotipom	3.080,00 12,85e	12,00 0,05 e
Naročnikom Šta/er^kega tednika priznavamo 20% popust na male ogiase. Vse cene so brez DDV. intormatlvnl preračun po centralnem paritetnem tečaju 239,640 = 1 EUR		
V SPOMIN Mirko Kramberger
BIŠEČKI VRH 62
Danes mineva šest let, odkar nas je zapustil dragi sin, brat, bratranec, svak, stric, nečak, boter in prijatelj.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu.
Vse življenje boriti si se znal, tudi težki bolezni in trpljenju se dolgo nisi vdal,
utrujen in izmučen za vedno si zaspal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in tasta
Hinka Lozinška
Z GORCE 2/C
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, cvetje in svete maše. Hvala gospodom župnikom za molitev in opravljen pogrebni obred. Hvala pevcem za odpete žalostinke, godbeniku Taluma Kidričevo ter pogrebnemu podjetju Mir. Hvala tudi govornikoma Danici Kurež in Alojzu Grabrovcu. Posebna zahvala velja za vso nesebično pomoč dobrim sosedom Tinki in Francu Mercu ter Tanji Plavčak, ki so nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Hvala tudi družinama Polajžar iz Žetal ter Štrucl iz Dežnega. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi.
Žalujoči: žena Anica, sin Tomi s Silvijo in hčerka Marta z družino
Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje,
bolečine in trpljenje si prestal,
zdaj lahko boš v grobu mirno spal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in brata
Friderika Mislovica
IZ BOROVCEV 42
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, gasilcem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše, nam pa izrazili sožalje.
Žalujoči: vsi njegovi
Razpored dežurstev zobozdravnikov
petek, popoldan; sobota, do 8. do 12. ure Zorica Kurilj, dr. dent. med Potrčeva ulica v Platani na Ptuju
Kogar imaš rad, nikoli ne mine, le daleč je.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta
Franca Vucina
IZ TRNOVCEV 23, SVETI TOMAŽ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče, za svete maše, izrazili sožalje in nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Zahvala gospodu župniku, pogrebnemu podjetju Aura, nosilcema križev, sosedom za spremstvo ob krsti, pevcem za odpete pesmi, govornici Veri za besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino, nosilcema praporov in zastavonošu. Vsem lepa hvala.
Žalujoči: žena Antonija, hčerki Helena in Ida z družinama
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta, dedka, pradedka in brata
v
Avgusta Coha
IZ ŠTUKOV 21, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega, ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in še posebej za svete maše.
Posebna zahvala p. Slavku, p. Mirku, p. Janezu za obred in mašo zadušnico, pevcem, govorniku g. Lojzku, godbenikoma in Komunalnemu podjetju Ptuj. Posebej še hvala ge. dr. M. Žerdin in ge. dr. S. Lisulj za lajšanje njegovih bolečin v zadnjih dneh.
Njegovi najdražji
Ne mine ura, dan in noč, med nami vedno si navzoča, v naših srcih ti živiš in vedno boš živela.
SPOMIN
7. 7. 2006 mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila draga žena in mama
Dragica Vtic
Težko te je pozabiti, ker si nam bila zelo draga,
še težje je, ker smo te izgubili, a najtežje je živeti brez tebe.
Zelo te pogrešamo.
Tvoji najdražji
Skromno in pošteno si živel, v življenju skrb in delo si imel, skozi vse življenje boriti si se znal, a v tihem, sončnem juliju si utrujen zaspal.
SPOMIN Franc Pernek
VELIKA VARNICA 17
23. 8. 1937 - 9. 7. 1996
Težko je pozabiti nekoga, ki ga imaš rad, še težje ga je izgubiti, a najtežje se je naučiti brez njega živeti. Čas mineva, žalost in bolečina pa ostajata. Hvala vsem za prižgane sveče in lepe misli ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
Skromno in pošteno si živela, v življenju skrb in delo si imela, skozi vse življenje boriti si se znala, a v tihem juniju si utrujena zaspala. Zdaj ostala je praznina in velika bolečina.
ZAHVALA
Ob bolečem spoznanju, da nas je za večno zapustila draga
Terezija Arnus
IZ VELIKEGA OKIČA 13, ZG. LESKOVEC PRI PTUJU
30. 9. 1933 - 27. 6. 2006
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali za svete maše, sveče in cvetje. Posebej hvala gospodu duhovniku za opravljen cerkveni obred in sveto mašo. Hvala gospodu Kozelu za izrečene poslovilne besede, pevcem za odpete žalo-stinke in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Tvoji najdražji
Imel si pridne in delavne roke,
katerih spomini ostajajo nam.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dobrega očeta, dedija, pradedija in tasta
Ivana Kampla
IZ PTUJA, POTRČEVA CESTA 44
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrazili sožalje, darovali prelepo cvetje, sveče in za svete maše. Hvala ge. Veri za lepe besede slovesa, g. duhovniku za opravljen obred, podjetju Talum, d. d., pevcem ter pogrebnemu podjetju Maher.
Žalujoči: hčerki Silva in Irena z družinama
Gorišnica • Svečano ob dnevu slovenske policije
Veličina vojne za Siovenijo ni v številu žrtev, ampak v številu živih!
Ob 27. juniju, dnevu slovenske policije, so na območju Policijske uprave Maribor pripravili osrednjo slovesnost v novi dvorani občine Gorišnica in jo združili s praznovanjem 15. obletnice slovenske osamosvojitve. Zaslužnim policistom, organizacijam in sodelavcem policije so v zahvalo izročili priznanja.
Poleg najvidnejših predstavnikov Policijske uprave Maribor in policijskih postaj s tega območja so se slovesnosti v novi dvorani občine Gorišnica udeležili tudi župani in predstavniki nekaterih občin in upravnih enot, predstavniki avstrijskih in hrvaških varnostnih organov, s katerimi sodelujejo naši policisti, predstavniki policijskih veteranskih organizacij in zveze borcev ter carine, sodstva, tožilstva in zaporov.
Župan občine Gorišnica Jožef Kokot je ob dobrodošlici izrazil veselje, da so si policisti za praznovanje izbrali prav to občino, ter med drugim obljubil, da bo tudi v Go-rišnici kmalu zgrajena nova policijska postaja. V imenu Generalne policijske uprave Slovenije je o usodnih in odločilnih dogodkih leta 1991 govoril poveljnik specialne enote slovenske policije mag. Srečko Krope, ki je poudaril, da so takrat tudi policisti svojo nalogo opravili z odlično oceno. »Vsi, ki smo sodelovali v osamosvojitveni vojni, lahko danes hodimo ponosno,
Foto: M. Ozmec
V imenu Generalne policijske uprave je zbranim v Gorišnici čestital mag. Srečko Krope.
z dvignjeno glavo. Ponosni smo lahko na svoja dejanja in toliko bolj smo lahko ponosni tudi na današnjo samostojno in demokratično Slovenijo, saj smo svoj del k temu prispevali tudi mi, policisti. Strokovnost, profesionalnost in doslednost pa bodo osnovno vodilo slovenske policije tudi v bodoče, v okviru združene Evrope,« je dejal Krope.
Čestitkam ob prazniku se je pridružil direktor policijske uprave Maribor mag. Jurij Ferme, ki je v slavnostnem nagovoru poudaril, da je bil 27. junij kot dan slovenske
Foto: M. Ozmec
Poleg najvišjih predstavnikov PU Maribor in županov so se slovesnosti v Gorišnici udeležili tudi predstavniki avstrijskih in hrvaških varnostnih organov, carine, vojske, sodstva in tožilstva.
policije izbran prav zato, ker je v njem toliko državotvorne simbolike. Ob tem je spomnil na zelo pomembno vlogo tedanjih miličnikov v odločilnih dogodkih leta 1991,
katerih vrh je bil spopad s tedanjo jugoslovansko armado, ki smo ga skupaj s slovensko vojsko in drugimi strukturami uspeli dobiti s sorazmerno majhnimi žrtvami, žal tudi iz policijskih vrst. »A veličina vojne za Slovenijo ni v količini njenih žrtev, temveč v količini živih. Vsi smo zmagali, ker smo bili močni, ker je bil z nami tudi ves slovenski narod,« je poudaril Ferme.
Praznično sporočilo s čestitko je zbranim na slovesnosti v Gorišnici namenil tudi generalni direktor slovenske policije Jože Romšek, ki je ob tem poudaril, da se je slovenska policija v zadnjih letih uspešno preoblikovala v moderno evropsko policijo. Na slovesnosti sta direktor PU
Med nagrajenci z našega območja so bili tudi (z leve) Anton Cafuta, ger, Danilo Levačič in Uroš Langerholc.
Foto: M. Ozmec
Otilija Medved, Boris Kozenbur-
Napoved vremena za Slovenijo
Ako je na Lovrenca in ruskega Antona 29/15 (10.) lepo, bo še jeseni tako.
24/14
^ N 25/20 O CL^ J
N JM, 'N-»	^ 1
Danes se bodo na zahodu pojavljale plohe in nevihte, ki se bodo čez dan razširile na večji del Slovenije. Na vzhodu bo še večinoma sončno in vroče. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 18, ob morju okoli 20, najvišje dnevne od 22 do 26, na vzhodu do 28 stopinj C. Obeti
V soboto bo spremenljivo do pretežno oblačno, s krajevnimi plohami in posameznimi nevihtami. V nedeljo bo delno jasno, predvsem popoldne se bodo še pojavljale krajevne padavine, ki bodo bolj verjetne na vzhodu Slovenije.
Foto: M. Ozmec
Slavnostni govornik je bil mag. Jurij Ferme, direktor PU Maribor.
Maribor in poveljnik specialne enote slovenske policije organizacijam, policistom in posameznikom, ki so pomagali pri širjenju varnostne kulture, izročila priznanja, nekateri pa so priznanja ministra za notranje zadeve in generalnega direktorja slovenske policije prejeli že na osrednji državni slovesnosti ob dnevu slovenske policije, 22. junija, v Ljubljani.
Z našega območja so srebrni ščit Policije prejeli tudi Otilija Medved iz PP Gorišnica, Boris Kozenburger in Danilo Levačič iz PP Ptuj, Anton Cafuta iz PMP Pod-lehnik ter Zlatko Kšela iz PP Slovenska Bistrica. Med dobitniki bronastega znaka za sodelovanje s policijo pa je tudi Ptujčan Uroš Langer-holc, sicer zunanji sodelavec policije. Slovesnost v Goriš-nici so kulturno obogatili trobilni kvintet Orkestra Slovenske policije, vokalna skupina Vrban, ki prepeva že 20 let, policistka Mateja Krajnc iz PP Ormož je ob klavirski spremljavi študentke glasbene akademije Saše Zavratnik prebirala odlomke iz Kaplana Martina Čedermaca, prireditev pa je povezoval Stane Kocutar.
M. Ozmec
ABA
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
PTUJ	Šuaá26a
^H lloajaiAiiiiiii.p. Tel.! 02 787-86-70, 041 716-251
Crna kronika
Julija močno poostrena kontrola hitrosti
Z namenom zagotavljanja čim ugodnejših prometno varnostnih razmer ter v skladu s »Programom aktivnosti državnih organov na področju varnosti cestnega prometa v letu 2006«, ki ga je pripravila posebna delovna skupina, se pod okriljem Ministrstva za notranje zadeve oziroma policije med 1. 7. in 16. 7. 2006 na območju Republike Slovenije izvaja preventivna akcija »HITROST - POČASNEJE JE VARNEJE«. Pri izvajanju akcije usklajeno sodelujejo tudi drugi državni organi in organizacije.
V	okviru akcije bodo policisti 13. 7. in 14. 7. 2006 izvedli dvodnevni poostren nadzor hitrosti na vseh pomembnejših regionalnih in glavnih cestah, kjer izstopa problematika hitrosti.
Na območju PU Maribor se je sicer zaradi neprilagojene hitrosti v letu 2006 zgodilo 453 prometnih nesreč, kar predstavlja 12 % delež vseh prometnih nesreč. Od tega sta se zgodili dve prometni nesreči s smrtnim izidom, 230 prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in 221 z materialno škodo. V teh prometnih nesrečah sta dva udeleženca umrla, 33 je bilo hudo in 317 lahko telesno poškodovanih. Hitrost vožnje pa je vplivala tudi na hujše posledice prometnih nesreč, ki so se zgodile zaradi ostalih vzrokov.
Vlomilci na delu
V	noči na 4. julij je neznani storilec vlomil v gostinski lokal v Ulici heroja Lacka na Ptuju, od koder je odtujil menjalni denar, energijske pijače in cigarete, s tem pa je povzročil za okoli 200.000,00 tolarjev škode. Neželenega obiska neznanca so bili v noči s 3. na 4. julija deležni tudi v učilnici OŠ na Celjski ulici v Mariboru. Neznani storilec je odnesel kovček z dvema brezžičnima mikrofonoma, s tem pa je šolo oškodoval za okoli 400.000,00 tolarjev.
Isto noč je nekdo odpeljal še osebni avtomobil znamke Volkswagen Passat 1.9 TDI, srebrne barve, registrskih številk MB C7-33 K, s parkirišča na Cesti XIV. divizije v Mariboru. Lastnika je oškodoval za okoli 1.500.000,00 tolarjev.
Dva hudo ranjena
Tretji julij je bil nesrečen dan tudi za 33-letnega voznika osebnega avtomobila Seat, ki je ta dan ob 17.25 vozil iz smeri Ormoža proti Ptuju, izven naselja Cvetkov-ci. Ko se je z vozilom pripeljal do križišča za Podgorce, je dohitel osebni avtomobil, ki je vozil pred njim, in ga začel prehitevati. Tedaj je nasproti pripeljal 33-letni voznik tovornega avtomobila Scania s priklopnikom. Osebni avtomobil je čelno trčil v tovorni avtomobil, ta pa ga je potiskal več kot 30 metrov po vozišču, na koncu pa je osebni avtomobil obstal na koruznem polju ob cesti. Oba voznika sta bila v prometni nesreči hudo telesno poškodovana.
hitriKREDIT.com
Tel.: 02/ 771 15 41
Prešernova 17, Ptuj
Triple A-Invest ůao., Juičičeva 6, Maribor
"miíAfKWit
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvorišina vrata -daljinski pogoni -kljníavniíarskadela
-	manjša gradbena dela
STE BILI POŠKODOVANI
^raVNA^ vJl"®!"^™'
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodnikova 2 te^It^^ÍiSÍ 080 1 3 1 4