informativni
glasilo ravenskih železarjev
RAVNE
Ravne na Koroškem, 14. oktobra 1983
SPOMINSKI OKTOBER
Odkar na Ravnah in v Kotljah opravljamo svoj krajevni praznik oktobra, je ta mesec za nas zmeraj spominski. Med nami so še živi ustanovitelji odbora OF za Guštanj in bližnjo okolico na Navršlsem Vrhu 12. oktobra 1942 in udeleženci partizanskega mitinga v Kotljah zadnjo oktobrsko nedeljo 1943. 40 let pa je vendarle dolga doba. V ujej dokumentarne nadrobnosti o posameznih dogodkih in osebna dojetja prič preidejo v kolektivni spomin. To obseže vso deželo in *gosti štiri leta NOB v zaporedju veličastnih fresk, ožarjenih z nekaj temeljnimi geselskimi spoznanji.
To zgodovinsko obdobje je zato mozaik tisočerih izkušenj, dejanj in hotenj, v istem času usmerjenih k istemu cilju. Ko se jim Pridruži sto in sto pisnih pričevanj, pesmi in likovnih del, nato pa prek vseh stečejo leta in desetletja življenja novih rodov, se celo posamezne Umetniške stvaritve z neštetimi pričevanji, urami zgodovine in proslavami vred zlijejo v mitično podobo, ki jo v naši deželi poimenujemo s Pojmi:
Revolucija, Bratstvo, Enotnost, Svoboda, zrasla iz Žrtev.
Izkušnje in nauki zdaj domala za dve generaciji odmaknjenih let NOB so v kolektivni narodni zavesti mimo poznavanja zgodovinskih Uejstcv o tem času že zdavnaj prerasli tudi v splošno veljavna moralna 'u etična vodila. Zato ima sleherni naš praznik, ki oživlja spomin Ua dogodek iz NOB, dve glavni vzporednici:
— živim borcem in aktivistom na njem izkažemo iskreno livalež-Uost, padlim spoštovanje
— v naš čas prenesemo spoznanje, da ni tako hudih dni in let, ki jih združeni v skupnih hotenjih ne bi mogli znova uspešno prebroditi.
To je veliko sporočilo NOB našemu času.
U resnice vanj e srednjeročnega plana
1981 -1985
UVOD
, Analiza uresničevanja srednjeročnega plana je pokazala, da smo se v prvih ,.eh letih planiranim ciljem približali, nismo pa jih dosegli. Spremenjena je bila lnatnika naložb, tako da investicijski del plana ni bil v celoti realiziran. Skupna 2°izvodnja je bila manjša od planirane predvsem zaradi nižje proizvodnje jekla. JUanjšainje medfaznih zalog pa je omogočilo sorazmerno majhen zaostanek od-/l^uljenih količin za planirano blagovno proizvodnjo. Plasman izdelkov rti bil Ksen, kot smo ga načrtovali in je odstopanje od plana na tem področju še naj-®pje. Planiranega izvoza nismo dosegli, zlasti pa se realizacija razlikuje od plana 1 izvozu na konvertibilno področje. v ..'-gospodarska stabilizacija, ki jo uresničujemo v naši družbi, bo odločilno Puvala na realizacijo planskih ciljev v letih 1983 do 1985. Investirali bomo lahko iti?0 .v Projekte, za katere si bomo zagotovili potrebna finančna sredstva, več last-. u virov pa bomo morali nameniti za pokritje povečanih obratnih sredstev. Upo-t^ajoč potrebe in možnosti je služba za plan in analize pripravila na podlagi jjjuatkov TOZD PII, delovne skupnosti posebne finančne službe in TOZD Ropotala v sodelovanju s poslovodnimi delavci oceno uresničitve srednjeročnega n® za obdobje 1981—1985.
investicije
t Visoka inflacija je močno podražila prvotno načrtovane naložbe, zaro ocenju-lVu da se bo v letih 1981—1985 vrednost investicij povečala od prvotno plani-h 4989 milijonov na 7766 milijonov dinarjev ali za okrog 56%. V to vrednost
Zgodovinski kraj
so vključena tudi sredstva za tiste projekte, katerih realizacija je bila prenesena iz preteklega srednjeročnega obdobja.
Kljub povečanemu obsegu sredstev pa vseh naložb ne bomo mogli realizirati tako, kot smo prvotno načrtovali. V tem srednjeročnem obdobju ne bo mogoče v celoti zaključiti naložb v
— projekt modernizacija valjarne,
— projekt valji za hladno valjanje,
— projekt racionalna uporaba energije in
— projekt težki strojni deli.
(Nadaljevanje na 2. str.)
(Nadaljevanje s 1. str.)
Modernizacija valjarne bo etapna in manjši del naložb je že realiziran. Do konca srednjeročnega obdobja bo vloženih v ta projekt 52% predvidenih sredstev, ostalih 48 % pa bo porabljenih v letih 1986 in 1987.
Projekt valji za hladno valjanje bo dokončno realiziran v letih 1986 in 1987, 16 % predvidenih sredstev pa bo porabljenih že v sedanjem srednjeročnem obdobju. Modernizacija naprav za izdelavo valjev za hladno valjanje bo delno izvršena tudi v obliki nadomestitev strojev.
Dinamika naložb v projekt racionalna uporaba energije je bila spremenjena, tako da bo 38 % vseh predvidenih sredstev porabljenih v tem srednjeročnem obdobju, ostalih 62% pa v letih 1986 in 1987.
Naložbe v osnovna sredstva projekta težki strojni deli bodo realizirane še v tem srednjeročnem obdobju, v leto 1986 bo prenesen le del naložb v obratna sredstva.
Naložbe, ki niso bile v srednjeročnem planu, so pa že bile ali še bodo dokončane v obdobju 1981—1985, so bile usmerjene v naslednje projekte:
— jedilnica in zaklonišče,
— namenska kalilnica,
— Bratstvo Varvarin,
— hala za krožne žage.
Projekt posodobitve proizvodnje rudarskih in gradbenih vrtalnih strojev (TOZD Pnevmatični stroji) je spremenjen. Gradbena dela, ki predstavljajo prvo etapo celotne modernizacije, bodo opravljena še letos, zastareli stroji pa bodo postopno zamenjani. Kompleksna modernizacija bo dokončana v naslednjem srednjeročnem obdobju.
V tem srednjeročnem obdobju pričakujemo naslednje spremembe pri plasma-nu izdelkov:
	Sprejet srednjeročni plan t	Ocena ton	Indeks
Domači trg	622.208	566.175	91,0
Izvoz	131.497	176.547	134,3
Skupaj	753.705	742.722	98,5
To proizvodnjo bodo prodali obstoječi tozdi, delovna organizacija v ustanavljanju TSD pa bo prodala 31,8% manj izdelkov, kot je bilo planiranih.
Zaradi povečanih količin za izvoz bo za domači trg ostalo 9 % manj izdelkov. Zlasti ulitkov ter valjanega in kovanega jekla bo za domače kupce manj, kot je predvideval plan. Ta sprememba je predvsem posledica spremenjenih razmer na svetovnem trgu, ki so bile v času, ko je bil oblikovan plan izvoza, bistveno drugačne od sedanjih.
Jeklarska kriza še ni bila v takšnem razmahu, pa tudi razmerje med dolarjem in drugimi tujimi valutami je bilo za nas, ki izvažamo predvsem v evropske države, veliko ugodnejše. Zmanjšano povpraševanje in večja ponudba jeklarskih izdelkov je znižala cene tem izdelkom na svetovnem trgu. Sedaj so cene jekla, izražene v nacionalnih valutah držav, v katere izvažamo, veliko nižje od planiranih.
Na vrednost izvoza je pomembno vplivalo tudi razmerje dolarja do evropskih valut. Primerjava med nemško marko in dolarjem je pokazala, da je v času, ko je bil izdelan srednjeročni plan, bil vreden 1 dolar 1,94 DM, ob koncu letošnjega polletja pa že 2,55 DM ali 31 % več kot pred dvema letoma in pol. Za manjšo dolarsko vrednost moramo izvoziti veliko večje količine izdelkov, kot so bile p»-nirane. Čeprav so bili predlogi ocen izdelani ob upoštevanju vseh znanih usmeritev, realno ni bilo mogoče predvideti večjega izvoza, kot je v oceni.
ZAPOSLENI
Število zaposlenih je bilo planirano za večji obseg proizvodnje, kot ocenjujemo, da bo dosežen. V prvih dveh letih rast števila zaposlenih ni bila sorazmerna z rastjo proizvodnje. V naslednjih letih pa se bo nesorazmerje ublažilo, tako da bo razlika med planiranim in ocenjenim številom zaposlenih naslednja:
Srednjeročni plan 1981—1985
Ocena
Sodobni kovač
Prav tako je spremenjen projekt medfazno skladišče jeklovleka, ki je zajemal tudi nabavo luščilnega stroja. Skladišče je že dokončano, luščilni stroj pa bo nabavljen iz sredstev, namenjenih za nadomestitve.
Naložbe v obratna sredstva, ki niso zajeta v projektih, se bodo zelo povečala, in sicer zaradi povečanega obsega poslovanja, visoke inflacije in zato, ker v projektih ta del naložb ni bil revaloriziran.
Primerjava ocenjenih naložb s planiranimi je pokazala, da bodo vsi planirani projekti dokončani, večji del v tem, ostali pa v naslednjem srednjeročnem obdobju. Po preteku polovice srednjeročnega obdobja ocenjujemo, da jc bil plan investicijskih naložb realen, lc dinamika je morala biti zaradi drugačnih pogojev gospodarjenja spremenjena.
Na osnovi izdelane ocene razpoložljivih lastnih sredstev ugotavljamo, da bomo tisti del virov, ki jih moramo sami zagotoviti, dejansko ustvarili. Takšno oceno bi lahko ovrgli le bistveno spremenjeni pogoji gospodarjenja, predvsem oskrbe s surovinami in energijo.
PROIZVODNJA
Zaostanek proizvodnje iz prvih dveh let 'bodo tozdi v veliki meri nadoknadili v drugi polovici srednjeročnega obdobja, zato po oceni petletna proizvodnja ne bo veliko nižja od planirane. Skupna proizvodnja bo le 2,1 % manjša od planirane.
Proizvodnja v metalurških tozdih se bo kljub težavam pri oskrbi s surovinami in energijo zelo približala planirani. V tozdih kovinske predelave pa se bo močno poznala manjša proizvodnja vzmeti, za katere upada povpraševanje, manjša proizvodnja pnevmatičnih strojev, ki bo zaradi spremembe investicijskega projekta zaostala za planirano, in manjša proizvodnja armatur. Iz te skupine tozdov bosta planirano proizvodnjo realizirali le TOZD TRO in Kovinarstvo.
Blagovna proizvodnja bo samo 1,5% manjša od planirane. Zaostanek za planom bo manjši kot pri skupni proizvodnji, ker bo v tozdih mehanske obdelave predelanega manj jekla, zato bodo izpleni večji, kot so bili prvotno planirani.
Ugotavljamo, da je bil sprejet proizvodni plan realen, saj je ob vseh drugih spremembah zelo blizu uresničitvi.
PRODAJA NA DOMAČIH IN TUJIH TRGIH
Količina odpremljenih izdelkov bo sicer manjša od planirane, vendar bo obseg prodaje na tuje trge večji, kot je bil predviden s sprejetim planom.
Tozdi osnovnih dejavnosti	3.552	3.619
(brez TOZD Bratstvo)		(3.537)
Tozdi spremljajočih dejavnosti	892	887
Tozdi skupnih dejavnosti	844	817
Delovne skupnosti	462	444
Skupaj	5.750	5.767
(Skupaj brez TOZD Bratstvo)		(5.685)
DO v ustanavljanju TSD	180	123
Indeks
101,9
(99,6)
99,4
96,8
96,1
100,3
(98,9)
68,3
Skupna proizvodnja bo za 2,1 % manjša od planirane, število zaposlenih P3 za 1,1 %. Pri tej primerjavi je izločen tozd Bratstvo, ki ni bil vključen v s're™*"' ročni plan. Največja razlika med planirano proizvodnjo in številom zaposlenih b° nastala pri tozdih osnovnih in spremljajočih dejavnosti. Tozdi skupnih dejavnosti in delovne skupnosti pa bodo imeli večji zaostanek za planiranim števil011’ zaposlenih, kot bo za planom zaostajala proizvodnja.
V preteklih dveh letih se je že spremenila kvalifikacijska struktura zaposJe nih. Takšen trend pričakujemo tudi v naslednjih letih, saj bodo odhajajoče nad0' meščali mladi delavci z ustrezno strokovno izobrazbo, pa tudi na nova delov*3 mesta bodo prihajali predvsem mladi strokovnjaki.
ZAKLJUČEK
Realni dohodek bo v tem srednjeročnem obdobju manjši od načrtovanega vendar bomo z njim lahko zadovoljili Ocenjene potrebe. Ropubliški dogov°r _ uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka je vplival na razporejafIe dohodka, tako da je bilo sorazmerno manj sredstev namenjenih za osebno in skuP" no porabo in več za razširitev materialne osnove dela. V naslednjih dveh le® smo predvideli, da realni osebni dohodki in sredstva za skupno porabo ne r* . več upadali, kljub temu pa bo mogoče izločiti toliko sredstev za razširitev mate® alne osnove dela, da bomo lahko realizirali predvidene naložbe.
Ocena je narejena na osnovi takih pogojev, kot smo jih lahko predvideli v tet* trenutku. Za drugo leto še niso znani pogoji gospodarjenja. Bistvene sprem0111 bi sicer lahko vplivale na realnost ocene, vendar pričakujemo, da se bo 0 .fjj naložb približal oceni. Čeprav bomo proizvodnjo in izvoz v zaostrenih pogP1! . težje dosegali, druge alternative ni. Aktivirane nove naprave bomo morali čimPr in čimbolj izkoristiti. Z ustrezno izvozno politiko ter združevanjem si mot zagotoviti potrebna devizna sredstva. Če bomo sami ustvarili dovolj s red sev' uvoz surovin in opreme, potem bo veliko več možnosti, da bomo tudi druge P nirane cilje dosegli.
Delovna skupnost za gospodarjenje
Avgust v številkah
Mesečno predvideni plan skupne Proizvodnje smo v avgustu dosegli 87,9 post., kumulativno 93,7 odst. Odprema |e bila dosežena 91,0 odst., v kumulativi 96,1 odst. Fakturirano realizacijo smo presegli za 15,7 odst., v kumula-tjvi 3,8 odst. Pri izvozu smo pri dolarski vrednosti dosegli 73,8 odst., v ku-mulativi 78,3 odst., pri dinarjih 91,7 °ost., v kumulativi 85,9 odst. Vrednostni plan prodaje na domačem trgu Pa ie bil presežen za 24,8 odst., v ku-mulativi 10,6 odst.
SKUPNA PROIZVODNJA
Tozd JEKLARNA. Predvidenega mesečnega plana TOZD mi dosegla, zaostanek je 14,2 odst., v kumulativi ^»0 odst. Zaostanek je nastal predvsem saraJi generalnega remonta 8/401 . rptp obločne peči. Okoli 600 ton lekla je izpadlo ob redukciji el. energi-|e> Poleg tega pa so bili še drugi nepredvideni zastoji, kot slab vložek in ozko grlo v livni jami. Z materiali je bila TOZD za silo oskrbljena, pred-vs®jn ie bilo zadosti starega železa. Izmeček upada, a ga je kljub temu še Preveč, nastaja pa zaradi težav pri litju ln slabem vložku.
TOZD JEKLOLIVARNA. K prekoračitvi predvidenega mesečnega plana odst. (kumulativno doseženo 96,3 ?“s.t.) je največ prispevala optimalna ^bira asortimenta, kar je omogočilo bpljse izkoriščanje razpoložljivih kapa-®tet in s tem doseganje večje produktivnosti. V livarni posebne litine je bila v avgustu izvedena preselitev strojev ? izdelavo mask in jeder iz stare mini kvarne v nove prostore. Ta vnaprej Načrtovana akcija je povzročila določen *zpad proizvodnje. Velike težave pa nagajajo pri dobavah tekočega jekla iz zda Jeklarna. Poleg že znanih težav J Zvezi s pomanjkanjem surovin so bi-e dobave količinsko in kakovostno Nezadovoljive.
tozd valjarna, tozd je do-
fCRla 87,5 odst. skupno proizvodnjo, v kumulativi 90,3 odst. Predvsem je za-bktala proizvodnja gredic zaradi gene-alnega remonta težke proge, tako da bila ta dosežena le s 83,3 'odst., na pednji progi 92,7 odst., medtem ko je Ha na lahki progi dosežena 100 odst. Ptpizvodnja.
Tozd KOVAČNICA. Ob skoraj , .'dnevnem remontu 1800 t stiskalnice, Sf ac je nadaljeval še v septembru, je OZD dosegla predvideni plan skupne Proizvodnje 94,8 odst., v kumulativi um9 odst. Dostava ingotov je pote-
IZKORISTEK delovnega Casa
^ avgustu je znašal izkoristek delov-®Ka časa 72,19 odst., odsotnosti pa . ’8l odst. Odsotnosti so bile poraz-eljene takole:
letni plačani dopust	19,19 %
""" izredno plačani dopust	0,45 %
službena potovanja	0,13	%
bolezni do 30 dni	3,57	%
bolezni nad 30 dni	3,36	%
druge plačane odsotnosti 0,84% ^ neplačane odsotnosti 0,27 %
kala zadovoljivo, občasno so nastajale težave pri razkladanju v avtomatski kovačnici. Medfazne zaloge so se znižale za 400 ton, zmanjšala pa se je tudi neuspela proizvodnja.
TOZD JEKLOVLEK. Glavni vzrok za komaj 75,6 odst. doseganje predvidenega plana (v kumulativi 90,7 odst.) je predvsem v že dalj časa trajajočem pomanjkanju vložka, zato so v TOZD proizvodnjo prilagajali predvsem razpoložljivemu vložku. Tako je proizvodnja motena, kampanjska in slabo organizirana. Proizvodnja je zaostala pri vlečenem jeklu za 41,7 odst., pri luščenem 13,8 odst. in pri vlečenj žici za
66,7	odst. Medtem ko je bila pri brušenem jeklu presežena za 33,5 odst.
TOZD ORODJARNA. Zaradi že znanih vzrokov (nedobavljeni stroji iz uvoza) in letnih dopustov je TOZD dosegla predvideni plan skupne proizvodnje le 67,3 odst.
TOZD STROJI IN DELI. V avgustu je bila skupna proizvodnja dosežena 97,4 odst., kumulativno 95,6 odst. Iz dokončne proizvodnje je izpadlo nekaj ulitkov in odkovkov. Velik izpad pa je bil tudi pri namenski proizvodnji.
TOZD INDUSTRIJSKI NOŽI. Zaradi izredno zahtevnega asortimenta za izvoz in ozkega grla pri izdelavi grafičnih nožev je zaostala proizvodnja pri nožih 27,4 odst., v kumulativi zaostanek 6,7 odst. Ker je bila v avgustu na programu tudi proizvodnja gredic, so te znatno prispevale k visoki skupni prekoračitvi predvidenega plana.
TOZD PNEVMATIČNI STROJI. Zaostanek skupne proizvodnje za planom znaša 4,7 odst., v kumulativi 4,4 odst. Proizvodnja je bila ovirana zaradi izpada brusilnih strojev, več manjših okvar je bilo tudi na drugih strojih. Svoje pa je prispevalo tudi pomanjkanje trde kovine in angažiranje strojnih kapacitet za reševanje problemov vzdrževanja v drugih TOZD.
TOZD VZMETARNA. Ob stornira-nju proizvodnje vzmeti za DO GOŠA, ki so bile že v obdelavi, TOZD ni mogla doseči predvidenega plana skupne
	ODSTOTEK DOSEGANJA NAČRTOVANE PROIZVODNJE											
	SKUPNA				FAKTURIRANA							
TOZD	PROIZVODNJA		ODPREMA		REALIZACIJA		IZVOZ		IZVOZ		DOMAČI TRG	
	TON		TON		DIN				DIN		DIN	
	avgust	kumul.	avgust	kumul.	avgust	kumul.	avgust	kumul.	avgust	kumul.	avqust	kumul.
JEKLARNA	85 ,8	96,0	-	-	-	-	-	-	-	-		-
JEKLOM VARNA	106,3	9*, 3	115,4	96,0	154 ,4	109,3	121,1	107,9	158,8	123 ,9	153,3	105,7
VALJARNA	8,7,5	90,3	86,9	94 ,7	110,5	10R ,0	73,6	66,0	95,7	75,1	115,6	119,3
KOVAČNICA	94,8	104 ,9	115,6	113,7	139,2	122,2	43,9	83,2	57,7	90,8	160,0	130,3
JEKLOVLEK	75,6	90,7	70,3	90,2	104 ,0	99,8	60,0	75,9	80,3	81,8	108,2	103,0
ORODJARNA	67,3	72,1	67,3	74 ,3	102,1	78,9	-	-	_	_	115,0	88,9
STROJI IN DELI	97,4	95,6	97,1	93,1	127 ,0	103 ,4	103 ,3	100,7	127 ,8	111,5	126,3	96,9
- NOŽI, BRZOREZ. OROD.	74,7	95,5	59,6	86,2	66,5	87,6	54,1	69,8	72,7	78,6	61,2	95,3
- GREDICE	414,0	110,8	-	-	-	-	-	-	-	-	-	_
INDUSTRIJSKI NOŽI	198,5	101,0	59,6	86,2	67 ,1	37,8	54 ,1	69,8	73,2	78,9	61,9	95,2
PNEVMATIČNI STROJI	95,3	95,6	99,1	94 ,6	125,3	99,6	77,2	26,7	99,4	27 ,6	127,0	104 ,2
VZMETARNA	75,5	80,8	72,6	79,9	115,5	87,8	27,5	13,4	36,2	30,6	141,7	106,8
T R O	78,7	107,3	47,0	90,3	54 ,6	94 ,4	7,7	192,4	1,9	101,6	66,7	92,7
KOVINARSTVO	110,9	94 ,9	111,7	97,9	128,5	99,5	-	-	-	-	133,3	103,2
ARMATURE	100,0	62,7	97,6	63,4	104 ,5	83,9	30,4	43,0	51,7	52,5	250,2	170,5
BRATSTVO VARVARIN	30,7	42,9	14,4	39,3	24,1	44,9	-	-	-	-	26,6	49,4
KALILNICA	-	-	-		116,9	102,6					116,9	102,6
STORITVE DRUGIH TOZD,DS		-	-	-	160,2	100,0	-	-	_	_	160,2	99,9
DELOVNA ORGANIZACIJA	87,9	93,7	91,0	96,1	115,7	L 03 ,8	73,8	78,3	91,7	85,9	l 24 ,8	110,6
Jesenski breg
proizvodnje. Zaostanek pri vzmetnih listih znaša 30,0 odst., pri palicah pa
2,8	odst.
TOZD T R O. Velika odsotnost zaradi dopustov in bolezni ter večja okvara strojev in pomanjkanje brusnih segmentov so največ prispevali k le
78,7	odst. skupni proizvodnji, v kumulativi 107,3 odst.
TOZD KOVINARSTVO. Načrtova-no skupno proizvodnjo je TOZD presegla za 10,9 odst., v kumulativi zaostanek 5,1 odst. Težave v proizvodnji so nastale zaradi pomanjkanja orodja in okvare topovarilnega stroja.
TOZD ARMATURE. Mesečno načrtovano skupno proizvodnjo je TOZD dosegla 100,0 odst., v kumulativi pa zaostaja za 37,3 odst.
TOZD BRATSTVO. Za komaj 30,7 odst. proizvodnjo (kumulativno 42,9 odst.) je največ vzrokov v letnih dopustih in okvari strojev, predvsem strojev za razrez materiala.
PRODAJA DOMA
TOZD JEKLOLIVARNA. TOZD je presegla predvideni plan prodaje za 6,1 odst., v kumulativi pa zaostaja za 12,5 odst. Vrednostno je bil plan presežen 53,3 odst., v kumulativi 5,7 odst.
TOZD VALJARNA. Predvideni plan prodaje je TOZD dosegla 86,8 odst., v kumulativi 104,6 odst. Pri tem je najbolj zaostala prodaja gredic, kjer znaša zaostanek 85,3 odst., v kumulativi 52,6 odst. Vrednostno pa je bil
DOSEGANJE PLANSKIH OBVEZNOSTI V AVGUSTU 1983
FAKTURIRANA REALIZACIJA V AVGUSTU 1983
130
120
100
90
70
60
50
40
30
20
5= «
JSE
l'
%
TOZD
grama se kažejo v tem, da ni možno vedno nabaviti vsega potrebnega reprodukcijskega materiala, zaradi česar prihaja do velikih zastojev v proizvodnji. Povpraševanje po posameznih grupah proizvodov je nad možnostmi proizvodnje, zato bi bilo treba tu razmisliti o odpravi ozkih grl in tako povečati količinski obseg proizvodnje.
TOZD ARMATURE. Plan prodaje na domačem trgu je TOZD presegla za 46,0 odst., v kumulativi 6,9 odst. Vrednostni plan pa je bil presežen 150,2 odst., v kumulativi 70,5 odst. Zasedenost z naročili po posameznih skupinah proizvodov je zadovoljiva, izboljšati pa bo treba kvaliteto in solidnost dobavnih rokov.
NABAVA
Ob visokih zalogah starega železa se je dotok v avgustu nekoliko zmanjšal. Še vedno pa se nadaljuje pomanjkanje fcro legur. Glavni vzrok pomanjkanja je v redukciji el. energije pri proizvajalcih.
UVOZ
Oskrbljenost z uvoznimi materiali v avgustu lahko označimo kot slabo. Glede na to, da razpolagamo samo s 46 odst. deviz, smo uspeli zagotoviti (vendar ne v celoti) le najnujnejše materiale. Primanjkuje nam FeV, FeCr surafine ter Ni. Z elektrodami smo preskrbljeni iz vezanih poslov, livarske
peske pa nam zagotavlja TAM v smislu združevanja. Ob zagotavljanju teh osnovnih materialov pa smo morali odložiti izvršitev nekaterih naročil za TOZD Stroji in deli, SGV, ETS m druge. Bojimo se, da se bo to v p®' hodinje odražalo v negativnih efektih-Preučili smo tudi možnosti za najetie blagovnih kreditov, vendar nam zapjc-tena tehnika trenutno to onemogoča.
IZVOZ
Izvoz na konvertibilno tržišče se tu; di v avgustu ni izboljšal. Količinski plan smo dosegli 77,7 oidst., v kumulativi 78,1 odst. Načrtovani izvoz na konvertibilno tržišče so presegle «e TOZD Jcklolivarna in Armature, medtem ko so vse ostale TOZD pod predvidenim načrtom.
Gospodarske in poslovne oživitve na tujih trgih v avgustu še ni bilo čutiti, odpoklicev je bilo precej mani’ kot smo pričakovali in načrtovali. Med aktualnimi internimi vzroki za zaostajanje konvertibilnega izvoza so še vedno:
— občasno pomanjkanje nekaterih ferolegur,	,
— ozka grla pri termični obdelavi)
— nekompletno realizirana naročila-
Tudi klirinški izvoz v avgustu nj b’
dosežen. Recesije se odražajo tudi d8 klirinškem področju, kamor smo načrtovali izvoz izdelkov višje stopnje P1* delave.
Presevanje
plan presežen 15,6 odst., v kumulativi 19,3 odst.
TOZD KOVAČNICA. Prekoračitev predvidenega plana prodaje znaša 53,6 odst., v kumulativi 23,2 odst., vrednostno pa je bil plan presežen za 60,0 odst., v kumulativi 30,0 odst. Kvalitetna struktura prodanih jekel je v porastu.
TOZD JEKLOVLEK. Zaostanek za predvidenim planom prodaje znaša 24,3 odst., V kumulativi 8,7 odst. TOZD ni dosegla predvidenega plana prodaje predvsem zaradi pomanjkanja vložnega materiala. Vrednostno pa je bil presežen za 8,2 odst. v kumulativi 3,0 odst.
TOZD ORODJARNA. Predvideni plan prodaje je TOZD dosegla 80,0 odst., v kumulativi 89,0 odst. (Vzrok nedoseganja so nedobavljeni stroji iz
OSKRBA Z ENERGIJO
V avgustu je bila oskrba s primarnimi mediji razen mazuta in el. energije normalna. Manjša dobava mazuta ni vplivala na zastoje v proizvodnji, medtem ko je redukcija el. energije v TOZD Jeklarni zmanjšala proizvodnjo za okoli 600 ton. Vsi ostali porabniki v železarni pa so bili zadovoljivo oskrbljeni tako s primarno kot tudi s sekundarno energijo, s tem pa so vse energetske naprave obratovale brez zastojev.
V avgustu je bilo dobavljeno:
— elektro energije 17,440.800 kWh
— zemeljskega plina	3,091.110	Nm!
— mazuta	1,272.500	kg
— butan-propana	17.470	kg
— koksa	7.360	kg
— karbida	14.310	kg
— hladilne vode	1,066.166	m1
uvoza). Vrednostno je bil plan presežen za 15,0 odst., v kumulativi za zaostaja za 11,1 odst.
TOZD STROJI IN DELI. TQZD je zaostala za predvidenim planom prodaje 3,3 odst., v kumulativi 6,9 odst. Plan je bil presežen le pri obdelanih odkovkih, delih za vozila in sestavljenih delih za stiskalnice. Vrednostni plan je bil presežen 26,3 odst., v kumulativi zaostanek 3,1 odst. Zasedenost z naročili za stiskalnice in stroje za predelavo še vedno zaostaja za načrtovano.
TOZD INDUSTRIJSKI NOZI.
Predvideni plan prodaje je TOZD dosegla 46,4 odst., v kumulativi 84,7 odst. Vrednostni plan pa je bil dosežen 61,9 odst., v kumulativi 95,2 odst. Zasedenost z naročili po posameznih grupah proizvodov je nad planirano, kar pa ima za posledico stalne urgence kupcev glede neizpolnjenih pogodbenih obveznosti.
TOZD PNEVMATIČNI STROJI.
Prodaja na domačem trgu je bila dosežena 97,8 odst., v kumulativi 96,9 odst. Vrednostno pa je bil plan presežen
27,0	odst., v kumulativi 4,2 odst. Ker se izdelki TOZD prodajajo v glavnem prek trgovinskih hiš, ki pa so zaradi vse slabših pogojev plačevanja in obrestnih mer v vse slabši likvidnostni situaciji, obstaja bojazen, da te organizacije ne bodo mogle kupiti celotne načrtovane proizvodnje v prihodnjem letu.
TOZD VZMETARNA. TOZD je dosegla 79,7 odst. prodaje, V kumulativi 88,9 odst. Vrednostni plan pa je bil presežen za 41,7 odst., v kumulativi
6,8	odst. Zasedenost z naročili zaradi nihanja povpraševanja po tovrstnih vzmeteh še vedno zaostaja za planirano letno proizvodnjo.
TOZD T R O. Ob komaj 34,5 odst. prodaji, v kumulativi 84,6 odst., je TOZD dosegla vrednostni plan 66,7 odst., v kumulativi 92,7 odst. Posledice izredno obsežnega proizvodnega pro-
IZVOZ V $ V AVGUSTU 1983
tošnjem prvem polletju. Če bo tudi v drugem polletju vsaj približno ponovljena polletna količina 428.000 ton, bo letošnja celoletna proizvodnja znatno presegla doslej še nikdar doseženih
800.000	ton.
V jeseniški jeklarni so proizvedli 4%več jekla kot v enakem obdobju lani in 2% nad planirano količino, v ravenski jeklarni 5 % vieč kot leta 1982 in so na ravni plana, v štorski jeklarni pa 11 % več kot lani in 2I% nad polletnim planom. Manj uspehov kot pri količini proizvodnje so imeli pri kvalitetnem programu. Slaba kvaliteta jeklenih odpadkov, posebno zaradi raznih neželenih kovinskih primesi, pogosto menja načrtovani program. Posebno problematična in negotova je oskrba z uvoznimi ferolegurami, pa tudi z domačimi. Nekaterih ferolegur ni bilo po nekaj tednov in celo nekaj mesecev. Tako na Jesenicah niso proizvajali nerjavnih kvalitet, ker daljše obdobje niso imeli ferokroma.
settice zaostajajo za planom 10% in približno toliko je manjša tudi letošnja proizvodnja od prvega polletja lani. Na Ravnah so proizvedli 6% manj kot leta 1982, vendar zaostajajo za planom le 2%. V Železarni Store je letošnja šestmesečna blagovna proizvodnja 20 % nižja kot v enakem obdobju lani, zaostanek za planirano količino pa znaša 6%. Če ne bi bilo tako slabe realizacije v Žični Celje, bi se predelovalci žice bolje odrezali kot železarne. V Plamenu Kropa, kjer so izvršili 98 % polletnega plana, je proizvedena količina sicer 9 % nižja od lanske, vendar le blizu planirane. Ugodne proizvodne rezultate imajo v Tovilu Ljubljana, saj so za 5 % presegli načrtovano količino in proizvedli 6% izdelkov več kot v enakem obdobju leta 1982. V Verigi Lesce so na enaki raivni proizvodnje kot lani in tudi na planirani količini izdelkov. Mogoče najmanj v Tovilu, drugod pa v proizvodnih problematikah vsi navajajo večje in manjše težave pri oskrbi z vložkom. Vse pogosteje manjka za nekatere proizvode natočil.
Okvare strojev so še najmanjše zlo. Odsotnost z dela ali pomanjkanje delovne sile so posebno v letnih mesecih vse_ pogosteje .vzrok za zaostajanje v proizvodnji.
Zrcalna slika rezultatov blagovne proizvodnje je vrednost prodanih proizvodov oziroma eksterna realizacija. Železarna Jesenice je dosegla 89 % pla-
SO pričeli z načrtovanim remontom v žični valjarni namesto 1. šele 24. maja. Kot sami veste, se -tako odlašanje običajno slabo obnese. V Železarni Štore so imeli tolikšno pomanjkanje vložka, da so se odločili za letno popravilo v valjarni II od 21. maja do 1. junija.
Pravzaprav so imeli povsod več zastojev zaradi okvar na strojih in napravah, kot bi jih smeli imeti. Posebno bode v oči pogosto navajanje, da je pomanjkanje delavcev vzrok za premajhno proizvodnjo. Pri takem stanju v obratih, ki bi morali dajati planirano proizvodnjo, bodo morali v delovnih organizacijah, ko se bodo odločali za nove investicije, bolj paziti na potrebe novega zaposlovanja, če še za obstoječo proizvodnjo ne morejo zagotoviti zadosti delovne sile. Vse kaže, da bomo morali posvečati več pozornosti mehanizaciji in avtomatizaciji proizvodnje, ki bi gotovo blažila pomanjkanje delovne sile.
Drugače je s težavami, ki se kažejo pri naročilih. Na eni strani je teh preveč in ni mogoče kriti povpraševanja, pri nekaterih proizvodih pa naročil manjka. Že res, da je težko po svetu prodajati izdelke črne metalurgije. Vendar za te ne manjka naročil doma — prav nasprotno. Ravno v predelavi, ali če hočete pri izdelkih finalizacije oziroma najvišje stopnje predelave in vrednosti ponekod manjka naročil. Vse kaže, da se bodo morali v prodaj-
Vsakdanje dirke, ker avtobus odpelje že ob 14.04
Voluminozni vložek za peči, slaba kvaliteta v ognju obstojnih materialov, nepredvidene strojne okvare, remont kisikarne na Jesenicah in pomanjkanje delovne sile v vseh jeklarnah, vse to so še dejavniki, ki so vplivali na količino in pogosto tudi na kvaliteto proizvodnje. Do odličnih pogojev in proizvodnje je torej še precej možnosti za še boljšo proizvodnjo od dosežene.
Nekaj moram vendar še posebej omeniti. Določen, zaenkrat negativen vpliv na proizvodnjo ima tudi uvajanje novih naprav in .tehnologije v jeklarnah Slovenskih železarn. Uvajajo drsna zapirala, vodnohlajene stene pri električnih obločnih pečeh in uvajajo ponvično tehnologijo za dogotavljanje jekla. Vse to občasno dela še nekaj težav, preden bodo pridobili zadosti izkušenj, da hi dale nove pridobitve lahko samo pozitivne rezultate.
Ko sem pisal o poslovanju in proizvodnih rezultatih v Slovenskih železarnah v prvih treh mesecih letošnjega leta, že ni bilo kaj prida povedati o blagovni proizvodnji. V drugem četrtletju so se rezultati še poslabšali. V železarnah znaša izvršitev polletnega plana blagovne proizvodnje 93 % in je letošnja količina 12% manjša kot v prvem polletju 1982. V Železarni Je-
nirane vrednosti, Železarne Ravne 101 %> Železarna Štore 79% in skupno železarne 90%. Predelovalci žice so bili nekaj uspešnejši in so realizirali: Plamen — 122%, torej ob manjši proizvodnji od načrtovane — višja vrednost. Pri Tovilu je obratno — vrednost prodaje nižja od proizvodnega rezultata in znaša 98%. Tudi pri Verigi je eksterna realizacija malo nižja od proizvodnje in znaša tudi 98%. Pri Žični je jasno vidno, da jim je odpadla proizvodnja, ki bi prinesla specifično nižjo vrednost in večjo količino, saj je ob 54% količinski realizaciji vrednost prodaje 72%. Skupno so predelovalci žice izvršili plan vrednosti prodaje 95%.
Plan izvoza ni bil dosežen in je predmet posebne obravnave, menda so ga dosegli le v Verigi.
Za slabe rezultate pri blagovni proizvodnji sem že omenil pomanjkanje vložka, ker ni bilo mogoče zagotoviti iz uvoza polizdelkov za planirano zaposlitev proizvodnih agregatov.
Večji zastoji, ki so vplivali na proizvodnjo, so bili v valjarni žice na Jesenicah in valjarni »štekel«, ki zaradi okvare pogonskega motorja ni obratovala od 19. maja do 21. aprila. Da bi bil izpad proizvodnje čim manj boleč.
nih službah počasi tudi potruditi do kupcev, če bodo hoteli oskrbeti prodajo in ne bo dovolj, kot smo vajeni, le čakati na naročila. Danes -tudi ni dovolj, da samo najdeš kupca, ki nekaj potrebuje. Treba je tudi vedeti, če je ta kupec sposoben, da kupljeno robo tudi lahko plača.
Finančni odbor Slovenskih železarn je na svojem sestanku dne 21. 6. 1983, ko je obravnaval splošne finančne razmere ob polletju, ugotovil, da se te ob hitrem slabšanju gospodarske likvidnosti vse bolj zaostrujejo. Čedalje več je kupcev, 'ki -tudi z menicami ne morejo plačevati svojih nakupov. To je tudi eden od vzrokov za slabšo eksterno realizacijo, kot bi jo lahko pričakovali iz proizvodnje.
Ker sta pretekla že dva meseca drugega polletja in se med tem ni nič bistveno spremenilo, lahko upamo, da bo druga .polovica leta vsaj enaka prvi, če ne še boljša. Da, tudi boljša bi lahko bila, čeprav se zunanji dejavniki ne bi prav nič popravili. Samo vrsto sklepov, katere ste sprejemali kot stabilizacijske ukrepe, bi bilo treba uresničiti in bomo ob koncu leta lahko z rezultati proizvodnje 'in s tem tudi poslovanja bolj zadovoljni kot ob prvem polletju.	Milan	Marolt
Proizvodnja Slovenskih železarn v prvem
polletju 1983
Proizvodni rezultati v letošnjem prvem polletju so v Slovenskih železar-nth mogoče boljši, kot smo se bali da bodo in vendar odraz stanja ter težav, s katerimi se otepa jugoslovanska industrija in gospodarstvo. Proizvodnja lekla je celo za 5 % večja, kot je bila v prvem polletju 1982 in 2% nad letos planirano količino. Zaradi omeje-1 možnosti nabave polizdelkov iz uvoza je pa blagovna proizvodnja manjka, kot je bila v lanskem prvem polletji’1 ,™. zaostaja 8 % za letos načrtovano Koucmo, kar pomeni po količini sko-taJ enomesečno proizvodnjo. Vsega zaostanka ne smemo pripisati samo težavam pri uvozu, precejšen delež imajo tudi nepredvidene okvare in zastoji v valjarnah in drugi predelavi. Sicer pa tudi pri proizvodnji jekla ni bilo vse tako, kot kaže ugodno izpopolnjevanje jtacrta. Pravijo, da videz vara. Za proizvodnjo jekla v letošnjem prvem poletju to prav gotovo velja, saj močno °dstopa od predvidenega kvalitetnega Ptograma.
Če pomeni oskrba z vložkom težave V ^ "irnah, je to še toliko težje za Predelovalce. Ne samo oskrba vložka, n’anlka marsikje tudi naročil za posamezne izdelke. Možnosti prodaje so močno omejene pri izvozu in tudi za domači trg je že čutiti, da nastopa usi-anje naročil zaradi zmanjšanih potreb au pa zaradi pomanjkanja denarja.
Če govorimo o težavah, je med de-ovnimi organizacijami v okviru SOZD r v P^ebno težkem položaju Žična |TJe, kjer izpolnjujejo le 54% poletnega načrta. Ta podatek je zastrašujoč, vendar so proizvedli celo 4 % j6? k°t lani v istem obdobju. Največji ?7 pr' zaostanku je pripisati oskrbi vložkom in na to vezani možnosti . kgavnc menjave z Rusijo. Zaostanek Ivi*38 količinsko tolikšen, da ima svoj °draz tudi na skupen rezultat blagovne Proizvodnje Slovenskih železarn.
Proizvodnja surovega železa je hila * železarnah 9% boljša kot v prvih fi^D/ ,toesec‘b leta 1982 in vendar /o nižja, kot znaša letošnji polletni P ; V drugem četrtletju se je torej tanjc celo malo poslabšalo. V Štorah 5° uneli večjo okvaro na pečnetn trams-ormatorju in zato elektroplavž aprila Pj obratoval 477 ur ter je s proizvodni0 ponovno pričel šele 15. maja. Na Jesenicah znaša polletna proizvodnja Jurovega železa 19% več kot v ena-eto obdobju 1982. Da bi dosegli ra-''en planskih količin, jim manjka 1610 ton. V Štorah je letošnja proizvodnja aradi omenjene okvare in zastoja 21 % j la od lanskoletne v enakem obdobju n. zaostajajo za planirano proizvodnjo Približno 5770 ton.
»V maju so dosegli na jeseniških plav-*h doslej največjo dnevno proizvodnjo, Ur je vredno pohvale in želimo, da bi Posegli še večkrat 523 ton. Obeti so, r3 se lahko proizvodni rezultati pri .Proizvodnji surovega železa do konca eta še znatno izboljšajo.
» Proizvodnja jekla, če smo jo hvalili j Po prvih treh mesecih letošnjega j*Ja. jo moramo ob polletju po podat-Ph o doseženih količinah še bolj hva-
•V.' Ni
mi treba prelistavati proizvodih rezultatov za leta nazaj, brez tega gotovostjo lahko napišem, da v sionskih jeklarnah ni bila še nikoli dojena tolikšna količina jekla kot v le-
Glas mladih bi se moral bolj slišati
ZSMS je družbenopolitična organizacija, ki združuje mlade od 14. do 27. leta. V to starostno kategorijo sodi precejšnje število delavcev naše železarne, zato je prav, da o mladih in njihovi organizaciji pišemo tudi na straneh Informativnega fužinarja. O programu mladinske organizacije in problematiki mladih smo se pogovarjali s predsednikom koordinacijskega sveta OO ZSMS Železarne Ravne — Silvom Jašem.
»Kdo so člani mladinske organizacije v železarni in koliko jih je?«
»V Železarni Ravne je blizu 2000 mladih do 27. leta starosti. Okrog 900 jih plačuje članarino. Vendar je težko reči, koliko je v resnici članov posameznih osnovnih organizacij, saj plačujejo članarino tudi nekateri (sicer redki), ki po starosti niso več mladinci. Mogoče je zgrešeno reči, če plačuješ članarino, si mladinec, drugače ne. Tudi ni vedno merodajno, da je dober mladinec tisti, kdor hodi na sestanke. Marsikdo ne hodi na sestanke, pa je kljub temu dober mladinec, dober delavec. Drugače je tudi s tistimi, ki si ustvarijo družino. Za aktivno delo v mladinski organizaciji kratkomalo nimajo več časa.«
»Gotovo je za članstvo v določeni organizaciji pomemben njen program. Kakšen je delovni program mladinske organizacije v Železarni Ravne?«
»Koordinacijski svet OO ZSM sprejme vsako leto program, ki ga pripravijo komisije za kulturno, športno, družbenoekonomsko, idejnopolitično, informativno dejavnost in prostovoljno delo. Program je usklajen z dejavnostjo občinske konference (ni je večje akcije v občini, pri kateri mladina železarne ne bi sodelovala), nanj pa se navezujejo tudi programi posameznih osnovnih organizacij. Pri nekaterih akcijah se mladi povezujemo s sindikatom, Id ima v tozdih animatorje za kulturo in rekreacijo. Sodelovali smo npr. na natečaju za literarno razmišljanje o Prežihu, še vedno pa spodbujamo mlade bralce, da bi tekmovali za Suhodolčanovo bralno značko.«
»Na problemsko-programski konferenci železarniške mladine v juniju si dejal, da mladi prehajate od načelnih opredelitev v konkretne akcije in da so sprejeti programi odraz interesov mladih. Kakšne so te konkretne akcije in kako se kažejo interesi mladih?«
»Mladi se v dejavnost mladinske organizacije vključujejo po svojih interesih. Tega zanima šport, drugega kultura ali kaj drugega. V zadnjem času doživlja pri nas velik razmah mladinsko prostovoljno delo. Doslej smo imeli v železarni dve akciji zbiranja starega železa, ki sta lepo uspeli, jeseni bomo uredili strugo reke Meže na območju železarne. Ustanovili bomo stalno mladinsko delovno brigado v železarni. Tako bodo imeli vsi mladi možnost sodelovati na delovnih akcijah, tudi tisti, loi v »pravo« brigado iz kakršnihkoli razlogov niso mogli iti.«
»Prav zaradi možnosti udeležbe in morda tudi z ekonomskega vidika so najbrž lokalne delovne akcije bolj primerne za današnji čas kot klasične mladinske delovne brigade, za katere mora biti zgrajeno naselje in urejena celotna preskrba?«
»Če samo tako gledaš, že. Ne smemo pa pozabiti, kolikšnega pomena so brigade za idejnopolitično in samoupravno oblikovanje mladih. Vendar lahko za brigade V Sloveniji trdimo,
da so tudi ekonomsko upravičene. Naša lokalna brigada bo nekakšna šola za brigadirje — priprava kadra za udeležbo na rednih MDA.«
»Sezona mladinskih delovnih akcij je poleti, ko odhajajo ljudje na dopust, tako da delovne organizacije s težavo zagotavljajo redno proizvodnjo. Meniš, da je prav odtegovati mlade, kvalificirane delavce iz proizvodnje, da delajo v brigadi nekvalificirana dela? Ali ne bi bilo bolj prav, da bi se delovnih akcij, ki trajajo tri tedne ali mesec dni, udeleževali dijaki in študenti, ki imajo ta čas počitnice?«
»Res je med brigadirji bolj malo študentov. Po drugi strani pa je udeležba na MDA nagrada mlademu delavcu za aktivnost v mladinski organizaciji. Menim, da odsotnost brigadirjev ne moti delovnega procesa v železarni, saj je bilo letos v brigadi vsega 23 ali 24 naših delavcev. Železarna mora po samoupravnem sporazumu prispevati sredstva za MDA. Če omogoči udeležbo mladincem, je to že vračunano v prispevek.«
j#'
Silno Jaš
»Slovenska mladina je na svojem 11. kongresu lani veliko govorila o problematiki mladih, med drugim o zaposlovanju in pridobivanju stanovanj. Ali se s tovrstnimi problemi spopada tudi mladina Železarne Ravne?«
»Zaposleni so do nezaposlenih brezbrižni. Tisti, ki so še v šolah, pa razmišljajo, ali bodo dobili zaposlitev in kje. Koordinacijski svet bi se moral bolj povezati s srednjo šolo TNPU. Vzpostavili smo že stike, a večjega zanimanja ni. Do zdaj je namreč železarna lahko zaposlila še vse štipendiste. Vprašanje pa je, kako bo v prihodnje. Rešitve bomo morali iskati skupno s tistimi, ki so odgovorni za zaposlovanje.«
»V sedanjih razmerah je težko priti do stanovanja. Ne zato, ker stanovanj ne bi bilo, ampak, ker so draga. Problem čutijo zlasti mlade družine, saj ne morejo v kratkem zbrati denarja za soudeležbo in še za opremo stanovanja. Kako to občutijo mladi v Železarni Ravne?«
»Stanovanjsko vprašanje je za mlade delavce železarne zadovoljivo rešeno. Ni pa lagodno. Pravilnik je tak, da delavec ne more dobiti stanovanja takoj, ko se zaposli. Kredite sedaj mlad človek težko najame, ker mora že imeti denar za polog. Vendar naš pravilnik o stanovanjskih razmerjih določa, da je mogoče odložiti plačilo soudeležbe, pa tega ljudje ne vedo in ne izkoriščajo. Navadno pa je tako, da tisti, ki so člani kake organizacije, tudi mladinske, pridejo na sekretariat po priporočila za razne olajšave in jih
tudi dobijo, drugi pa so prepuščeni sami sebi, čeprav predvsem mladinski organizaciji ne bi smelo biti vseeno, kako živijo mladi, ne glede na to, ali se štejejo med člane ali ne.«
»Prevečkrat se samo dogovarjamo, premalokrat pa stvari uresničimo, ste dejali na konferenci železarniške mladine. Zakaj je tako? Kako sc to ujema s prizadevanjem za gospodarsko stabilizacijo?«
»Med mladimi do tega ne bi smelo prihajati. Mlad človek je za akcijo. Koliko smo mladi v železarni prispevali k temu, da bi se manj dogovarjali in več delali, je težko reči — od sredine do sredine je to različno. Na žalost je naša skupna slabost, da več govorimo, kot je treba. Se pač bolj čuje tisti, ki veliko govori, kot tisti, ki molči in zaviha rokave.«
»Vendar ste v svoj program zapisali, da se boste borili za dvig produktivnosti. Kako to uresničujete?«
»Z bojem za višjo produktivnost bi rada ZSM prispevala svoj delež k stabilizaciji. Mladinci, ki se zavedajo položaja, skušajo s človeškim pristopom vplivati na tiste, ki slabo delajo, naj delajo bolje in prav. Na žalost sistem nagrajevanja ni vedno tak, da bi spodbujal k višji produktivnosti. Pogosto se zgodi, da mlajši dobijo za isto delo manj kot starejši. Včasih je to odvisno od tega, kako je kdo pri nadrejenem zapisan. Če je mlad človek revolucionaren, lahko dobi čmo piko in to se odraža na OD.«
»Na problemsko-programski konferenci ste ugotovili, da osnovne organizacije premalo nastopajo z lastnimi stališči, da sc glas mladih premalo sliši v samoupravnih organih in da bi morali biti bolj angažirani v drugih DPO, predvsem v sindikatu. Kaj nameravate storiti, da bi mladi postali bolj samoiniciativni in da ne bi čakali zgolj na glas »od zgoraj«?«
»V Železarni Ravne so mladi dokaj dobro zastopani v vseh organih upravljanja, čeprav so še vrzeli. Je pa vprašanje, koliko si mlad človek upa povedati svoje mnenje in tvegati, da ga potolčejo. Mladi se prevečkrat izražajo z izrazjem partije in sindikata. Ne izražajo se kot mladi, ko nastopajo v javnosti. V njihovi govorici se kaže idejnopolitična osveščenost, izobraženost in akcijska usposobljenost. Če je predsednik osnovne organizacije polpismen, tudi drugi zapadejo v njegov način govorjenja ali pa se obrnejo vstran.
Glas mladih se premalo sliši tudi zato, ker nimajo dovolj izkušenj. Odvisno je tudi od tega, koliko so se samoupravno uveljavljali v času šolanja. Navadno bolj izobraženi zviška gledajo na mladinsko organizacijo, bi ji pa bili zelo potrebni. Treba bi jo bilo kadrovsko okrepiti. Na žalost večino tistih, ki jih mladinska organizacija pošlje na politično izobraževanje, pozneje pritegneta partija in sindikat. V resnici pa je mladini potrebna njuna pomoč. Odnosi med drugimi DPO in mladinsko organizacijo so na ravni delovne organizacije urejeni, na ravni osnovnih organizacij pa še prevečkrat ne. Za mlade v posameznih osnovnih organizacijah še posebej velja, da bi morali biti idejnopolitično boli izobraženi in osveščeni, da bi lahko bolj samostojno nastopali.«
»Kako skrbite za tovrstno izobraževanje mladih v mladinski organizaciji?«
»Naši aktivisti se udeležujejo izobraževanja v političnih šolah. Vsako leto pripravimo seminar za mladinske aktiviste naše delovne organizacije in sozda Slovenske železarne. Potrebnih bi bilo še več srečanj mladih s predstavniki političnega in gospodarskega življenja, da bi bili bolj na tekočem z dogajanji v naši družbi.«
»Mladinska organizacija v Sloveniji in Jugoslaviji sc zavzema, da bi usmerila svoje dejavnosti k najpomembnejšim vprašanjem družbenega položaja organiziranosti in delovanja mladega rodu in da bi manifestativne akcije zamenjala s konkretnim delom za razvoj samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov. Kako ti kot predstavnik železarniške mladine gledaš na najbolj množično manifestativno akcijo jugoslovanske mladine — štafeto mladosti?«
»Nekateri manijo, da je štafeta mla; dosti s Titovo smrtjo izgubila pravi pomen in namen. Mislim, da je prav, če se nadaljuje, ker je jx>stala edinstvena vez med mladimi Jugoslavije. Lahko pa bi zmanjšali stroške. Prve štafete so res tekle, zdaj pa v republikah tekmujejo, kdo bo imel dražje spremstvo. Štafeti naj bi povrnili prvotni pomen, zunanji blišč pa bi lahko odpadel.«
»V krajih po Jugoslaviji mladi na različne načine izražajo svojo nost Titovim idejam in revoluciji. Tudi z gradnjo sjjomenikov in parkov m skrbjo zanje. Kako pa pri nas?«
»Mladina železarne Ravne je predlagala, da bi na Ravnah uredili pa® z 88 drevesi. Kot kaže, je zdaj ta ideja že nekoliko zastarela. Bolj živo pa le pri nas ohranjanje tradicij NOB. Nase osnovne organizacije so prevzele skrb za posamezne spomenike in spominske plošče v občini, mladi sodelujemo na srečanjih borcev in mladine Slovenskih železarn, in ko ne bo več aktivov Zveze borcev, bomo ta srečania organizirali mi.«
»Je mladina v železarni dobro organizirana za skupne akcije?«
»Mislim, da je. Koordinacijski svet povezuje 26 osnovnih organizacij v naši delovni organizaciji; dokaj dobro smo povezani z dislociranimi tozdi, s TRO, Armaturami in Kovinarstvom, medtem ko z Bratstvom sodelujem0 bolj na daljavo. Povezani smo z mladinskimi organizacijami v okviru tozda (obstaja svet ZSM SOZD Slovenske železarne), sodelujemo pa tudi ( mladimi v Rudnikih svinca in topilmcl Mežica, v TAM, Kidričevem, Mariborski livarni in da ne pozabim vsakoletnih prisrčnih srečanj z našimi graničarji na karavli Sonjak.«
»Si predsednik koordinacijskega sveta OO ZSMS Železarne Ravne hkrati delavec v tozdu Jeklolivarita-Kako usklajuješ svoje poklicno delo m funkcijo?«
»Mesto predsednika koordinacij; skega sveta je volontersko. Pred lf.° je bila možnost, da bi bila ta funkcM* profesionalna, zdaj ne več, čeprav ° bilo v določenem smislu bolje takm Železarna je velika in ne maram drob" tiničaste politike. Vendar gre tudi tako-V tozdu imajo razumevanje in mi dovolijo odsotnost, kadar je potrebna-Sicer pa deluje v koordinacijskem sVC' tu predsedstvo. Pomagata mi sekrem in podpredsenik, jx>samezna podrocl dejavnosti pa vodijo vodje komisij- J pa le tako, da je največje breme n ramah predsednika.«
»Urejaš tudi glasilo Mladi fužina ’ ki izhaja vsak mesec kot priloga In*0 mativnega fužinarja. Mladina žclez^! ne ima edinstven položaj v naši °bf ni in menda tudi v regiji, saj la*1j redno obvešča javnost o svojem °e in problemih.«
»Naša mladina premalo izkorišča možnost. Vse premalo sc oglašajo m1-di iz tozdov. Mladi fužinar ima le krog sodelavcev, pa bi ga bilo laže jati, če bi jih bilo več. Vendar, četu^ pišejo o dejavnosti mkidih le ’ štirje, je cilj vendarle dosežen; k° hoče biti obveščen, je lahko.«
»Tovariš Jaš, hvala za pogovor!«
Mojca Potočni
t. 10/1983 INFORMATIVNI		FUŽINAR			
KAZALCI REZULTATOV DELA ZA ŽELEZARNO RAVNE OD			L 1. DO 30.	6. 1983	
	Z DOSEŽENO 1982.	3 PLAN 1983	4 DOSEŽENO 1983	4 : T-	4 : 3
dohodek na delavca	263.599,00	340.833,50	358.643,46	136,1	105,3
DOHODEK V PRIMERJAVI S POPREČNO UPORABLJENIMI SREDSTVT	11,22	19,50	9,93	88,5	50,9
ČISTI DOHDDEK NA DELAVCA	171 .098,00	222.865,00	222.722,47	130,2	99,9
AKUMULACIJA V PRIMERJAVI Z DOHODKI	15 ,97	18,61	16,40	102,7	88,1
AKUMULACIJA V PRIMERJAVI S ČISTIM DOHODKOM.	24 ,60	28,44	26,41	107 ,4	92,9
akumulacija v primerjavi s poprečno UPORABLJENIMI SREDSTVT	1,79	3 ,63	1,63	91,1	44 ,9
OSEBNI DOHODEK IN SREDSTVA ZA SKUPNO PORABO NA DELAVCA	23.358,00	27.752,58	28.568,46	122,3	102,9
ČISTI OSEBNI DOHODEK NA DELAVCA	14.272,00	16.672,25	17.641,15	123,6	105,8
IZLOČANJE IZ OSEBNEGA DOHODKA NA DELAVCA	5.158,00	6.735,92	7.026,42	136,2	104,3
IZLOČANJE IZ DOHODKA NA DELAVCA	59.540,00	84 .528 ,00	100.793,17	169,3	119,2
AKUMULACIJA Z AM. V PRIMERJAVI S POPREČNO UPORAB. SREDSTVI	4,4 1	R , 33	4 ,02	91,2	48,3
POPREČNO UPORABLJENA SREDSTVA NA DELAVCA	2.350.267,00	3.492.966,00	3.611.765,36	153,7	103,4
CELOTNI PRIHODEK GLEDE NA PORABLJENA SREDSTVA	1,27	1,27	1 ,26	99,2	99,2
CELOTNI PRIHODEK GLEDE NA POPREČNO UPORAB. OBRATNA SREDSTVA	0,82	1,31	0,93	113,4	71 ,0
IZGUBA NA DELAVCA	0,00	0 ,00	0,00	0,0	
SREDSTVA ZA REPRODUKCIJO V PRIMERJAVI S POPR. UPORAB. SREDSTVI	4,4 1	0 ,00	4 ,02	91,2	
ODPLAČILA ZA INVESTICIJSKE KREDITE V PRIM. SREDSTVI ZA REPROD.	46,56	0,00	59 ,89	128,6	
KAZALCI PO 14 0.ČLENU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU IN ODLOKA ZVFZNEGA IZVRŠNEGA PVETA (UR. LIST SFRJ ŠT. 8/78)
Kaj zavira enakomerno odpremo
Neenakomerna odprema je že dolgoletna praksa v železarni. Poleg tehničnih problemov, ki jih povzroča, ogro-23 v zadnjem času tudi likvidnost. Finančni odbor ugotavlja, da utegnejo Nti zaradi zakasnelih plačil težave pri vplačevanju osebnih dohodkov, če bi se ^enakomerna odprema še povečevala, ^formacije nastopijo tudi pri četrtletjih periodičnih obračunih, s katerimi Vkazuje železarna družbi dosežene re-
zultate. Zaradi poznega plačevanja izstavljenih računov se kaže poslovni rezultat slabši, kot je dejansko. Plačana realizacija je seveda sorazmerna z gibanjem odpreme.
Podatki iz 2. četrdetja so zgovorni. V zadnjih desetih dneh je bilo od-premljeno 89% izdelkov, julija in avgusta je bilo stanje nekoliko boljše. Za ilustracijo navajamo količine dekadne dopreme v špedicijo.
ANALIZA DEKADNE DOPREME V ŠPEDICIJI
^vgust 1983
Tozd
Jeklolivarna valjarna kovačnica
JEKLOVLEK VZMETARNA /Troji in deli vRodjarna INDUSTRIJSKI NOŽI
Revmatični stroji	______________
Opomba: Avgust je počitniški mesec, zato je proizvodnja nižja. Ni popolno-1,13 jasno, kako to vpliva na odpremo.
(v tonah)		
1.8,—10. 8.	10. 8,—20. 8.	00 n cd o j CN |
168	185	302
1681	2088	2182
517	471	816
210	142	269
106	150	158
29	217	453
9	2	17
6	7	47
2	6	18
Likvidnost pesti celotno železarno, thnične težave pa nastajajo predvsem v špediciji. Vodja, tov. Jakob Konic, je Predal, da si prizadevajo dopremljene SRke čimprej odposlati naročnikom. /Rce ob koncu meseca rešujejo z '.Rimi izmenami in z nadurami. Vča-h jim težave povzročajo neustrezna
prevozna sredstva, t. j. pomanjkanje zaprtih vagonov. Izrazil je mnenje, da bi denar pritekel prej, če bi mesec zaključili s 25. im želijo, da bi tozdi enakomerno dopremljali izdelke.
Po pregledu avgustovske odpreme smo obiskali vodstva tozdov z najbolj neugodno strukturo po dekadah. Iz-
stopajo tozdi mehanske obdelave, medtem ko metalurški tozdi odpremljajo bolj enakomerno. Vprašali smo za objektivne in subjektivne vzroke in za načine odpravljanja takšnega stanja.
JEKLOLIVARNI BI POMAGALA SPECIALIZACIJA
Po mnenju ravnatelja Jožeta Mati-tza bi v Jeklolivarni lahko enakomerno delali in odpremljali, ko bi izdelovali eno kvaliteto, za katero bi bila potrebna ena vrsta termične obdelave, in ko bi bila vsa čistilnica enakomerno založena.
Njihov proizvodni asortiment je zelo raznovrsten. Nekatere vrste izdelkov morajo iti skozi trikratno termično obdelavo. Nabrati se mora vsaj 20 ton takega materiala, da založijo peč. Od litja do odpreme preteče tudi do štiri tedne. Kopičijo se zaloge.
Odpremo bi lahko kljub temu enakomerneje razporedili, ko bi imeli vedno na razpolago material, kakršnega potrebujejo. Motnje v proizvodnji nastajajo zaradi občasnega pomanjkanja ferolegur, izpada dogovorjenih, planiranih šarž, predvsem p>a zaradi nekvalitetne litine, kar pride do izraza pogosto šele pri končni kontroli izdelkov — namesto da bi jih odpremljali, jih je treba še dodatno termično obdelovati.
Težave imajo tudi zaradi starih, izrabljenih strojev v strojni kalupamici. Če v tem oddelku naredijo manj, kot določa plan, »pritisnejo« v drugih obratih, to pa povzroča neenakomerno proizvodnjo.
Poseben problem so urgence in izsiljevanje krajših dobavnih rokov, kar povzroča zmedo v dnevnem in tedenskem planiranju proizvodnje.
V zadnjem času so kupci zelo zahtevni glede kvalitete izdelkov. Pogosto se
Remont gasilske avtocisterne
zgodi, da mora material, pripravljen za odpremo, še na dodatno obdelavo. V tozdu so že ustanovili komisijo, ki bo skrbela za kvaliteto proizvodnje. Pozivajo tudi Jeklarno, naj skrbi za izdelavo kakovostne litine. Slaba kakovost razen neenakomerne odpreme /povzroča tudi dodatne stroške.
K enakomernejši odpremi pa bi jim, kakor je dejal ravnatelj Matitz, največ pripomogla specializacija proizvodnje. Da bi jo dosegli, bi se morali z jugoslovanskimi livarnami dogovoriti za primerno delitev dela. To pa je težko izvedi jujvo, saj se menda še znotraj sozda o tem težko sporazumevamo.
ŽELEZNA
SRAJCA STROJEV DELOV
IN
Ravnatelj Jože Potočnik je povedal, da je strpanost odpreme ob koncu meseca pri njih že ustaljena navada. Mesečni plan sestavljajo v začetku meseca. Želijo, da je napet, zato morajo proti koncu meseca vedno stisniti, da dokončajo vse, kar se da odpremiti. V mesecu, ki končuje kvartal, se še bolj
mi ga bodo preizkusili Industrijski noži.«
ORODJARNA NI KRITIČNA
Orodjarna namenja 60 odstotkov proizvodnje domačim tozdom, zato nima posebno veliko odpreme za zunanje kupce in tudi ne kopičijo zalog na špediciji.
Teže je bilo, je povedal delovodja Maks Haber, dokler so jim razrezo-vali material v Strojih in delih. Zdaj imajo lastno žago, pred kratkim so dobili nov dvovretenski rezkalni stroj, tudi materiala imajo dovolj na zalogi, tako da lahko redno delajo in izdelke sproti odpremljajo.
Vendar pa tudi za Orodjarno velja, da je imela doslej največ odpreme v zadnjih tretjinah meseca.
INDUSTRIJSKI NOŽI — NESTRPNI NAROČNIKI
Ravnatelj tozda Alojz Knez je poudaril, da je glavni razlog za neenakomerno odpremo t. i. vroča lista, ko že-
KAJ SMO OPRAVILI POSLOVNO NA TUJEM
Jože Geršak, član poslovodnega odbora, je bdi od 19. do 25. junija in 2. do 9. julija na službenem potovanju v Sovjetski Zvezi, kjer se je dogovarjal o pogodbah za prodajo valjev, industrijskih nožev in stiskalnic ter podpisal pogodbo za dobavo 60 t niklja.
Ivana Klančnik, tozd Komerciala, in Alojz Knez, tozd Industrijski noži, sta bila od 5. do 8. julija na obisku pri firmi Fassbender v ZRN, kjer sta podpisala pogodbo za prodajo nožev za papir ter se pogovarjala o dosedanjem in nadaljnjem sodelovanju.
Tovariš Vladimir Mak je s sindikalno delegacijo SOZD Slovenske železarne obiskal Moskvo in Volgograd. V Moskvi so se pogovarjali s predstavniki CK sindikata. Večji del obiska so namenili ogledu metalurškega kombinata »Rdeči oktober« in pogovorom s sindikalnimi delavci v Volgogradu.
Andrej Skutnik, tozd Komerciala, je potoval v Miin-chen, kjer je skupaj s predstavniki Gorenja Muta sklenil pogodbo za dobavo 150 t grafitnih elektrod. 70 t je za Železarno Ravne, s čimer bo Gorenje Muta pokrilo devizno participacijo za naslednje leto.
Franc Fajmut, Jože Golob, Drago Pečnik in Štefan Vovk, vsi tozd TRO, so si ogledali lesni sejem v Celovcu in se seznanili z novostmi pri lesnopredelovalnih orodjih in strojih.
Ivan Pungartnik, Koloman Vrečič, tozd Kovačnica, ter Anton Štinjek in Dušan Vodeb, tozd PII, so si 19. septembra v firmi Stahlwerk VEW v Kapfenbergu (Avstrija) ogledali termično obdelavo po kovanju na kovaškem stroju in nov obrat s kovaškim strojem ter 31,5 tonsko stiskalnico. Posneli so celotno kovaško linijo, kar bo koristilo pri reševanju problemov termične obdelave v kovačnici.
(Vir: potna poročila)
ROBOT ČAKA NA DELO
potrudijo. Razumljivo je, da na začetku naslednjega meseca nimajo veliko odpreme. In tako se nadaljuje.
Ni pa objektivnega vzroka za tak način proizvodnje in odpreme. Nekoliko vpliva način proizvodnje — pri stiskalnicah so dolgi proizvodni oiklusi. Največ stiskalnic odpremijo konec meseca.
Res je tudi, da prevzemalci prihajajo po petindvajsetem. Ampak njih naročijo takrat, ko je dovolj materiala. Če bi bil material pripravljen, bi prihajali tudi prej.
Edini pravi izhod iz tega položaja je, po mnenju ravnatelja, v bolj kvalitetnem, objektivnem planiranju. »Dokler planiramo, ,na roko‘, se to ne bo spremenilo. Enakomernejšo proizvodnjo bomo imeli, ko bomo sestavljali mesečne plane s pomočjo računalnika. Pripravljamo projekt »kapos«, ki bo začel delovati čez dve leti. Pred na-
lijo naročniki dobiti izdelke hitreje. Če se ozirajo na njihove želje, prihaja do sekanja proizvodnje, kar potiska dokončevanje izdelkov proti koncu meseca. Meni, da bi se morali dogovarjati za razumne roke in se jih potem držati. Kratki, a neizpolnjeni roki povzročajo namreč še več težav, posebno pri tujih kupcih. Industrijski noži planirajo 60% izvoza na zahodno tržišče. Praviloma delajo v začetku meseca za izvoz, kar se pozna pri manjši tonaži v prvi dekadi. V te izdelke je vloženo več dela, zato vrednostno ni takšnih nesorazmerij, kot se izraža v tonaži, ki jo lovijo na koncu meseca.
Odvisni so tudi od kooperaaije (Strojev in delov, Orodjarne), ki pa dela podobno. Julija in avgusta sta bila dva stroja v remontu. SGV sc je potrudil, toda vseeno je bil precejšen izpad proizvodnje.
Višek avtomatizacije, ki ga premore naša železarna, je robot, ki ga je letos poleti kupila Je-klolivarna od švedske firme Asee za 6,500.000 dinarjev.
Robotova pot do njegovega mesta v čistilnico je (bila) dolga. Najprej so si naši strokovnjaki ogledali delo robotov v preizkusnem centru na Dunaju, nakar so izdelali projekt delovnega mesta zanj v čistilnici in se s firmo pogodili za nakup. Na uvozno dovoljenje je bilo treba čakati več kot leto dni.
Končno se je robot prve dni julija znašel v železarni. Name-
stili so ga v elektro delavnici ih ga kmalu dali v pogon. Nauči11 so ga, kako mora prijeti stekle' nico, jo ponesti h kozarcu in na' liti pijače, tako, da se ne poliva-Malo je bila to paša za oči prvih radovednežev, malo pa nraktičeh prikaz, kako je mogoče robota naučiti delovnih operacij in k?' ko si jih zapomni (v »glavi^ ima kasetni spomin). Predstav' nik Asee je naučil ravnati z r°' botom strokovnjake ETS, ki & bodo vzdrževali, ti pa so svd znanje prenesli na livarje, ki b0' do robotu stregli na delovne111 mestu.
Šopek v travi
Veliko časa, ki bi ga lahko uporabili za direktno predelavo nožev, jim odvzema priprava kompond gredic. Nasploh priprava materiala seka proizvodnjo.
DOLG CIKLUS PROIZVODNJE
V PNEVMATIČNIH STROJIH
Namestnik ravnatelja Franc Šisernik je dejal, da kasni dobava vložnega materiala, predvsem odlitkov. Za uspešno proizvodnjo je potrebno kompletno število sestavnih delov, pozicijsko in številčno. Značilnost postopka je širok asortiment izdelkov z maloserijsko in dalj časa trajajočo proizvodnjo. Dodatne težave povzročajo okvare na ključnih agregatih, odpravljanje le-teh poteka prepočasi. V ciklus proizvodnje se vključuje tudi vse osvajanje novih izdelkov ter pripomočkov, ker razvojna služba nima potrebnih delovnih sredstev, kar ni posebej planirano. Močno j/ih omejujejo neustrezni prostori. Ob-
stoječa skadišča niso primerna za njihove izdelke. Lasten stroj/ni park mnogokrat posojajo drugim tozdom,_ čeprav bi ga potrebovali sami. Tov. Šiser-nik meni, da se subjektivni razlogi kažejo pri počasnem in nekvalitetnem odpravljanju zastojev in okvar. Mnogo bolj bi se morali potruditi pri dobalvah sestavnih delov in drugega vložnega materiala. Dobavo trde kovine iz Titovih Užic, ki jim prestavlja četrtin0 proizvodnje na konec meseca, bodo ustrezno razrešili prihodnje leto, ko lxxlo trdo kovino začeli izdelovati n3 Prevaljah.
V tozdih različno gledajo na reševanje problema neenakomerne odpreme-Vendar na splošno še vedno zasledujejo samo izpolnjevanje plana. Neenakomerna odprema, ki ob splošni nelikvidnosti postaja problem, oziroma njen0 razreševanje bi moralo bolj prodreti v' zavest tozdov in njihovih vodstev.
Mojca Potočnik Marko Vrečič
Čeprav so se v Jeklolivarni na robota že dolgo pripravljali, jih je njegov prihod, kot kaže, presenetil, saj mu še niso pripravili delovnega mesta. Ravnatelj Jože Matitz je povedal, da opreme niso mogli naročiti prej, da so dobili letošnji investicijski načrt, ta pa je bil izdelan v začetku julija. Robot bi bil moral začeti delati konec avgusta ali v začetku septembra, zdaj pa kaže, da ga bodo mogli vključiti v proizvodnjo šele novembra. Ker garancijska doba robotu teče že od prvega zagona, se vsi trudijo, da bi montažna dela kar se da hitro dokončali. Delovno mesto mu pripravljajo Gradis, Inštalater in tozd ETS.
Nekateri dvomijo, da bo robot dobro delal v čistilnici, kjer je slab zrak in veliko prahu, elektronika pa je občutljiva. Vendar so projektanti mislili na to. Robot bo delal v zaprtem prostoru, hekakšnem kovinskem šotoru, zelezni prah bo sproti vsrkavala odpraševalna naprava, razen te-5« pa bo »glava« robota, t. j. omara z elektronskimi vezji, stala v posebni kabini, kjer bo zavarovana pred škodljivimi vplivi.
če bomo imeli v tem primeru 2 odpraševalnimi napravami več sreče kot doslej v naši železar-hi, potem se za zdravje robota in
njegovo produktivnost ni bati. Res je namreč, da pomeni tako delovno mesto, kot so ga namenili robotu naši strokovnjaki, za tovrstne naprave novost, zato so se proizvajalci že zanimali za odkup tega projekta. Doslej so robote uporabljali največ v avtomobilski industriji in sploh za dela ob tekočem traku, kajti najbolje so se izkazali pri serijskih delih, kjer se ponavljajo enolični gibi, utrujajoči za človeka.
Čeprav imajo v Jeklolivarni zelo pestro proizvodnjo, ulitki so različni tako po velikosti kot po obliki, pa menijo, da bodo robota vseeno lahko dobro izrabili. Podajal bo ulitke, težke do 60 kg, petim strojem, postavljenim okoli sebe, da bodo opravili na njih standardna dela čiščenja (rezanje, brušenje ...) Ne bo pa robot odkrival napak, ki nastajajo pri litju. Izbira ulitkov bo stvar tehnologa ali delavca, ki bo robotu dajal delo.
Kako se bo robot v čistilnici izkazal, bomo lahko pisali čez nekaj mesecev, ko bodo že imeli izkušnje z njim. Nedvomno pa je (bo) to velika pridobitev za delavce Jeklolivarne in celotne železarne, saj gotovo ne bo zadnji.
Mojca Potočnik
Kakšen zrak dihamo?
PRIZADEVANJA ŽELEZARNE RAVNE NA PODROČJU VARSTVA OKOLJA
Vprašanja onesnaženosti človekovega okolja sodijo med današnje najresnejše probleme človeštva. Hitri tehnološki razvoj je prinesel s seboj številne neljube posledice onesnaženosti ozračja in voda, v nekaterih evropskih deželah so ti problemi prerasli že v Prave ekološke katastrofe: na stotine Inzer v severnih deželah Evrope je mr-J-vih, kisel dež — posiedica vse večjih količin S02 v atmosferi — grozi z uni-eenjem gozdovom srednje Evrope, za-fadi uničenih podtalnic bodo vse več-problemi pri preskrbi s pitno vodo ..
Današnji človek stoji pred veliko odgovornostjo: bodočim rodovom moramo ohraniti pogoje za zdravo rast!
Ekološki problemi pa niso le v visoko razvitih industrijskih deželah, tudi pri nas jih imamo precej. V letu 1982 smo v Sloveniji zabeležili precej primerov zastrupitve rib v rekah, tudi v Meži nekajkrat. Primer »doline smrti« v Žerjavu najdemo že v vsaki reviji ali knjigi z ekološko problematiko.
Tudi v naši železarni se že dobrih petnajst let ukvarjamo s problematiko varstva okolja. Veliko je bilo že storje-
Diagram povprečnih koncentracij trdnih delcev 1983
POLJANA
PREVALJE
KOTLJE
nega na tem področju, dokončne rešitve teh problemov pa še nismo dočakali. Po zastavljenih načrtih smemo upati, da bo železarna rešila probleme onesnaževanja v naslednjih petih letih.
V tem prispevku si bomo ogledali, kaj je bilo že do sedaj storjenega v železarni Ravne v prid zmanjšanju ekološkega onesnaževanja, kakšno je trenutno stanje in kaj nam je še storiti.
Letos smo v službi za kemijo in kemijske raziskave v sodelovanju s službo varstva pri delu in varstva okolja ponovno začeli meriti onesnaženost ozračja. Po ekološkem programu Železarne Ravne, ki obsega štiri stopnje ukrepov, smo do zadnje stopnje popolnega očiščenja ozračja, vod in odpadkov— kar naj bi dosegli v letu 1985 — v precejšnjem zaostanku. Največ je bilo storjenega na področju varstva zraka:—z odpravo generatorskega plina in z zamenjavo plina s kvalitetnejšimi gorivi smo skorajda do maksimuma izboljšali stanje onesnaženosti ozračja z žveplovim dioksidom (SO2). Glede onesnaženja ozračja s prahom pa se zavedamo, da s postavitvijo filtrov v novi jeklarni želenega cilja nismo v celoti dosegli, pač pa se nadejamo uspešnih rezultatov ob pogonu filtrov za jeklarno I, ki naj bi pričeli
meritve smo opravili leta 1982, ko smo v poletnih mesecih (od aprila do julija) sledili onesnaženosti ozračja na štirih straneh doline od Prevalj do Raven, poleg -tega pa še na štirih drugih, za onesnaženje celotne doline markantnih točkah. Od zadnjih meritev pa do letošnjih je torej preteklo že dobrih deset let.
Program sedanjih meritev obsega ugotavljanje imisijskih koncentracij žveplovega dioksida (SO2), količine prahu oziroma trdnih delcev (TD) v zraku in kemijsko sestavo tega prahu. Zaradi pomembnosti določujemo le naslednje elemente: železo, magnezij, mangan, silicij, svinec in cink. Določitve omenjenih parametrov potekajo v štirih različnih enomesečnih terminih v vseh letnih časih, opravljamo pa jih na desetih mernih mestih:
A — Poljana (gostišče)
B — Prevalje (otroški vrtec)
C — Prevalje (kmetijska zadruga)
D — Prevalje (Pod gonjami)
E — Ravne (uprava Gradisa)
F — Ravne (stavba DTK)
G — Ravne (Stražišče — nad železarno)
H — Ravne (občina)
I — Ravne (Javornik)
J — Kotlje (v središču vasi)
so. ‘
[/sH
300
Diagram povprečnih koncentracij SO? 1983
100
%
POLJANA
PREVALJE
RAVNE
KOTLJE
z obratovanjem že to leto. Nad 90% celotne količine prahu, tega oranžno-rjavega dima, ki je za Ravne tako značilen, naj bi ostalo v filtrnih vrečah.
Na področju varstva voda smo v fazi projektiranja čistilne naprave, ki bi naj očistila Mežo mehanskih delcev in oljnih oziroma maščobnih sestavin, ki se po kanalih iztekajo vanjo. Ta projekt naj bi bil dokončan v treh letih. V SKR sicer redno analiziramo železar-niške odpadne vode in tako sledimo stopnji onesnaženosti Meže od njenega vstopa v tovarno do izteka. Rezultati teh analiz bodo tudi koristili pri preizkušnji čistilne naprave.
Tudi na področju zbiranja trdnih odpadkov ne spimo: pravilnik o zbiranju in odlaganju odpadkov naj bi bil do letošnje jeseni že nared, sprejeli naj bi ga in se tudi po njem ravnali.
Zadnja faza ekološkega programa Železarne Ravne (obdobje 1980—1985) pa seveda zavzema tudi nabavo in zagon avtomatske ekološke kontrole za vsa področja, česar pa zagotovo zaradi težavnih gospodarskih razmer in manjkajoče opereme iz uvoza ne bomo mogli uresniči®.
Kakšno pa je trenutno stanje ozračja okrog naše železarne? — Na to vprašanje smo hoteli odgovoriti z letošnjimi meritvami ozračja na območju od Poljane do Kotelj. Zadnje tovrstne
V prvem merilnem obdobju marca in aprila smo ujeli konec kurilne sezone, drugo merilno obdobje je bilo junija, sledile bodo meritve v septembru in decembru, ko bo zopet višek kurilne sezone. Po preteku vseh štirih merilnih obdobij bo možno podrobneje obdelati rezultate meritev, jih primerjati z onimi pred enajstimi leti in tako skleniti realne ocene sprememb o onesnaženosti ozračja v naši dolini.
Preden si pobliže pogledamo rezultate prvih letošnjih meritev, se spomnimo važnejših tehnoloških sprememb in postavitve raznih čistilnih naprav, ki so bile vpeljane oziroma nameščene v obdobju zadnjih desetih let in imajo bistven vpliv na emisijo nečistoč v naši dolini:
1973—74 — ukinili smo plinske generatorje (s tem smo v znatni meri zmanjšali emisijo S02). Od takrat dalje tudi stalno zmanjšujemo porabo goriv z večjo vsebnostjo gorljivega žvepla (mazut nadomeščamo z zemeljskim plinom).
1974 — sredi leta je pričela obratovati odpraševalna naprava v jeklarni II (ki žal redko in slabo deluje)
1978 — v topilnici svinca v Žerjavu so namestili intensiv filtre za prah (in s tem občutno zmanjšali emisijo svinca in ostalega prahu po dolini)
KONCENTRACIJE ŽVEPLOVEGA DIOKSIDA (SOj) IN PRAHU NA DESETIH MESTIH V OBDOBJU MAREC - APRIL IN JUNIJ 1963___________________
Oznaka	Merno mesto		marec	-april		inlj
		Vrednosti	s% ug/a	Prah ug/m3	s<% ug/m	Prah ug/m3
A	POLJANA	povpr.	96	96	80	63
		max.	296	277	159	108
		min.	11	0	92	91
B	PREVALJE	povpr.	85	212	93	64
	OTROŠKI VRTEC	m«x.	187	509	67	110
		min.	0	95	29	14
C	PREVALJE	povpr.	108	193	99	40
	KMET. ZADRUGA	max.	293	988	123	69
		min.	27	33	25	13
D	PREVALJE	povpr.	179	169	95	70
	POD GONJAMI	max.	339	397	275	143
		min.	90	27	48	21
E	RAVNE	povpr.	107	179	39	69
	GRADIS		200	278	73	123
		min.	21	107	21	17
F	RAVNE DTK	povpr.	76	118	51	99
		max.	215	310	195	209
		min.	0	0	22	53
G	RAVNE	povpr.	10	275	_	117
	STRAŽ IŠČE		61	883	-	247
		min.	0	95	"	39
H	RAVNE	povpr.	92	119	26	48
	OBČINA	max.	108	219	£3	100
		min.	0	98	10	13
I	RAVNE	povpr.	37	156	37	90
	JAVORNIK	max.	129	393	95	164
		min.	0	32	20	38
J	KOTLJE	povpr.	_	103	58	60
			-	286	99	123
		min.	-	0	28	24
	Skupno povpr.:	povpr.	82	162	53	72
		max.	339	883	275	247
		min.	0	0	48	13
1973—80 — zgradili smo toplovod-no omrežje za ogrevanje mesta (in s tem odpravili skoraj v celoti individualna kurišča, tako pa znatno zmanjšali onesnaževanje ozračja z S02 in dimom).
1983 — konec letošnjega leta naj bi začela obratovati nova odpraševalna naprava jeklarne I — od nje si veliko obetamo. Če bo odpraševanje tako uspešno, kot nam zagotavlja dobavitelj, bomo po tem vzorcu preuredili še od-praševalno napravo jeklarne II. S tem bi skoraj v celoti rešili problem onesnaževanja ozračja s trdnimi delci oziroma prahom. (Mimogrede: dnevna količina emitiranega prahu pri normalni proizvodnji jekla znaša sedaj od 5 do 6 ton.)
Vse omenjene tehnološke spremembe in nameščene odpraševalne naprave imajo na onesnaženost ozračja velik vpliv. To potrjujejo tudi letošnje meritve na območju od Poljane do Kotelj. Čeprav je za nami šele polovica meritev, lahko že iz dosedanjih rezultatov vidimo vplive omenjenih sprememb in sklepamo, kaj nam je še storiti za očiščenje ozračja v prihodnje.
Iz tabele podatkov, kjer podajamo srednje, maksimalne in minimalne vrednosti rezultatov na desetih memih mestih, povzemamo naslednje zaključke:
Žveplov dioksid — S02
Diagram poprečnih koncentracij žveplovega dioksida nam kaže maksimum krivulje na Prevaljah Pod gonjami in minimum v Kotljah. Ravne so se, kar zadeva S02, znatno »poboljšale«, saj so koncentracije S02 na vseh mer-nih mestih znatno pod dovoljeno mejo 300 /tg/m\ Če iz dobljenih rezultatov izračunamo srednje vrednosti vseh merilih mest v posameznih krajih, dobimo naslednje:
Kraj	marec-april 83	junij 83
	fig/m’	fig/m3
Poljana	96	80
Prevalje	124	58
Ravne	54	38
Kotlje	—	58
Onesnaženost ozračja s prahom oziroma trdnimi delci
Ekološke meritve vsebujejo tudi določevanje količine in sestave prahu v ozračju. Zakonsko dovoljena meja (MDK •— maksimalno dopustna koncentracija) za onesnaženost Ozračja s prahom znaša 150 Mg/m3. Iz tabele in iz diagrama je razvidno, da so količine prahu v kurilni sezoni mnogo višje od junijskih vrednosti. Poprečna vrednost vseh postaj znaša v marcu—aprilu 83 kar 162 Mg/m3, v junijskem obdobju pa le 72 Mg/m3. Razumljivo je, da je maksimum krivulje na postaji G — merno mesto Ravne — Stražišče, na severni strani železarne, minimum krivu-je pa sta na Poljani in v Kotljah. Srednje vrednosti koncentracij prahu po krajih pa so naslednje:
Kraj	marec-april	junij
	fig/m'	R g/m’
Poljana	96	63
Prevalje	191	58
Ravne	168	85
Kotlje	103	60
Najslabše je stanje onesnaženosti zraka z S02 v času kurilne sezone na Prevaljah. To opažanje krajanov potrjujejo tudi opravljene meritve. Individu-
alna kurišča (centralne kurjave) v veliki meri onesnažujejo ozračje, temu prispeva svoj delež še ravenska železarna in topilnica v Žerjavu, ki imata precejšen vpliv na onesnaženost celotne doline. To potrjujejo že analize prejšnjih let. Poljana ima prav zaradi Žerjava tako visok S02 — enkrat višjega kot Ravne. Razveseljivo je dejstvo, da se je S02 na Ravnah znatno zmanjšal. Odpravljena so individualna kurišča, železarna namesto premoga oziroma generatorskega plina uporablja kvalitetnejša goriva z nizkimi vsebnostmi žvepla — posledica vsega tega je nizka vsebnost žveplovega dioksida v ozračju nad Ravnami. Prebivalci in lastniki gozdov okolice Raven se lahko ob tem razveselijo.
Zal so zaradi objektivnih okoliščin nekatere meritve S02 v Kotljah neuporabne. Zato za prvo merilno obdobje ne moremo postreči z natančnimi rezultati. Vidno pa je, da je vdor S02 iz Žerjava v Kotlje še vedno stalno prisoten (junija je znašala poprečna koncentracija S02 58 fig/m2). Isto velja tudi za Poljano, ki je v juniju imela celo najvišjo vrednost 80 fig S02/m3.
Vpliv individualnih kurišč na vsebnost S02 v ozračju je torej močno zaznaven. Maksimalna koncentracija S02 je v kurilni sezoni znašala 334/tg/m3, in sicer Pod gonjami na Prevaljah. Če se bomo hoteli znebiti onesnaženja z žveplovim dioksidom, bomo morali zamenjati sedanja goriva s kvalitetnejšimi. Večina individualnih kurišč sedaj uporablja velenjski lignit, ki vsebuje okrog 2.5% gorljivega žvepla. Pri zgorevanju ene tone velenjskega lignita se v ozračje sprosti 50 kg S02. Zamenjava lignita z zemeljskim plinom je idealna rešitev onesnaženja. Pri enaki množini potrebne toplote nam daje zemeljski plin 750-krat manjo količino S02 kot pa lignit. (Primer: pri zgoretju 10 ton lignita 'nastane 500 kg SČ)2; enako množino toplote lahko dobimo tudi iz 3300 m3 zemeljskega plina, pri čemer pa bi ob zgorevanju nastalo le 0,66 kg S02.)
Letošnjo jesen bodo na Prevaljah že pričeli kuriti v centralnih pečeh blokov in nekaterih poslovodnih stavbah z zemeljskim plinom. Zimske meritve onesnaženosti ozračja naj bi že pokazale delne izboljšave zaradi prehoda na kvalitetnejše gorivo.
Na Ravnah in Prevaljah smo pomladi vdihavali torej prekomerno onesnažen zrak. V poletnem času pa se onesnaženost znatno zmanjša, v vseh krajih je skorajda enakomerna. Najniž-ja je celo na Prevaljah — 58 /rg/m3, na Poljani in v Kotljah pa praktično enaka. Kemijske sestave prahu tokrat ne omenjamo, te rezultate bomo obdelali ob zaključku meritev. Omenimo naj le to, da tudi letošnja sestava prahu potrjuje že prejšnje ugotovitve, da obe delovni organizaciji — železarna in Rudnikji svinca in topilnica Mežica skupno onesnažujejo ves spodnji del Mežiške doline. Rezultati analiz tudi kažejo na zboljšanje onesnaženosti s svincem in cinkom (na Poljani, Prevaljah in Kotljah), kar je posledica namestitve filtrov za prah v Žerjavu. Onesnaženost ozračja na Ravnah s svincem in cinkom pa se je povečala, kar je nedvomno posledica uporabe nekvalitetnega vložka. MDK vrednosti za svinec so večkrat presežene.
REPORTAŽA IZ TOZDA:
Izboljšanje imisijskih koncentracij prahu v ozračju je možno doseči z boljšimi čistilnimi napravami v železarni in z uporabo kvalitetnejših goriy na
individualnih kuriščih stanovanjskih
hiš. Ravne bodo ta problem rešile z_ zagonom čistilne naprave za prah za jeklarno I in z izboljšanjem čistilne naprave jeklarne II. V bližnji prihodnosti se torej Ravenčanom obeta čist zrak, Pre-valjčani pa bodo v primeru nadaljnje uporabe premoga za ogrevanje stanovanjskih hiš še naprej pozimi vdihavali močno onesnažen zrak.
Zemeljski plin, ki ga vodijo od Raven po dolini navzgor, prinaša ljudem čistejše okolje. Velika škoda, da bodo predvsem denarne zmožnosti uporabnikov določale o njegovi uporabi, rt; datnejših družbenih podpor pri uporabi plina pa se skorajda ni nadejati.
Železarna Ravne bo torej v kratkem storila vse za čisto okolje. Filtri bodo zadržali velike količine prahu iz elek-tro peči, čistilna naprava za onesnažene vode bo očistila odplake, Meža bo torej tako čista iz železarne odtekla, kot vanjo priteče. Ti projekti zahtevajo velika sredstva in angažiranje strokovnjakov. Skrb železarne za reševanje oko-loških problemov je lahko za zgled ostalim delovnim organizacijam, ki se še do danes mačehovsko obnašajo do teh problemov. Veliko v prid izboljšanju našega okolja je storil v minulih letih rudnik svinca — očiščena Meža m znatno zmanjšanje onesnaženja s svinčenim prahom — to so sadovi njihovih prizadevanj na tem področju.
Vsi realizirani -tovarniški projekti očiščevanja ozračja in voda pa sami P° sebi še ne bodo zagotavljali zdravega okolja, če se ob njih ne bomo spremenili tudi ljudje. Le z zavestjo slehernega delavca ob stroju, ob lužilnem bazenu, škajni jami... pa tudi tistega »kurjača« centralne kurjave v domači hiši in slehernega občana, da je za čisto okolje odgovoren vsak posameznik, bomo lahko izboljšali sedanje stanje onesnaženosti človekovega okolja, la zavest se bo morala vrasti v nas in P° njej se bomo morali tudi ravnati.
Jožko Kert, inž. kem.
Med daljnovodom in robotom
Minil je čas dopustov, končana je večina remontov, ki jih vsako poletje opravijo naši vzdrževalci (nekaj jih ostane za praznike, kot sta 29. november in 1. maj). Na začetku sezone smo pisali o strojnih vzdrževalcih, danes se pomudimo v tozdu Elektrotehniške storitve. Ko smo prelistavali medsebojne ocene tozdov in delovnih skupnosti za
1.	polletje, smo opazili veliko pohvalnih izrazov, kot »zelo dobro«, »vzorno«, »redno«, »uspešno«, le redke pripombe izpričujejo nezadovoljstvo z delom tega tozda. Zanimalo nas je, kako so elektrikarji organizirani, da zadevo Ijijo večino porabnikov oziroma odjemalcev svojih storitev.
»Nismo organizirani tako, da bi čakali, kdaj nas bo kdo poklical,« je povedal ravnatelj Janez Bratina. »Nismo samo vzdrževalci in popravljalci okvar in napak. Želimo in moramo biti v prvem planu proizvodnje, celo več, s tem, ko dovajamo in razporejamo električno energijo porabnikom, proizvodnjo sploh omogočamo. Sodelujemo pri izbiri in nakupu proizvodnih naprav in jih sami montiramo; tako spoznamo njihovo sestavljenost in jih pozneje la-
že vzdržujemo. Naš oddelek za ptojek tiranje izdeluje med drugim tudi cleK-trični del načrtov za preoblikoval stroje in naša montažna skupina sodeluje pri montiranju teh strojev v Strojih in delih.
Sicer pa je tozd ETS sestavljen 12 obrata za jaki tok in šibki tok. Prvi oddelke: za elektro gospodarstvo, vzdrževanje v Jeklarni, Jeklolivarnj> Valjarni in Kovačnici ter v mehanskih obratih pa še oddelek za montaže; 'J obratu za šibki tok pa so: oddelki z* vzdrževanje termoreguladjskih, elektronskih in procesnih naprav ter spK>s" na elektronika.
PODVTG V CENTRALNI TRANSFORMATORSKI POSTAJI
Elektrikarji se radi pohvalijo, da za' radi njih že leta ni bilo zastojev v Pf^ izvodnji, ali z drugimi besedami, bilo prekinitev električnega toka v z<-' lezarni, razen tedaj, ko smo v vsej J goslavi ji doživeli energetski mrk ob ra* padu omrežja. _	_	'	.
Železarna porabi veliko elektrlčh energije, moč okrog 50 MW se pretaka
skozi centralno transformatorsko postajo, kadar ni omejitev in je proizvodnja v polnem teku. Vendar ni vedno tako, da bi smeli porabiti toliko energije, kolikor je potrebujemo. Omejitve so v času redukcij, ko v Sloveniji elektrarne proizvedejo manj energije, in v tako imenovanih »špicah«, ko se čez mero porabljena energija obračuna precej dražje kot sicer. Tedaj v CTP največje porabnike, elektroobločne peči, ki so šle zadnje v pogon, izklapljajo in tako uravnavajo porabo elektrike.
»Z uravnavanjem porabe energije v špicah prihranimo do milijardo starih dinarjev na mesec, plačamo pa okrog tri milijarde.«
»Ali s tem, ko izklapljate peči, škodite proizvodnji?«
»Menim, da ne veliko, saj izklapljamo peči v prvi fazi, pred raztalitvijo, ko temperatura še ne vpliva na tehnologijo izdelave jekla. Sicer pa bi to ne bilo potrebno, ko bi v Jeklarni skrbeli za postopnost proizvodnje. Menim namreč, da je vsem pečem hkrati težko streči. Bolje bi bilo, da bi prižgali zdaj to, pozneje drugo in tako naprej. Tako bi tudi bolje izkoristili zmogljivosti v livni jami in transportna sredstva,« je razložil svoje gledanje na porabo energije vodja oddelka za elektrogospodarstvo Tone Bertalanič.
Vendar v Jeklarni pravijo, da se to ne da. Raje se prepuščajo računalniku, ki izključi peč, ko merilne naprave Pokažejo, da je poraba energije prevelika. Centralna transformatorska postaja je namreč od lani računalniško vodena.
Gradnja nove transformatorske postaje v železarni je poseben podvig, ki : to ga zmogli naši elektrikarji. Tri leta to jo gradili in preklapljali vode na Pove elemente, pa tega v proizvodnji ni bilo čutiti. Vse preklope so opravili med remonti, v času dopustov in med Prazniki. Napak ni smelo biti; ko so šli agregati ponovno v pogon, so morali delati, kakor je treba. In so.
VSAK REMONT POMENI POSODOBITEV
Noben agregat, ki pride iz rok elektrikarjev po letnem popravilu, remontu, kakor pravijo, ni več povsem tak, kot je bil prej. Izrabljene dele zamenjajo z novimi, navadno pa ob večjih Popravilih predelajo načrte in spremenijo električne pogone in regulacije Proizvodnih naprav in strojev.
V tozdu ETS namreč poskušajo iti v 'korak z napredkom tehnologije in temu prilagajajo tudi proizvodne na-Ptave, ki bi bile sicer že zastarele. To velja za peči, pri katerih zamenjujejo energetske medije (prehod z mazuta na plin), predvsem pa za valjarske pro-ke, na katerih so z rekonstrukcijami dosegli precejšnjo stopnjo mehaniza-0lie in zanesljivosti obratovanja.
Kakor drugi vzdrževalci si tudi elektrikarji prizadevajo, da bi proizvodne naprave, za katere skrbijo, kar najbolj ?*nesljivo obratovale. To pa danes, ko je uvoz močno omejen, ni lahko. Verina agregatov in naprav v železarni j® namreč uvožena, zanje ie težko dobiti rezervne dele. Elektrikarji bi radi °Premo »unificirali«, kakor pravijo, ali v«aj tipizirali. V precejšnji meri jim je t° že uspelo pri visokonapetostnih napravah, motorskih pogonih in termo-tegulacijah. Popolna tipizacija pa ni jnogoča, predvsem zaradi uvoza z Vzhoda, kjer imajo drugačne standarde. Kadar ne morejo dobiti ustreznih rezervah delov, si pomagajo, kakor vejo in ?najo. Prilagajajo jih, kolikor se le da, *jt največkrat tudi uspejo. Se pa zgodi, da improvizacija ni mogoča, čeprav v delavnicah in v Zivičevi navij alnici po-skušajo vse. In v takem primeru mora
sodoben stroj, npr. »encetka«, tudi po mesec ah več stati in čakati na uvoz pomembnega rezervnega dela.
CILJ: MEHANIZACIJA IN AVTOMATIZACIJA PROIZVODNJE
Hkrati s proizvodnimi tozdi si ETS prizadeva, da bi proizvodne naprave kar najbolj mehanizirali in avtomatizirali.
Elektrikarji so v koraku z razvojem mikroprocesorske tehnike. Sodelovali so pri montaži naprav s samodejnim vodenjem delovnega procesa, kot so avtomatska kovaška linija, vakuumska naprava in dozirne naprave s samodejnim tehtanjem v obeh topilnicah, ki jih tudi vzdržujejo.
Strokovnjaki v obratu za šibki tok so razvili sistem za mikroprocesorsko vodenje plinskih peči ob prehodu z mazuta ali eldktričnega ogrevanja na plin. Sicer pa vzdržujejo regulacijo vseh 165 industrijskih peči in vseh energetskih medijev v železarni, sodelujejo s tozdom PII pri rekonstrukcijah in pri razvijanju novih izdelkov naše železarne.
V hajvečjem porastu v obratu za šibki tok je vzdrževanje elektronskih naprav, kar je tudi razumljivo, saj jih v zadnjem času vse več uvajamo. Gre za investicijsko in preventivno vzdrževanje predvsem numerično krmiljenih strojev (NC), ki jih imamo v železarni trenutno 36. Vzdrževanje teh strojev predstavlja poseben problem, kajti zaradi hitrega razvoja te stroke unifikacija ni mogoča, rezervni deli pa so dragi in težko dosegljivi. Zadnja novost pa je Asein robot, ki ga uvajajo v čistilnici Jeklolivame.
Da je vzdrževanje elektronskih naprav zahtevno in drago, dokazuje tudi podatek, da je med 37 šibkotokaši kar devet inženirjev, medtem ko je bilo pred desetimi leti v tem obratu 35 zaposlenih, med njimi le dva diplomirana inženirja.
S takim strokovnim kadrom, menijo, bodo lahko še bolj razvili avtomatizacijo proizvodnje iv naši železarni in dosegli, da bo bolj enakomerna in kvalitetnejša kot sedaj.
TELEFONSKA CENTRALA IN OZVOČENJE — ŠIBKI TOČKI ŠIBKEGA TOKA
Obrat za šibki tok tozda ETS vzdržuje merilne naprave v kemijskem laboratoriju, terminale za procesni računalnik, ure v železarni pa tudi sredstva za komunikacijo — ozvočenje, brez-
žične zveze (pipsi) in telefonske naprave.
Medtem, ko za večino proizvodnih naprav velja, da so dobro vzdrževane, pa se že ob elektronskih urah včasih nasmejimo, včasih pa ujezimo, ker niso vedno .elektronsko* točne.
še veliko manj ljudi v železarni je zadovoljnih z zmogljivostjo telefonske centrale, ki je daleč prezasedena. Po besedah Franca Rusa, obratovodje šibkega toka, gre samo pedantnemu vzdrževanju telefonskih naprav in Ivanu Podričniku zahvala, da še sploh lahko telefoniramo, kajti telefonskih central, kakršna je naša, že več kot 15 let ne delajo več in tudi rezervnih delov zanje na tržišču ni več dobiti.
Izdelani so že projekti za novo telefonsko centralo z zmogljivostjo 2000 številk (sedanja jih ima 760 s precej paralelkami), ki jo bomo začeli graditi prihodnje leto. Tudi oprema je že naročena.
Še dalje v prihodnost in v pričakovano izboljšanje gospodarskih razmer je postavljena ureditev ozvočenja v železarni. Razporeditev zvočnikov in slišnost v posameznih objektih je večinoma neustrezna, obrat za šibki tok pa šele pripravlja projekt sedanjega ozvočenja, na podlagi katerega bo mogoče izdelati nove načrte. Če upoštevamo, da pri gradnji novih objektov ne sodelujejo strokovnjaki za akustiko, in da si morajo ureditev primernega ozvočenja plačati tozdi sami, potem nimamo razloga za upanje, da bomo po železarni razglasno postajo v kratem bolje slišali kot sedaj.
ELEKTRIKARJE ODLIKUJE PRIPRAVLJENOST ZA DELO
Ne bi bilo prav, ko bi senca zaradi slabega ozvočenja padla na ves ETS, saj je njegova prva naloga skrb za proizvodne naprave, in rde, kakor smo ugotovili, elektrikarji dobro vzdržujejo, celo več, svojo produktivnost si upajo primerjati tudi z elektrovzdrže-valci v sorodnih inozemskih podjetjih. Nekaj več kot 200 poklicnih elektrikarjev, tehnikov in inženirjev tega tozda obvlada vse vrste električnih naprav, od transformatorskih priključkov — s 110 fcilovoltnega voda do mikroračunalnika.
Toda v vodstvu tozda ETS se zavedajo, da ne smejo biti zadovoljni s tem, kar že imajo in kar že znajo. Elektrotehnika se naglo razvija, treba je slediti razvoju, posodabljati stare naprave in uvajati nove ter z njimi lajšati delo v proizvodnji. Vzdrževanje novih, sodob-
nih naprav pa je vse zahtevnejše in vse težje. Delovni procesi so vodeni samodejno, tako da jih proizvodni delavec vodi od daleč, vzdrževalec pa mora zlesti v napravo, pogosto že tedaj, ko je še vroča, ker ni časa čakati, da bi se ohladila. V adjustaži valjarne morajo, na primer, vzdrževalca v ležečem položaju potisniti v peč, da jo popravi, pa ta popravila niso redka, ker delavci premalo pazijo, da je ne bi poškodovali. Težko je delo vzdrževalcev na pečeh pa tudi na žerjavih v valjarni, jeklarni in v drugih obratih.
Elektrikarji dobijo dodatek za težavnost in težke delovne pogoje, ne pa za deficitarnost poklica kakor npr. topilci, zato se že dogaja, da dobri elektrikarji zapuščajo težka delovna mesta in odhajajo v druge poklice ali v druge delovne organizacije, kjer jih sprejmejo z odprtimi rokami, saj je znano, da so elektrikarji iz železarne dobro uspo-sobjeni. Do tega pa ni mogoče priti v enem ali v dveh letih. V vodstvu tozda si prizadevajo za tak sistem nagrajevanja, ki bi spodbujal delavce k zavzetemu delu. Do zdaj jim to še ni uspelo, saj menijo, da so dobri delavci premalo nagrajeni, slabim in lenuhom pa sedaj sistem nagrajevanja dovoljuje tudi nedelo.
Za večino elektrikarjev pa vendarle velja, da so vedno pripravljeni za delo, tudi 'izven delovnega časa, in ga tudi strokovno dobro opravljajo. Med njimi so celo taki, ki si po končani rekonstrukciji, ko izročijo obnovljeno napravo proizvodnji, prijateljsko stisnejo roke — v svesti si delovne zmage. To jim pomeni več kakor plačilo, v katerem se ne odražajo vse znanje, volja in napor, ki so jih vložili v delo.
Dober vtis o tem tozdu je kljub problemom, ki so jih nanizali na sestanku, odnesla tudi skupina CK ZKS, ki je 30. avgusta letos obiskala komuniste tozda ETS.	Mojca	Potočnik
MISLI
Laž je kakor šilo v žepu, ne more se dolgo zatajiti.
*
Mož beseda več velja kakor kup srebra.
*
Težje je izgubiti leto dni življenja zaradi slabe reči kot darovati vse svoje življenje za dobro stvar.
S sestanka komunistov v ETS. Med njimi sta predstavnika CK ZKS Alenka Pikalo in Igor Uršič
IZ GRADIVA INDOK CENTRA
STABILIZACIJSKI NAČRT V ZDRAVSTVU
Zasnove stabilizacijskih ukrepov bodo dosledno spoštovanje delitve dela in drugih sporazumov o uresničevanju zdravstvenega varstva, ukinjanje nekaterih bolnišničnih oddelkov, zmanjševanje ležalne dobe v bolnišnicah, zaostritev kriterijev za pošiljanje k specialistu in v bolnišnico ter kriterijev prevoza z rešilnim avtomobilom, racionalnejša poraba zdravil in odpravljanje nepotrebnih storitev.
POIMENOVANJE STUDIJSKE KNJIŽNICE PO DR. FRANCU
SUŠNIKU
Na predlog sveta Koroške osrednje knjižnice teče postopek za poimenovanje te ustanove po dr. Francu Sušniku. Občinski komite za družbene dejavnosti in občo upravo ugotavlja, da ni nobenih zadržkov glede predlaganega poimenovanja in da je dr. Franc Sušnik toliko storil na vseh področjih svojega delovanja v občini in koroški regiji, da si je zaslužil trajen spomin.
PLAN SETVE 1983/84
Izdelan je predlog občinskega setvenega plana za naslednje plansko obdobje. Občina Ravne ni sprejela obveznosti za tržno proizvodnjo pšenice in drugih kmetijskih kultur zaradi usmerjenosti kmetij v proizvodnjo krme, konfiguracije terena in slabših proizvodnih zmožnosti. Kmetje kooperanti, ki se bodo vključili v to proizvodnjo, bodo lahko v zamenjavo za pšenico prejeli koruzo, deležni pa bodo tudi drugih ugodnosti.
SANACIJA RAVNIH STREŠIN NA JAVORNIKU
Na Javorniku se zaradi ravnih — terasastih streh pojavlja zamaka-nje. S preureditvijo v poševne bi pridobili možnosti za ureditev podstrešnih stanovanj. Največji problem predstavlja zagotovitev zadostnih količin toplotne energije. Zavod za urbanizem na Ravnah je že izdelal študijo sanacij ravnih strešnih konstrukcij.
PODRAŽITEV TOPLOVODNEGA OGREVANJA
Izvršni odbor za toplovod in plinovod je predlagal skupščini SKIS Ravne 20 %> podražitev toplovodnega ogrevanja od 1. 10. 1983 dalje. Železarna Ravne plačuje od konca aprila plin za 34 % dražje. Tudi po 20 »/o podražitvi bo ostalo 38,5 °/o nepokritih stroškov.
REORGANIZACIJA OBČINSKIH SEKRETARIATOV
Bistvena sprememba je združitev del in nalog sekretarja skupščine in sekretarja izvršnega sveta. V sestav obeh sekretariatov se po novem vključi INDOK center kot notranja organizacijska enota. S tem bo zagotovljeno trdnejše medsebojno sodelovanje, obveščanje in izmenjava podatkov.
(Vir: Referalne informacije INDOK centra občine Ravne št. 8/83)
Za boljšo vzgojo pripravnikov
Več let se je čutilo pomanjkanje opisov dejavnosti, postopkov in obratov v železarni; najbolj pri vzgoji pripravnikov in pri sprejemanju novih strokovnih delavcev. Pripravnikovo spoznavanje obratov je bilo odvisno od trenutnih kadrovskih možnosti v obratu za kvalitetno posredovanje potrebnih informacij. Zato se je kakovost te dejavnosti močno spreminjala tako od primera do primera, kakor tudi od oddelka do oddelka.
Da bi to pomanjkljivost vsaj postopno odpravili, smo posamezne pripravnike zadolževali, da opišejo dejavnost posameznih oddelkov oz. obratov. Na ta način se je nabralo že precej opisov, ki so bili v veliko pomoč naslednjim pripravnikom, čeprav je bilo veliko pripomb na verodostojnost in
kvaliteto opisa. Upoštevati moramo, da pripravnik vsekakor ne more opisati neki obrat tako kvalitetno kot strokovno izobraženi delavec, ki je v tem obratu zaposlen že več let, a nima časa ali pa si ga ni pripravljen vzeti za posredovanje svojega znanja drugim. Ob hitrem razvoju obratov pa so ti opisi tudi hitro zastareva-li. Tako nam ni uspelo z opisi niti zapolniti najpomembnejše mreže obratov niti doseči verodostojnosti opisov.
Tako je še naprej obstajala ideja o izdelavi verodostojnih priročnikov za spoznavanje obratov in oddelkov, TOZD in delovnih skupnosti. V letu 1982 je bila tudi sprožena akcija za izdelavo takih priročnikov, ki se finansira iz sredstev za raziskavo. Za metalurške TOZD in službe je ta akcija
v glavnem zaključena. Delovna skupnost za kadre in splošne zadeve pa je izdelala splošni priročnik za predstavitev delovne organizacije železarne Ravne, ki ga prejmejo vsi novo sprejeti delavci.
Tako se izdelujejo priročniki za tri nivoje:
1. Splošni priročnik za predstavitev Železarne Ravne, ki vsebuje tudi kratek opis, organizacijsko strukturo, pro-
proizvodni program in druge značilne informacije. Dobi ga vsak novo sprejeti delavec.
2. Priročniki za podrobnejše spoznavanje organizacije tehnologije in vseh glavnih značilnosti v posameznih TOZD im delovnih skupnostih so na voljo pripravnikom in strokovnim delavcem na posodo za določen čas. Glede na področje dela pa posamezniki lahko dobijo kopije določenih delov priročnikov v trajno uporabo. Priročnike v originalu hrani INDOK — center. Izdelujejo jih posamezni strokovni delavci s prakso, služijo pa pripravnikom iz srednjih in visokih šol kot učbenik in tudi drugim strokovnim delavcem kot informativni pripomoček.
3. Specialni priročniki za šolanje kadrov. Njihova vsebina predstavlja know-how Železarne Ravne. Izdelujejo jih specialisti za posamezna področja za potrebe posebnega šolanja, obenem pa so tudi osnova za vse vrste prenosa znanja.
Posebni priročniki pa se izdelujejo npr.: za materiale oz. tehnologijo, ki se uporablja v več TOZD ali oddelkih. Tako v priročnikih za poznavanje TOZD ali delovnih skupnosti ni potreba ponavljati vsebine, ki jo obravnava ta posebni priročnik, na katerega se v posameznih drugih priročnikih sklicujemo.
Vsi priročniki so na voljo v INDOK — centru, priročnike za svoje TOZD pa imajo tudi v vodstvih TOZD ali strokovnih služb.
Pripravnik, ki je razporejen na obhod v določeno TOZD, delovno skupnost ali službo, si vsakokrat v INDOK — centru prej prebere priročnik za ta oddelek. Pripravnika seznani z vsebino priročnika tudi sodelavec, ki je zadolžen za ažuriranje vsebine (navadno je to avtor priročnika). Tako pride pripravnik v TOZD v grobem že seznanjen z dejavnostjo te TOZD. V času pripravniškega obhoda v TOZD se lahko dodatno poslužuje izvoda priročnika, ki ga imajo v TOZD ali delovni skupnosti. Glede na področje dela pa posamezniki lahko dobijo v INDOK — centru tudi kopije določenih delov priročnika v trajno uporabo, kar je že prej omenjeno. Pripravnik v posameznih oddelkih TOZD ali delovne skupnosti dobiva še dodatne informacije in razlago manj jasnih področij.
Na ta način je pripravnik kakovostno seznanjen z dejavnostjo TOZD in delovne skupnosti, kar pa je glavni namen teh priročnikov. S tem je olajšano delo pri vzgoji pripravnikov tudi sodelavcem v TOZD, organizatorjem pripravniškega obhoda v službi za kadre in mentorjem.
Avtorji priročnika so torej zadolženi za ažuriranje sprememb v njem. Z rednim kontaktiranjem
s pripravniki tudi ugotavljajo pomanjkljivosti v priročniku in jih upoštevajo pri vnašanju sprememb.
Pri izdelavi priročnikov je trenutno stanje takšno:
Julija 1983 so bili izdelani naslednji priročniki za spoznavanje TOZD:
— Jeklarna (avtor: Petovar S.)
— Jeklolivama (Nabernik)
— Jeklovlek (Kos)
— Kalilnica (Kamer V. — Ve-čko M.)
— Služba MR (Hrnčič Sonja) posebni priročnik:
— Ognjevarni materiali v jeklarstvu (Bačič N. — MI — Ljubljana)
speoialni priročniki za šolanje kadrov:
— Organizacija AOP za raziskave in kontrolo kakovosti jekel (Kolmančič M.)
— Razvoj uporabe metod matematične statistike v Železarni' Ravne (Rodič J.)
— Uvajanje interne standardizacije v Železarni Ravne (Jocič B.)
— Karbidne trdine (Cimerman R. diplomsko delo).
Splošni priročnik za predstavitev Zel. Ravne (Služba za kadre).
V delu pa so naslednji priročniki za spoznavanje TOZD oz. delovnih skupnosti:
— Valjarna (Triglav S.)
— Kovačnica (Kokalj A.),
— Energija (Janežič A.),
— Strojno — gradbeno vzdrževanje (Lesjak Herman),
— Družbeni standard (Mezner J.),
— DS za gospodarjenje (Segel J.),
— DS za kadre in splošne zadeve (Zafošnik M.).
Da bi akcijo izdelave teh priročnikov razširili na vse TOZD v železarni, smo povabili na kratek sestanek predstavnike vseh TOZD in delovnih skupnosti. Ob sicer nepopolni udeležbi smo prisotni bili enotnega mnenja, da so taki priročniki zelo potrebni, saj se sedaj pripravnikom še vedno premalo posvečamo. S tem delamo sebi in njim kaj slabo uslugo. Dogovorili smo se:
— Priročniki, ki so v delu, bodo oddani v INDOK — center do konca oktobra t. 1.
— V TOZD in delovnih skupnostih, kjer tega še niso storili, naj ravnatelji takoj za-dolžijo primerne sodelavce, ki bodo izdelali take priročnike.
— Poleg priročnikov za spoznavanje TOZD mehanske obdelave pa naj se v TOZD RPT izdela še poseben Prj' ročnik, ki bi predstavil najpogosteje uporabljene postopke in naprave v več ten TOZD. V priročnikih za sp0' znavanje teh posameznih TOZD pa bi se pri opisu dejavnosti sklicevali na poglavja v tem posebnem priročniku. S tem bo izdelava pri' ročnikov precej racionalizi' rana.
— Vsi priročniki morajo bit* končani še v tem letu.
Tudi s to akcijo lahko velik0 prispevamo k smotrnejšemu izk°' riščanju strokovnih kadrov.
Vodja INDOK —centra
Franc Černe, dipl. inž.
glasilo mladih delavcev železarne ravne
vi
I
priloga informativnega fužinarja
Leto x
Ravne na Koroškem, 14. oktobra 1983
St. 10
»Mladi fužinar« izhaja kot mesečna priloga Informativnega fužinarja. Uredniški odbor:	Saša Meško, Irma
Fajmut, Barbara Sušnik, Marjana Kjorpenčev in Silvo Jaš, ki odgovarja tudi za vsebino »Mladega fužinarja«
6. srečanje in športa	na
Od 9. do 11. septembra je potekalo v Mavrovem v Makedoniji 6. srečanje kulture in športa toladih dz jugoslovanskih železarn. V vseh dneh srečanja je Mavrovo živelo drugačen utrip kot običajno, kajti gostilo je mladost Jugoslavije. Mladi iz železarne in rudnikov Skopje to bili gostitelji letošnjega srečanja 400 mladih iz jugoslovanskih železarn. Tako so se na srebanju zbrali mladi iz Siska, Smedereva, Nik-šiča, Zenice, Ilijaša, Kostolca, jadranskih železarn, iz Siska, pa Slovenskih železarn (iz železarne Ravne se je srečanja udeležilo 12 mladincev) ter domačini.
Slehernemu se je ponudila enkratna, nepozabna slika. Stiski rok, objemi in vzkliki, kajti 1° je vedno srečanje starih in novih generacij ter poznanstev, tistih, ki so na tovrstnih srebanjih že sodelovali, in tistih, ki so sedaj prvič.
Slavnostna otvoritev srečanja je bila ob Mavrovem jezeru. Vse udeležence je pozdravila Predsednica RK ZSM Makedonije. V svojem govoru je med drugim poudarila vez, ki je in ki še vedno nastaja med mladimi iz jugoslovanskih železarn, oplemenitenimi s Titovimi toislimi o bratstvu in enotnosti. To se sedaj z dejanji najbolj jasno kaže.
Sledila so športna srečanja v malem nogometu pa namiznem tenisu, streljanju, vlečenju Vrvi. Sledila je okrogla miza s predstavniki
0 MLADINSKEM PROSTOVOLJNEM DELU - MALO DRUGAČE
Konec prejšnjega meseca je potekal v Mariboru seminar za vodstva letošnjih republiških m zveznih delovnih akcij v Sloveniji. Seminar to>t vsi seminarji, vendar pa so bile določene Razlike od ostalih. Cisto nič ni nova ugotovitev, be rečemo, da je mladinsko prostovoljno delo v Sloveniji v krizi, da je zanimanje mladih za tovrstno obliko njihovega udejstvovanja zelo majhno, da na delovnih akcijah ni študentov to tistih mladih, ki dobivajo kadrovske štipendije. Skratka, na takšna in podobna vprašanja je skušalo odgovoriti ter najti najboljši izhod.
Sicer pa ni tekla beseda samo o temnejših Mateh, temveč so bili podani tudi izredni rezultati, ki so bili doseženi letos na manj razvitih območjih naše domovine. In ne nazadnje se to predvsem analiziralo, kako organizirati mladinske delovne brigade, kajti velika večina jih Prihaja na akcije zelo slabo ali pa sploh nepripravljena. Tudi brigadirji bi se morali sami odločati za številne krožke, ki delujejo na mladinskih delovnih akcijah v sklopu interesnih dejavnosti, ne pa da jih k temu silijo. V treh todnih, kolikor si pač na akciji, se namreč ne tooreš naučiti vsega tistega, za kar si se odlo-dd,. lahko pa dobiš idealno osnovo in potem Pridobljeno znanje na akciji razvijaš naprej, »im prej se mora tudi ustrezno urediti način Plačevanja vseh oblik izobraževanja na akci-
za prihodnje leto je treba že veliko prej navezati stike z osrednjimi slovenskima mediji ter jim dati napotke, kako zares pisati o mladinskem prostovoljnem delu in sploh o akcijah, da bi bila javnost zares pravilno in dobro obveščena.
Center za mladinsko prostovoljno delo pri RK ZSMS bo kmalu pripravil tudi poseben
zvezne konference ZSMJ in RK ZSM Makedonije. Pogovor je tekel predvsem o delu in življenju mladih v jugoslovanskih železarnah, kakor tudi o vseh tistih področjih, kjer je mlad človek s svojim delom in osebnostjo navzoč.
Mladi iz jugoslovanskih železarn so se pomerili tudi v kviz tekmovanju. Zadnji dan srečanja je sledil še ogled Mavrova in njegove okolice.
Takole pa so srečanje in vtise z njega strnili nekateri udeleženci iz naše železarne:
Marjeta Čegovnik: »Srečanje je bilo dobro pripravljeno in tudi sprejem je bil odličen. Med potjo smo si ogledali še številne kulturne in druge znamenitosti, tako da je tudi to srečanju dalo svoj pečat.-«
Vlado Jakovec: »Tudi meni je srečanje zelo všeč. Prvič sem na njem. Presenečen sem nad sprejemom ter nad obliko sodelovanja med mladimi železarji Jugoslavije.«
Sonja Roženičnik: »To je moje prvo srečanje in presenečena sem nad vsem. Mladi tako dokazujemo, da nismo samo kovači plemenitega jekla, temveč tudi plemenitega človeka.«
Milan Kozlar: »To srečanje je zares Jugoslavija v malem. Spet sem bogatejši za veliko novih poznanstev in prijateljstev. Še bi želel sodelovati na podobnih srečanjih.«
Silvo Jaš
jah, kajti vse prepogosto se pojavlja dobičkarstvo tako posameznikov kot tudi organizacij, ki krožke prirejajo. Skrajni čas bi namreč že bil, da bi bile mladinske akcije zares mladinske, da bi brigadirji sami vodili številne krožke in tečaje, kajti veliko je takih, ki so pravi mojstri na določenih področjih. Zanimiva je bila ugotovitev, da imamo v OK ZSMS veliko ljudi, ki v centrih za mladinsko prostovoljno delo skrbijo za brigadirski kader, vendar pa zelo malo teh ljudi potem srečujemo na akcijah. Prav bi bilo tudi, da bi se v prihodnje bolje izkoriščala ponudba samih brigad na kulturnem področju. Brigade imajo včasih v svojih sredinah dobre pevce, folkloriste. Skratka, programi so lahko resnično zanimivi in kvalitetni.
Zelo obširna je bila tudi ocena informiranja na letošnjih mladinskih delovnih akcijah. Sredstva javnega obveščanja so sicer nekoliko več pisala kot prejšnja leta, pa kljub temu informacije niso bile takšne, kot bi morale biti. Prevečkrat so se pojavljali le goli podatki in številke o kubikih izkopane zemlje, o številu brigadirjev, o načinu vodenja seminarjev. Tisti, ki je potem bral takšne podatke, je nehote dobil občutek, da je akcija golo garanje, posiljevanje mladega človeka z nečim, za kar nima veselja in podobno. Pohvala pa je veljala lokalnim sredstvom javnega obveščanja in še bolj tistim, kjer je akcija potekala. Skratka,
J
program za pionirske brigade, pa tudi takšnega, da bi se lahko več študentov vključevalo v delovne akcije.
V tem zapisu sem strnil samo nekaj misli in ugotovitev (tudi slabosti), ki so na delovnih akcijah ne samo letos, temveč so bile kot ne-
Mladinske delovne akcije so se v Sloveniji bližale kraju, tako nehote se ti sili občutek, da je brigadirsko poletje končano, pa vendarle vsega tega na zvezni mladinski delovni akciji »Jasenovac ’83« ni bilo čutiti. Vsaj takšnega mnenja smo bili mi, ko smo obiskali brigadirje mladinske delovne brigade »Prežihov Vo-ranc«, ki so sodelovali na tej akciji. Čisto nič ne bo odveč, če povemo, da dajejo Korošci
kakšna nit že nekaj let. Če bi vsaj nekatere od njih odpravili, bi mladinsko prostovoljno delo in z njim tudi akcije prihodnje leto zaživele in potekale v povsem drugačni luči ter obliki.
Silvo Jaš
svojstven utrip tej akciji tako na delovišču kot tudi na področju interesnih dejavnosti. Sploh pa je bilo najlepše zvečer, ko so se brigade zbrale ob tabornem ognju, ko so vsi brigadirji pozabili, kako naporen in težak je bil dan na trasi.
Poleg mladih Korošcev so na akciji sodelovale še brigade »Milan Stepanovič« iz Sremske Mitroviče, »Vranek Mato-Capajev« iz Dugega Sela, »Miša Stanojevič« iz Koceljeva ter delovna brigada »Titovi dečaci« iz Titovih Užic. Brigadirsko naselje je nosilo ime »Svetu mir«, ležalo pa je tik ob Savi. Brigadirji so potožili, kakšne kopalne skomine imajo, pa kaj, ko je prepoved kopanja zaradi varnosti močnejša. Vse brigade so delale pri urejanju nasipov, kajti Sava v jesenskem in pomladanskem času kaj rada prestopi bregove.
Presenečeni smo bili nad skupino, ki jo je vodil brigadir-delavec naše železarne Miran Franc in ki je izkopavala ter iskala trupla ja-senovške tragedije v mivki reke Save in Une.
Ko smo se pogovarjali s Korošci, so zatrdili, da presegajo normo v povprečju za 95 %> in tudi komandant brigade Danijel Sipek je pritrdil, da je res tako. Tudi področje interesnih dejavnosti je pestro in dobro obiskano. Na nivoju naselja so imeli tečaj za varilce, tečaj fotografiranja, radioamaterstva, esperanta, pa tečaj za športne sodnike in politično šolo. Skratka, sleherni brigadir je lahko našel svojo izrazno obliko, ki jo je potem še izpopolnjeval.
Seveda pa smo našo radovednost nesli tudi med brigadirje. Ko smo se pogovarjali o njihovih vtisih in doživetjih na akciji, je nastal vsesplošen klepet. Seveda pa sta med brigadirji izstopali Mateja Kad in Anita Markovič, sosedi in sošolki, ki sta se tako zatrdno odločili, da bosta del letošnjih počitnic preživeli na mladinski delovni akciji. Letos sta končali osnovno šolo in tudi v brigadi sta bili tako tesno povezani, da sta imeli še postelji druga nad drugo. Obe hkrati sta pritrdili, da jima je v brigadi všeč, da tudi delo ni preveč naporno, pa veliko je tečajev in tudi zabavni večeri ob tabornem ognju so prav imenitni. Samo jutranje vstajanje (vstajali so namreč že ob petah) je bilo prava muka ne samo za njiju, ampak tudi za ostale brigadirje. Vendar jima to ni vzelo volje in poguma, kajti prihodnje leto se bosta po-
novno udeležili katere od številnih delovnih akcij.
Ko smo se poslavljali, ni bilo ne konca ne kraja objemov, pa stiskov rok in tudi vzkli-kov: »Kmalu na svidenje na Koroškem!« Ko bodo prebrali ta zapis, bodo ostali za Rudija, Andrejo pa Matejo in Danija brigadirski dnevi samo še lep in prijeten spomin do naslednjega leta, ko se bodo morda spet srečali na delovni
MLADINSKA POLETNA POLITIČNA ŠOLA '83 V MARIBORU
V Mariboru je tudi letos potekala mladinska poletna politična šola od 1. do 4. septembra. Organiziralo jo je predsetstvo republiške konference ZSMS. Iz železarne Ravne smo se je udeležili naslednji mladinci: Dimitrij Jeromel, Jože Petrovič in Eldina Čarf.
Predavanja so bila v prostorih Pedagoške akademije, stanovali pa smo v študentskem domu. Prvi dan smo sodelovali na plenarnem predavanju tov. Mitje Ribičiča, ki nas je seznanil z aktualnimi družbenimi razmerami v SFRJ. Predaval je o gospodarski situaciji, stabilizacijskih ukrepih in vlogi nas mladih Prl odpravljanju težke gospodarske situacije.
Zelo pestro in aktualno je bilo predavanje, kjer smo razpravljali o nezaposlenosti mladih. Nezaposlenost je danes znana po vsem svetu. Pri nas je to predvsem problem nezaposlene mladine, ki po končanem šolanju ne dobi pn-mernega dela.
Zanimiva je bila razprava o problemu ne-zainteresiranja za delo v ZSMS, kjer večin3 mladih odklanja kakršnokoli zadolžitev oziro-
,,Prežihovci	so	se
Jha malo jih je, ki bi se hoteli vključiti v delo 0.0 ZSMS. Iznesena je bila tudi skupna ugoto-yijev, da mladi ne odhajajo radi v MDA, ude-leženoi akcij namreč trdijo, da so tam nezado-v°ljivi pogoji. Precej pripomb je bilo zaradi Razlik v opremljenosti brigad in brigadirjev, Kar ne ustvarja pravilnega razpoloženja.
Po plenarnem delu smo se razdelili v skupilo z različnimi temami. Bila sem v drugi skupini, kjer smo razpravljali o propagandi pri bas in v svetu. Ogledali smo si vrsto diapoziti-v°v, ob katerih nas je predavatelj opozoril, J13 kaj moramo biti pozorni. Seznanil nas je "bdi z načinom izdelave propagandnega materiala.
Moja pof na
. Neznansko število korakov po plodni zemlji |b po divjem skalovju, po prostranih jasah, ki bb je nekoč izoblikovalo morje, po peščenih Poteh, obdanih z vrtačami, ena sama pot, ki mi 1® razodela veličino domačih gora, ena sama P°t, ki mi je odprla vse svoje bogastvo in globino svoje duše, je bila pot na Triglav. Samo Kar sem tako dolgo iskala — gore, skrite v ne-Kem svetu, vabeče, da ti ponudijo lepoto svojih bblik, paleto čudovito se prelivajočih barv, pa tbdi trden korak po njih, ki neštetokrat terja veliko boja, naporov in zbranosti.
Svet od Mojstrane preko Vrat do Kredarice, ba vrh Triglava, do Doliča ter svet sedmerih jezer je svet zase, je svet mogočnih kamnitih sten, gostih gozdov, nizkega zelenega borovja *b belih vrhov, je svet, ki te nehote in povsem Prevzame. Zdaj, ko sem v središču mestnega brvenja, v svetu zdolgočasenih sivih cest, se bli zdi, da je bilo vse doživeto le sen.
Letošnje mladinske poletne politične šole se nas je udeležilo blizu 400 mladincev. Organizatorji niso pozabili tudi na zabavni del. Pripravili so družabni večer s plesom, na katerem smo se imeli priliko pobliže spoznati. Kljub natrpanemu programu ni manjkalo dobre volje.
Prepričana sem, da je taka oblika poletne politične šole dobra, saj smo se seznanili z mnogimi problemi, ki tarejo mladino in zavzeli tudi svoja stališča.
Vsak izmed nas je s tega posvetovanja prišel bogatejši za nova spoznanja, ki so bila prej še za marsikaterega izmed nas nejasna in nerazumljiva.	Eldina	Čarf
Triglav
Štirje popotniki smo bili in prve korake smo naredili v Mojstrani. To je kraj v Zgornji Savinjski dolini, ki leži 10 km nad Jesenicami, kjer se med Mežakljo in Grančišem ter Vrta-škim vrhom vanj opira dolina Vrat in v Savo priteka Triglavska Bistrica. Oprtani s težkimi nahrbtniki in z zvrhano mero dobre volje, smo jo mahnili skozi Mojstrano, prekoračili most čez živahno Bistrico in se nato z avtobusi prepeljali do Aljaževega doma. Ustavili smo se pri enem najlepših slovenskih slapov, ki v veličastnem curku pada prek široke stene v globino in ga tukaj imenujejo Peričnikov slap. Od slapa se nato cesta vzpne v strm 'klanec in se vijuga po gozdu. Hrepeneče smo pogledovali na razdrapane stene in strma pobočja. Ko pa se je pred očmi prikazal Triglav z veličastno severno steno, se je v vseh nas porodilo malce tesnobno vprašanje: »Nam bo sploh uspelo?« Prostrana jasa, ki se je širila tja do Aljaževega
doma, nas je potolažila. »Seveda nam bo uspelo!«
Pri Aljaževem domu smo se ustavili. Žig v knjižico, salva smeha na moj račun, ko se mi je po nahrbtniku razlil jogurt in potem odločen, vesel korak neznanemu naproti. Pot nas je vodila po dolini navzgor, mimo spomenika in nato čez Prag. Prekoračili smo korito, ko smo na licih začutili dežne kaplje. Oblekli smo anorake in jo mahnili prek klinov, vsak pri sebi upajoč, da nas dež ne bo pregnal. Kmalu smo se približali Triglavski steni, ki smo si jo kljub meglicam podrobno ogledali, nato pa smo z režiji limone v ustih nadaljevali pot po dobro zaznamovanem pečovju do strmega, gladkega skoka. Tu je bil Prag, Množica klinov, žic in močan naliv dežja, ki nam je premočil vsa oblačila, nas je za trenutek ustavil. Rumenkasti preblisk, za njim pa teman, grozeč zvok, pa potem svetlikanje, nekakšen ples svetlob in grom za gromom kot pošasten odmev so opozarjali. Porodili so se prvi pomisleki, če naj bi sploh nadaljevali pot. Darja, edina, ki je poznala pot, je svetovala vrnitev, toda trije dnevi so bili potrebni, da sem našla tisto, pogled na megleni Triglav je izzival. Premagani od neke neznane sile smo krenili naprej, tesnoben občutek ob grmenju in kopičenju temnih oblakov pa nas je spremljal vse do razpotja, kjer smo s tihim olajšanjem zavili k Staničevi koči. Topla, suha oblačila in misel na dober, vroč planinski čaj, nam je pregnala slabo voljo in vrnila pogum. Vesela planinska družba nekje iz Maribora nas je prepričala, da smo tukaj v neznanem pravzaprav doma in ob obloženi mizi jedi iz nahrbtnika ter ob pogledu na podeče se meglice smo si želeli le še vriskati in peti. V tistem trenutku si nismo prav nič želeli vrnitve v nemir tlakovanega in sivega mesta. Dež in grmenje sta bila pozabljena, pred očmi pa se je dvigala veličastna gora — Triglav, ki smo si jo malce utrujeni že risali pred seboj.
Zgodaj zjutraj naslednjega dne smo se odpravili naprej. Ob pogledu na svetlo nebo, na gore, iz katerih so se podile sive meglice, nam je zaigralo srce. Veseli, da nas je dež pustil na miru, smo krenili preko nekaterih grbin in melišč proti Kredarici. Cez krušljivo Skalovje smo si pomagali s klini in žico in po eni uri hoje smo prispeli na položni del Kredarice, kjer stoji Triglavski dom, tik ob njem pa raste nov še lepši. Tu smo se okrepili s čajem, si obogatili izkaznice še z enim žigom in se zapodili v steno Malega Triglava. Vzpenjali smo se čez grušč in skale naravnost navzgor. Naleteli smo na prve kline, pod nami pa se je že lomil prvi prepad. Sledili smo klinom in stopinjam, ki so nas pripeljale na vrh Malega
OD TU IN TAM
Pri KS OO ZSMS se je že sestala komisija za mladinske delovne akcije, ki je pripravila temeljni program in pravilnik o organiziranju stalne delovne brigade v železarni Ravne. V to brigado se bo lahko vključil sleherni mladinec železarne, še zlasti pa tisti, ki so sodelovali na mladinskih delovnih akcijah republiškega in zveznega merila. Prva takšna večja akcija bo v oktobru, ko bomo čistili in urejali strugo reke Meže v železarni.
Zelo dobro in uspešno je steklo tudi delo sveta ZSMS SOZD Slovenske železarne. Poleg s programom začrtanih akcij, je bilo veliko storjenega v povezovanju sveta ZSMS z ostalimi DPO in upravnimi organi na nivoju SOZD. Mladi so se aktivno vključevali v razprave, dajali konstruktivne predloge in pripombe ter tako krepili rast an ugled mladinske organizacije. Seveda pa morajo mladi tudi v prihodnje s konstruktivnim in strokovnim pristopom prispevati delež pri reševanju problemov gospodarske stabilizacije in premagati podcenjevanje mladinske organizacije, kar je ponekod še vedno prisotno.
Svet ZSMS se je letos sestal trikrat in njegovih sej so se redno udeleževali vsi delegati. Akcije, ki so bile skupne za prvo polletje, so: redno se je spremljalo in seznanjalo mlade z rezultati poslovanja in gospodarjenja v SOZD. Posebna pozornost je bila namenjena investicijam v SOZD, razpravljalo se je o gibanjih osebnih dohodkov in problemih v zvezi s tem.
Evidentirali smo brigadirje za brigado jugoslovanskih železarn »Norbert Veber«, mladi SOZD so sodelovali na srečanju mladine in borcev v Štorah ter na srečanju mladih iz jugoslovanskih železarn v Skopju. Izdelan je bil tudi pravilnik o nagrajevanju posebnih dosežkov mladih v SOZD s podeljevanjem priznanj. Izdelani so bili tudi kriteriji za izbor »Najboljši mladi delavec samoupravljalec« in »Najboljši mladi inovator«.
(Del povzetkov poletnega poročila sveta ZSMS)
Triglava. Tu pa nas je doletelo tisto, česar smo se bali. Dež! Veter! Megla! Spustili smo se na ozek, hudo prepaden greben. Previdno smo stopali prek ozkih poti in s pomočjo dobro zasidranih jeklenih vrvi prispeli do Vodnikove spominske plošče. Grozeče piskanje
vetra in številne spominske plošče ponesrečenim planincem so nas z neko čudno tesnobo v prsih pripeljale na najvišji vrh Jugoslavije, na Triglav. Nismo imeli sreče, da bi gledali pod sabo razkošje domačih hribov in dolin, a tudi v megli je dobil Triglav svoj čar. Ni bilo časa za večji postanek, zato smo dodali ostalim žigom še žig z vrha in se začeli počasi spuščati v dolino. Ledeno mrzli klini, premražene roke in drsenje skal pod nogami so vzbujale neprijeten občutek. A misel, da smo bili na vrhu in da bomo kmalu na trdnih tleh, je vzpodbujala sleherno celico našega telesa, in prav kmalu smo jo lahko ubrali naravnost na Dolič. Še zadnji klini, še zadnja žica in potem trdna tla. Tudi deževati je prenehalo. Slišati pa je bilo le vpitje štirih grl. Oči so se jele privajati na povsem drugo pokrajino. Peščena pot, tu in tam kakšna krpa snega in nekam mrtva, tuja se nam je zdela narava. A že po nekaj korakih smo za razmetanim kamenjem ugledali polno drobnih planinskih rož vseh barv. Veseli smo nadaljevali pot in prav kmalu smo se znašli na Tržaški koči na Doliču. Skodelica čaja ta vroče zaželena jota sta nas v hipu pogrela. Ko pa se je v koči oglasila tudi harmonika in lepa slovenska pesem, smo pozabili na utrujenost in dolgo pot, ki je ostala daleč za nami. Harmonika in ogromno močnih grl je preglasilo divjanje nevihte in šviganje strel. V objemu domačih planin pa je bilo še dolgo slišati pesem, vse dokler ni v koči ugasnila zadnja luč.
(Se nadaljuje)
ZAKAJ?
Včeraj tega, kar doživljam danes, ni bilo. Zakaj? Tega pravzaprav ne znam razložiti. Preteklost je minila, danes je samo danes in jutri bo nekoč sedanjost. Ali bom jutri drugačen človek, bolj zrel, bolj oblikovan? Kdo ve, kako bom živela jutri. Iskanje, smeh, solze in sanje, ki se ne morejo uresničiti.
Med mladimi je svet drugačen, bolj pristen, bolj neposreden, bolj kritičen in tudi bolj brezobziren. Med mladimi je toliko veselja* neučakanosti, energije, iskanj sebe — toliko raznolikosti in pestrosti. Lep je ta svet, toda nekoliko odmaknjen se mi zdi, nekoliko tuj tudi tukaj na akciji. Doživljam ga kot nekaj pristnega, a ne veselim se značk, nalepk, »procentov na trasi«, majic, oblačil. Je kot neka nova igra, ki mora živeti. Ne občutim čara, ki ga večini mladih prinaša brigadirska unifo1'" ma. Le kako bi občutila brigadirsko življenje, če bi prvič prišla na akcijo pred desetimi leti • Primerjave nimam. Zakaj? Morda zato, ker je človek poleg žuželk najbolj prilagodljivo bitje na zemlji. Morda zato, da preživim nekaj P°' letnih tednov drugače, kot sem jih doslej. Morda zato, da mi delo mladinskih delovnih brigad in akcij ne bo tuje. Morda zato, da živim med mladimi v svetu, ki se po letih odmika, a v sebi kljub izkušnjam in dejstvu, da so mi nekatere stvari tuje, ostajam taka, kot je mlad1 svet. Toda ko sprejemam nov žargon, nove vrednote, nove pesmi, jih nehote občutim z drugim žarom in drugo resnico.
Spoznavam in doživljam, da je delo mladinskih delavnih akcij in brigad nujno. Ne zato, da se naši domovini ne obeta rožnata prihodnost, pač pa se prav v brigadah kuje prijatelj' stvo in trdnost. Prijateljstvo, ki ima svojo pra' vo vsebino, ni prazna beseda. Tu spoznaš sebe in druge, enako je cenjeno vsako družbeno koristno delo. Ne morem se strinjati z mnenjem ki sem ga prebrala nekje, da so MDA preživela oblika dela mladih, ki ne vzpodbuja ustvarjalnosti. Vsakdo ima možnosti, a kolikor zna iz-brati pravo, je odvisno od njega samega. » mladinsko delovno brigado sem prišla z nedoločenimi občutki, skoraj s strahom, brez veli' kih misli in besed. Sedaj lahko na vse tisto odgovorim preprosto: »Bilo je koristno in prijetno.«
Vprašanje, kakšen bo moj jutri, pa kar naprej ostaja uganka. Iskanje, smeh, solze in sanje, ki ne morejo postati stvarnost.
Pravna pomoč -
vsebini prednost pred obliko
Zakon o pravni pomoči (Ur. 1. SRS, st- 23/79) določa, da morajo samoupravne organizacije in skupnosti zagotoviti delavcem in delovnim ljudem brezplačno pravno pomoč za dajanje Pravnih nasvetov in sestavljanje vlog, ko ti uveljavljajo pred organi teh orga-fuzaoij in skupnosti svoje pravice, ki so lin pridobili na podlagi dela. Razen tega lahko nudijo svojim delavcem oz. članom pri uveljavljanju njihovih pra-VIC na podlagi dela celovito pravno po-m°č z dajanjem pravnih nasvetov, sestavljanjem vlog in listin ter zastopanem pred sodišči, državnimi in samoupravnimi organi. Vendar se ta lepo opisana zakonska norma vse prepočasi uresničuje. To se izrazito odraža pri udu sodišč združenega dela splošne Pristojnosti in še posebej pri delu posebnega sodišča združenega dela pokojninskega in invalidskega zavarovana ter starostnega zavarovanja kme-t0v v SR Sloveniji. Dosedanja praksa j^mreč kaže, da delavci oz. delovni budje večinoma uveljavljajo svoje pralce brez ustrezne strokovne pomoči, rp velja seveda tudi za organizacije ?dtuženega dela.
Od sprejetja zakona so pretekla že
leta, vendar rezultatov ni. V lanskem *3cetku jeseni je tudi slovenska skupina obravnavala »informacijo o uresničevanju zakona o pravni pomoči.« Med sklepne ugotovitve je bilo tudi zapisa-U°, da je dejavnost pravnih služb, ki fu Organizirane v OZD, treba krepiti, hkrati pa — kjer je to primerno — Ustvarjati tudi pogoje za organiziranje novih oblik pravne pomoči. Splošno stališče iz informacije je bilo, da je ysebina pomembnejša od oblike. Kje iskati vzroke, da se v tem relativno Ublgem obdobju od njegovega sprejetja aslkon, lahko rečem, ne uresničuje?
ZAKON NI ZAŽIVEL
Edini primer organiziranja pravne Pomoči v organizacijah združenega delu. tako kot to določa zakon, je delovna skupnost za pravno pomoč pri bOZD ABC Pomurka, ki je bila organizirana 1. 7. 1980. V njej združuje delo 9 delavcev, od tega imajo 4 de-}®Vci status odvetnika. Opravlja dela ut naloge za združene temeljne organi-z*cije in enovite delovne organizacije v sestavi SOZD in nudi celovito pravno Pomoč posameznim delavcem in kmetom kooperantom. Ta pravna po-nmč je dajanje pravnih nasvetov; se-fUtvljanje vlog v vseh pravnih postopkih; sestavljanje listin o pravnih po-mh in razmerjih; zastopanje in zago-v*rjainje v postopkih pred sodišči, dr-
POPRAVEK
V septembrski številki Fuži-Uarja je v članku »Komunisti o družbenih dejavnostih in mladinski problematiki« prišlo do napako. Poročilo na seji predsedstva ^beinskega komiteja ZK je podal l°v. M. Garb, ki opravlja funkcijo ^kretarja občinske konference 2SM Ravne na Koroškem, in ne Predsednik OK, kot je bilo pomokana napisano. Prizadetim se zaradi napake opravičimo.
Uredništvo
žavnimi organi, organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi; nudenje strokovne pomoči združenim organizacijam pri usklajevanju _ in sestavljanje samoupravnih splošnih aktov z ustavo in zakoni (pripravo strokovnih podlag za samoupravne splošne akte); opravljanje celotnega strokovnega^ in administrativnega dela pri arbitražnih postopkih za SOZD in združene organizacije in nudenje celotne pravne pomoči v disciplinskih postopkih, v delovnih razmerjih, v stanovanjskih razmerjih, pri registracijskih postopkih, pri upravnih postopkih, pri postopkih statusnih sprememb združenih organizacij in postopkih obravnav na samoupravnih organih — vse po dogovoru in zahtevi združenih organizacij. Osnovna razlika v delovanju takšne delovne skupnosti pravne pomoči kot pravne osebe in pravnimi službami v okviru drugih delovnih skupnosti je v njeni neposrednosti, odgovornosti in samostojnosti pri opravljanju del in nalog.
Razen tega osamljenega primera organiziranja pravne pomoči v organizacijah združenega dela, tako kot določa zakon, so konec lanskega leta potekale v Celju priprave za ustanovitev delovne organizacije za nudenje pravne pomoči občanom in organizacijam združenega dela. Zal nam ni znano, ali je bila dejansko ustanovljena ali ne.
Pri iskanju vzrokov, zakaj takšna neživljenjskost zakona, moramo imeti pred očmi, da zakon združuje pravno pomoč v vseh njenih oblikah tako za organizacije in skupnosti kot delavce in delovne ljudi. To pomeni, da je pri takšni pravni pomoči, npr. v neki delovni organizaciji, treba nuditi_ pravno pomoč v njej združenim temeljnim organizacijam kot tudi vsem zaposlenim delavcem. Vendar tudi to nudenje pravne pomoči ne povzroča pomislekov, vse dokler je ni treba nuditi npr. temeljni organizaciji na eni strani in delavcem te temeljne organizacije, ki uveljavljajo zoper njo svoje varstvo pravic, na drugi strani. To 'hi praktično pomenilo, da bi za »isto mizo« sedela zastopnik delavca in temeljne organizacije. Dvom v njeno strokovnost bi ne bil vprašljiv, verjetno tudi ne njena lastna objektivnost. Veliko bolj bi bilo vprašljivo zaupanje delavcev v njeno objektivnost. Ustrezno organizirana strokovna pravna pomoč predvsem v organizacijah združenega dela lahko nudi pravno pomoč delavcem samo tedaj, če ji le-ti zaupajo. Zaupanje pa bi pridobila takšna služba pravne pomoči oz. delavci te službe samo v primeru, če bi lahko nastopali neodvisno od poslovodnih struktur in drugih vodstvenih in vodilnih delavcev in če bi pri tem upoštevali zgolj načelo zakonitosti in materialne resnice.
So še drugi razlogi, ki preprečujejo oz. vsaj otežujejo nudenje pravne pomoči v smislu zakona. Tako premajhno število usposobljenih kadrov (dipl. pravnikov s pravosodnim izpitom), stroški v zvezi z ustanavljanjem delovnih skupnosti pravne pomoči, stroški . financiranja ipd. v današnji situaciji objektivno onemogočajo organizacijo takšne pravne pomoči.
KAKO JE V ŽELEZARNI
V naši delovni organizaciji nudimo pravno pomoč, sicer ne po obliki, po vsebini pa, skoraj v celoti v skladu z zakonom. To izhaja iz samih nalog oz. delokroga pravne službe. Tako nudimo temeljnim organizacijam in delovnim skupnostim vse oblike pravne pomoči, od dajanja pravnih nasvetov in mnenj, do zastopanja, nudenja strokovne .pomoči pri sestavljanju in usklajevanju samoupravnih splošnih aktov, pri arbitražnih in disciplinskih postopkih, do pomoči v delovnih razmerjih, registracijskih postopkih itd. Vse našteto pa ne velja v celoti za pravno pomoč delavcem temeljnih organizacij in delovnih skupnosti. Tem nudimo pravno pomoč v obliki nasvetov, mnenj in v posameznih primerih tudi s sestavljanjem listin o pravnih poslih ter razmerjih in sestavljanje vlog v pravnih postopkih.
Kadar gre za zahtevke za varstvo pravic delavcev temeljnih organizacij in delovnih skupnosti, delavcem le svetujemo, jim nudimo pravna mnenja. To že iz prej navedenega razloga nezdružljivosti zastopanja obeh prizadetih strani. Tudi ni možno sestavljanje vlog oz. predlogov za zahtevo za varstvo pravic, ker bi potem na ta predmet odgovarjali tudi mi, ko nudirrjo pravno pomoč tej temeljni organizaciji oz. delovni skupnosti, zoper katero delavci zahtevajo varstvo svojih pravic.
Vzemimo za primer, da delavec neke temeljne organizacije misli, da mu je bila kršena neka samoupravna pravica. Vseh pravnih sredstev v temeljni or-ganizaoiji se je že poslužil, in ker še vedno ni zadovoljen, bi rad zahteval varstvo pravic pred sodiščem, zato za-
hteva našo pravno pomoč. Mi mu pomagamo s tem, da mu povemo, kakšna je nadaljnja pot uveljavljanja njegovih pravic, kako naj sestavi predlog za svoje zahteve, katere dokaze naj predloži, katerim dejstvom naj da poudarek pri uveljavljanju pravic itd. V večini primerov so s tem zadovoljni. Ker jih je večina prava neveščih, posamezniki tudi prosijo, če jim sestavimo vlogo oz. predlog. V teh primerih in primerih, ko delavci zahtevajo pomoč pri nadaljnjem postopku — obravnavanju na sodišču, jih naslovimo na konferenco OO ZSS železarne, ki ima prek občinskega sindikalnega sveta Ravne angažiranega pogodbenega odvetnika, ki prevzame vso pravno pomoč in zastopanje delavca. V tej obliki mi delavcu ne moremo nuditi pravne pomoči, ker predvsem pomagamo in zastopamo temeljne organizacije in delovne skupnosti. V nasprotnem primeru bi hkrati pisali vloge in zastopali delavce in odgovarjali na te vloge in zastopali temeljno organizacijo — bili bi tožniki in obramba hkrati. To zaenkrat glede na kadrovske, organizacijske in finančne možnosti ni izvedljivo. Pa tudi, če bi bilo možno, bi se postavljalo vprašanje objektivnosti in zaupanja delavcev ali temeljnih organizacij oz. delovni skupnosti. Rešitev v postopku pred sodiščem je navadno takšna, da je ugotovljeno dejansko stanje v prid enemu ali drugemu, skoraj nikoli obema.
Tudi pri prej navedeni delovni skupnosti pravne pomoči pri SOZD ABC Pomurka, ko gre za pravno pomoč v primeru spora med organizacijo združenega dela in delavcem, nudi delovna skupnost pomoč organizaciji in ne delavcu. To pomeni, da se kljub ustanovitvi delovne skupnosti pravne po-
Beli trio
PRAVNA POMOČ JE BREZPLAČNA
Pravno pomoč v obliki informacij, nasvetov in mnenj nudimo telefonsko vsak dan, pravne nasvete in pisanje vlog oz. listin pa nudimo vsak petek od 7. do 10. ure. V izjemnih primerih smo na razpolago seveda vsak dan ves
delovni čas. Pravno pomoč nudimo štirje strokovno usposobljeni delavci z višjo in visoko izobrazbo ter s pravosodnim izpitom na tel. št. 718, 455 in 344 oz. v pisarnah poslovne zgradbe^ št. 08, 09 in 19. Vsa pravna pomoč je brezplačna.
Drago Mežnar
ŽELEZARJI V ZBORU ZDRUŽENEGA DELA
IN SIS
Naši bregi
moči delavcem ne zagotavlja pravna pomoč v smislu 7. člena zakona o pravni pomoči.
V večini drugih primerov, kjer si nista v nasprotju interesa delavca in temeljne organizacije oz. delovne skupnosti, v kateri je delavec zaposlen oz. ki je v sestavi naše delovne organizacije, delavcem nudimo celotno pravno pomoč, razen zastopanja. Za zastopanje imamo sicer ustrezno strokovno usposobljenost, nimamo pa predpisanih pogojev — morali bi organizirati delovno skupnost pravne pomoči, njeni delavci pa se registrirati kot odvetniki. V vseh teh primerih osebne narave, kot so razveze zakonskih zvez, pravdne zadeve, dedne zadeve, razne pogodbe, kazenski postopki itd. v glavnem dajemo nasvete in mnenja kako postopati, kakšne so njihove pravice in obveznosti, ali je njihov pogled na zadevo utemeljen ali ne, kot tudi, ali je pametno iskati nadaljnjo pravno pomoč pri odvetniku.
V času od leta 1979, ko nudimo to obliko pravne pomoči, se je je poslu-žilo precejšnjo število delavcev, od časa do časa pa tudi delavci drugih organizacij in skupnosti. Največ seveda sprašujejo glede svojih pravic in obveznosti, ki jih imajo pri svojem delu in ki izhajajo iz njihovega dela. Večina vprašanj je umestnih in se delavci oglasijo največkrat osebno po pravno pomoč. Je pa tudi precej provokativnih vprašanj, večina postavljenih kar po telefonu in brez predstavitve delavca.
Dejansko stanje delavci tudi zelo radi prikažejo enostransko, nevede ali da zameglijo dejstvo, pričakujoč odgovor, na katerega so si že sami odgovorili. Tako so naša mnenja zaradi teh razlogov nepopolna, marsikdaj jih zlo-
rabljajo pri izsiljevanju odločitev pred samoupravnimi organi. Ko imajo delavci svoj prav, jim to tudi povemo in hkrati opozorimo temeljno organizacijo ali delovno skupnost, ki je delavcu kršila njegovo pravico, da niso prav postopali in da jim ne bomo mogli nuditi uspešne pravne pomoči, če se bo delavec obrnil na sodišče. Da bi se izognili takšnim kršitvam, od letošnjega leta poskušamo slediti zahtevkom za varstvo pravic že pri njihovem uresničevanju v temeljni organizaciji oz. delovni skupnosti po uradni dolžnosti, ne glede na to, ali nas je delavec o tem opozoril ali ne.
Tudi pri vseh ostalih zadevah delavčeve osebne narave je naša praksa dokaj bogata. Tako smo nudili našo pomoč ob razvezah zakonskih zvez, od hujših do lažjih kaznivih dejanj, stanovanjskih zadevah, posestnih pravdah, ureditvi meja, odškodninskih zahtevkih, dodelitvi otrok, razdelitvi premoženja itd. Gre v večini primerov za zelo osebne zadeve, katerim mora biti tajnost zajamčena. Pravno pomoč v glavnem nudimo z dajanjem informacij, mnenj, nasvetov in tudi s pisanjem posameznih lažjih primerov vlog v pravnih postopkih (tožb, izvršb) in listin o pravnih poslih in razmerjih (pogodbe, zemljiškoknjižne izjave). Zastopanje tudi tu ni možno iz prej navedenega razloga. Vseh vlog in listin, katere bi delavci želeli, tudi ne moremo sestavljati zaradi kadrovske in časovne omejitve. Vse preveč je namreč pravnih opravil za temeljne organizacije, delovne skupnosti in delovno organizacijo.
Konferenca delegacij Železarne Ravne za zbor združenga dela je oblikovala naslednje sklepe in stališča za sejo skupščine občine (28. sept.):
— Odgovori na delegatska vprašanja maj bi v bodoče bili podani v pisni obliki v gradivu za naslednjo sejo.
— Sanacija streh na Javorniku bo zahtevala velika sredstva. Za zgrešene strokovne odločitve v preteklosti nihče ne odgovarja, zato zahtevajo delegati, da se izpostavi konkretna odgovornost. Predlaga občinski odlok, s katerim bi bila prepovedana gradnja objektov z ravnimi strehami.
— Konferenca predlaga skupščini, da zahteva sprotno spremljanje črnih gradenj in ukrepanje takoj ob pojavu. Precizira naj se izvedba rušitve črne gradnje. Konferenca ima tudi pripombe na adaptacije v mestnem jedru.
Informacija o gibanju OD v občini je ibila sprejeta z naslednjimi
pripombami:
—■ Manjkajo podatki o OD nekaterih voljenih in imenovanih funkcionarjev.
— Začeti bi morali z akcijo za usklajevanje osebnih prejemkov iz sklada skupne porabe.
— Razlike pri kilometrini in dnevnicah so precejšnje, manjkajo tudi podatki o višini regresov za letni dopust. Prekoračitelje pri dnevnicah in kilometrinah je treba obravnavati kot kršitelje.
— Prosvetni delavci so v primerjavi z drugimi preslabo nagrajeni. Prav tako ima predsednik poslovodnega odbora železarne v primerjavi z drugimi in glede na odgovornost ter poslovanje DO prenizek OD.
Konferenca podpira odlok o organiziranju in delu sekretariata skupščine in izvršnega sveta, če bo združitev prispevala k večji strokovnosti in se ne bo povečalo
število administrativnih delavcev.
Konferenca delegacij je postavila naslednja delegatska vprašanja in pobude:
— Kaj je z dogovorom SRS o uresničevanju družbene usmeritve, razporejanja dohodka in čistega dohodka v letu 1984? Strokovne podlage za izdelavo SaS dejavnosti kasnijo in bo treba tudi v letu 84 podpisati dogovor. Ni sprejemljivo da bi delavci ene DO razporejali dohodek po desetih SaS.
— Kako dolgo bomo od OD plačevali redni in posebni občinski ter republiški davek? Republika namreč predvideva začasno usta" vitev plačevanja davka iz bruto osebnega dohodka, ker je zbranih več sredstev, kot je dovoljena splošna poraba. Ali se tudi za občinski davek pripravlja podoben predlog, ker je trend porasta OV višji, kot je bilo predvideno v pla' nu proračuna občine?
Sestala se je tudi konferenca delegacij Železarne Ravne za izobraževanje. H gradivu za skupščino občinske izobraževalne skupnosti (27. sept.) je dala naslednje pripombe:
— Umetno ustvarjene časovne stiske onemogočajo podrobno obravnavati stabilizacijski pr°' gram, kar je pomembno, ker stabilizacijski ukrepi zadenejo predvsem uporabnike.
— Konferenca zahteva obrazložitev, kako je urejeno (sofinanciranje prevozov otrok v Kotlje in Šentanel.
—* Predlaga, da naj se preučijo možnosti za nakup zemljišča ^ Fažani, kjer bi uredili počitniški tabor.
Ne strinja se z odgovorom, da določenih funkcij v počitniškem taboru na mogoče združiti in zahteva pisno obrazložitev, zakaj t° ni mogoče.
(Vir: zapisniki s sej)
Staro in novo
INOVACIJE
Visok odstotek anketirancev je izjavil, da jih zanima področje delovanja njihove delegacije, še več pa jih meni, da so v sivoji delegaciji zadovoljni.
Če vzamemo faktorja interes in zadovoljstvo kot dejavnika človekove aktivnosti, moramo iskati ovire večje učinkovitosti delegatov drugje.
Tabela 3: Udeležba na sestankih	
ODGOVORI	
Rang	%
Sestankov se redno udeležujem	59%
Narava dela mi onemogoča redno udeležbo	34%
Delo v delegaciji nima nobenega učinka	21 %
Sestanki so ob neprimernem času	14%
Vodja ne sklicuje sestankov	5 %
Imam preveč funkcij	3%
Če sklepamo iz lastnih ocen delegatov, se vsaj vsak drugi redno udeležuje sestankov, torej je statistično sklepčnost na meji. Med ovirami izstopa narava dela (izmensko delo, nujna prisotnost na delu ob določenem času), temu bi lahko dodali še neprimeren čas sestanka, pa preobremenjenost s funkcijami, ki jo pa omenja presenetljivo majhen odstotek.
Vsak peti delegat pa meni, da od njihovega dela ni nikakršnega učinka in, kot kaže, tudi vsak dvajseti vodja delegacije.
Anketo so pripravili in izvedli v centru za razvoj samoupravljanja in informiranja.
Samo Šavc
NOVE KNJIGE V STROKOVNI KNJIŽNICI
V juliju in avgustu so bile odobrene naslednje inovacije:
TOZD Kalilnica
Hinku Lasniku in Stefanu Kor-nežu je bilo dodeljeno prvo nadomestilo za izboljšavo obešanja spiral na solnih kopelih, s čimer sta zmanjšala stroške vzdrževanja. V prvem letu je bil z inovacijo povečan dohodek tozda za 1,312.566 din. Nadomestilo znaša 45.376 din, avtorja pa si ga delita na polovico.
TOZD Orodjarna
Davorinu Turkušu, Antonu Motniku in Ivanu Jehartu je bilo dodeljeno drugo nadomestilo za povečanje produktivnosti pri izdelavi orodnih plošč. V drugem in tretjem letu je bil z inovacijo povečan dohodek tozda povprečno ietno za 4,327.222 din. Nadomestilo *ttaša 133.688 din, avtorji pa si ga dele na enake dele.
TOZD Stroji in deli
Hubertu Stermcu je bilo dode-J®no prvo nadomestilo 78.156 din
za predelavo zrakovodov na stiskalnicah. s čimer je zmanjšal stroške. V prvem letu je bil z inovacijo povečan dohodek tozda za 1,961.619 din.
TOZD Industrijski noži
Feliksu Senici in Mirku Slatine-ku je bilo dodeljeno prvo nadomestilo za uvedbo strojnega rezanja slepih navojev na nožih za hladno rezanje pločevine. V prvem letu je bil z inovacijo povečan dohodek tozda za 39.695 din. Nadomestilo znaša 4.457 din, avtorja pa si ga delita na polovico.
TOZD Kovinarstvo
Francu Mesnerju in Janezu Štiglicu je bilo dodeljeno tretje nadomestilo za izboljšavo tehnologije struženja ozobljenih vencev. V četrtem in petem letu je bdi z inovacijo povečan dohodek tozda povprečno letno za 511.078 din. Nadomestilo znaša 18.436 din, pri delitvi pa sta udeležena Mesner s 85 in Štiglic s 15 odstotki.
Franjo Krivec
3587/560 Znanstveno-tehnološki posvet — Metalurgija 1982.
6861 Ameln van H., Centralno ogrevanje. Ohnova in popravila 1981.
6862 Lochner D., Ploss W., Toplotna in zvočna izolacija v stanovanjih
1980.
6863 Možina S., Delo poslovodnega delavca 1981.
6864 Toplak L., Odgovornost poslovodnega organa 1982.
3587/561 Roethel F., Raziskava brušenja hitroreznih jekel za industrijske nože I., II. del. 1982.
6865 Priručnik (tablice) za duboko bu-šenje i pridobivanje nafte i plina
1976.
6866 Masing W., Handbuch der Qua-litatssicherung 1980.
6867 Srakar F., Knjigovodstvo pri drugih (in določenih) uporabnikih družbenih sredstev 1981.
6868 Mali J., Obračunski sistem in vpliv možnih knjigovodskih rešitev na velikost ugotovljenega dohodka 1979.
6869 Lozej M., Knjigovodstvo osnovnih sredstev 1979.
Vsak drugi delegat redno na sestanku
„ Risati o delegatskem sistemu ni hvaležno, med drugim tudi zato, ker o njem Ze »vrabčki čivkajo«. Kljub nekaterim pomislekom je delegatski sistem ze naš flačin dela in življenja, ki se mu ne bi več odrekli. To ugotovitev potrjujejo tudi P°datki iz ankete, ki smo jo med delegati delegacij samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti izvedli iv Železarni Ravne v začetku ^letošnjega leta.
V anketo so bili vključeni delegati delegacij za področje izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, zdravstva, kulture, telesne kulture, socialnega skrbstva, zaposlovanja, pokojninsko-invalidskega zavarovanja, otroškega varstva, stanovanjske ^javnosti in delegati za zbor združenega dela skupscine občine. Nadaljnja značilnost vzorca je, da je bila anketa izvedena po vseh tozdih in delovnih skupno-slih, ki se nahajajo v matični občini.	^	»	.	-o/
Za reprezentativnost odgovorov (dajejo možnost posploševanja na vsaj 95 /o delegatov) služi podatek, da smo obdelali 180 vprašalnikov, kar predstavlja 13 % vseh delegatov, ki jih je 1377 v 275 delegacijah za družbene dejavnosti in zbor združenega dela. Vprašalnik so anketiranci prejeli v kuverti in ga v kuvertah tudi vračali po notranji pošti. Ta način se je dobro obnesel, kar kaže na dober odnos delegatov do njihovih obveznosti. V vprašalnik nismo vključili splošnih podat-*c°v (spol, starost, tozd itd.), kar je povečalo občutek anonimnosti in do neke toere tudi stopnjo objektivnosti odgovorov.
VPRAŠALNIK
Delegati so odgovarjali na vprašanja:
•— o interesu za delo v delegaciji,
•— o zadovoljstvu z odgovori na delegatska vprašanja,
— o uspešnosti njihovih pobud, gradivu, virih informacij za delo,
— o usmeritvah za odločitve,
— o povratnem informiranju delegatske baze,
■— o oceni dela skupščin SIS,
— dajali so pripombe, priporočila.
V tem sestavku bomo zaradi obsežnosti prikazali mnenja in stališča le o neka-tetih področjih, nadaljevali pa v naslednjih številkah Informativnega fužinarja.
REZULTATI
v Pri odstotkih odgovorov moramo upoštevati, da je bila zaradi narave vprašanj večidel dana možnost odgovarjati na več vprašanj.
Tabela 1: Interes za delo v delegaciji ODGOVORI
Rang	%
Delo v deleg. me zanima	86	%
Delo v deleg. me ne zanima	8	%
Ne vem	6	%
Skupaj	100%
Tabela 2: Zadovoljstvo z delom v delegaciji ODGOVORI
Rang	%
Zadovoljen sem v svoji deleg.	88	%
Raje bi deloval v drugi deleg.	6	%
Drugo	6	%
Skupaj	100	%
Kot v starih časih
6870 Slovič D., Ekonomske kalkulacije u gradevinarstvu 1982.
6900 Pečjak V., Psihologija spoznavanja 1977.
6901 Grogono P., Programming in Pascal With Pascal/1000. 1980.
6902 Baldin A., Furlanetto L., Priruč-nik za održavanje industrijskih postrojenja 1979.
6903 Bratko I., Rajkovič V., Uvod v računalništvo 1982.
6904 Leonardis S., Komunikacijska vezja 1., 2. del. 1981.
6905 Gradbeniški priručnik 1982.
3587/484/11 Osojnik A., Aplikacija
ionoselektivnih elektrod v metalurgiji in ekologiji II. del. 1983.
6906/1 Podlesnik M., Gonila s stožčastimi zobniki I. del. 1980.
6907 Surina T., Automatska regulacija 1981.
6908 Turk S., Budin L., Analiza pri-mjenom računala 1978.
6909 Jurančič I., Razvid del in nalog z enotno metodologijo za razvid
1982.
6910 Altman D., Osnove teorije dis-kretnog modeliranja i simulacije
1982.
6911 Simič B., Medicinska dijetetika 1977.
6912 Stojiljkovič S., Psihi j atrija sa medioinskom psihologijom 1981.
6913 Barjainovič S., Higijana s epidemiologi jorn i socijalnom medicinom 1981.
6914 Future developments in Iron and Steel Refining 1, 2, 3. 1980, 1981.
6915 Strelec, Plinske kotlovnice 1982.
6916 Zadravec A., Tabele ekvivalentnih dibda.
6917 Zadravec A., Priručnik ekvivalentnih tranzistora 1981.
6918 Medicinski leksikon 1981.
6920 Goldstein I. J., Practical Scan-ning Electron Microscopy 1977/
6921 Cajner F., Istraživanje pojave toplinskog umora na alatnim čelici-ma za rad na povišanim temperaturama 1982.
6922 Rusko-slovenskij učebnij slovar
1977.
6923 Rugelj J., Dolga pot 1981.
3587/588 Bačič N., V. Štifter, R. Ba-
kračevič, Možnosti zamenjave bazične in kisle mase z domačo maso za visokofrekvenčne peči v 2R. 1983.
6924 Kovačevič M., Sistemi obračuna troškova 1982.
6925 Omanovič M., Tehnička kontrola kvalitete 1, 2, 3. 1981.
6927 Medunarodna klasifikacija bolesti, povreda i uzroka smrti 1979.
6928 Weichert L., Temperaturmessung in der Technik 1981.
6929 Hang A., Labordidaktik in der Ioginieurausbildung 1980.
6930 Baer K. W., Schutzausriistungen zum Arbeiten in elekrischen Anlagen 1981.
6931 Kernighan B. W., P. L. Planger, Programmienverkzeuge 1980.
6932 Arbeitsbuch Hohere Festigkeits-lehre 1981.
6933 Metallurgie und Werkstofftech-nik 2. 1975.
6934 Ash E., Scanned image micros-copy 1980.
6935 Bandemer H., Nather W., Theo-rie und Anwendung der optimalen Versuchsplannung 1980.
6936 Safford L. E., The Complete Handbook of Robotics 1978.
6937 Jansen H., Transistor Hand-buch 1980.
6938 Cakir A., Hart D. J., Stewart T. F. M., Bildschirmarbeitsplatze 1980.
6939 Bandemer H., Bellmann, Stati-stische Versuchsplanung 1979.
6940 Pfrepper G., W. Gomer, Nilse S., Spurenelementbestimmung durch Neutronenaktivierung 1981.
6941 Niihrmann D., Schliissel zum Mi-krocomputer 1980.
6942 Plate J., Wittstock P., Pascal — Einfiihrumg — Programment-wicklung — Strukturen 1981.
6943 Klein R., D., Basic — Intcrpre-ter 1982.
6944 Nuhrmann D., Werkbuch Elektronik 1981.
6945 Slovenščina v javnosti 1983.
6946 Ivanko S., Raziskovanje in projektiranje organizacije 1980.
6947 Križanec F., Nihalo, prostor in delci 1982.
6948 Toporišič J., Nova slovenska skladnja 1982.
6949 Ivir V., Hrvatsko ili srpsko-en-gleski rječnik 1978.
3587/589 Letno poročilo 1982. Metalurški institut.
3587/590 6 th Meeting of ECSC — Yugoslavia Steel Research subgroup Casting and Solidification 1983.
3587/591 Investigation of the Cast Structive Quality of Continuous Cast Steel Slabs and How it is Af-fected by Deoxidition 1983.
6950 Miščevič N., Jezik kot dejavnost 1983.
6951 Stankovič N., Mala privreda — društveni sektor 1983.
3587/592 Limpel I., Varjenje bakra 1983.
3587/593 Kejžar R., Razvoj dodajnih materialov za navarjanje kovaškega stroja 1983.
3587/594 Kejžar R., Rihar G., Študija navarjanja s trakovi pod praškom pri proizvodnji nožev 1983.
3587/595 Vodopivec F., Raziskave na področju vroče deformacije jekla z valjanjem na metalurškem institutu v Ljubljani.
6952 Flašker J., Polževa gonila 1980.
3587/596 Edenne A., R. Franssen, E.
Tolebean, Influence du refroidisse-ment Secondaire sur le gonflement et la qualite inter ... 1982.
3587/597 Impiego di Polveri metal-liche in lingotticra per il migliora-mento della produttivita e qualita dei semiprodatii. .. 1981.
3587/598 Schwerdtfeger, Oeters, Me-chanisches Verhalten der Strang-schale und Makrosedgierung beim Stranggissen.
6953 Drenič D., Analiza razvoja prsli-ne pri dejstvu udatmog opterečenja u Čeliku visoke čvrstoče 1982.
6954 Kosec D., Zaštita i automatika 1983.
6955 Popovič D., Komunikacije 1983.
6956 Bek V., Izolaoioni materijah 1983.
6957 Mikula M., Perturbacije 1983.
6958 Bratko I., Inteligentni informacijski sistemi 1981.
6959 Plazinič V., Stanojevič P. D., Distributivne mreže 1983.
6960 Hrs I., Prenaporni i koordinacija izolacije 1983.
6961 Strezoski V., Pogon, upravljanje i regulacija u prenosnim mrežama 1983.
6962 Udovičič B., Fatur B., Planiranje prenosnih mreža 1983.
6963 Razvodna postrojenja 1983.
6964 Cerič F., Nadzemni vodovi
1983.
6965 Energetski kabeli 1983.
6966 Sklopmi aparati 1983.
6967 Lenasi K., Transformatori 1983.
6968 Čulig Z., Jurkovič B., Rotacioni Strojevi 1983.
6969 Izvještaj stručnih izvjestilaca
1983.
6970 64 th Steelmaking Conference Proceedings 1981.
6971 Electric Furnace Proceedings
1981.
6972 Schlackenatlas Slag Atlas 1981.
6973 The Electric Are Furnace 1981.
6974 Pavše M., Uporaba metaliziranih briketov v EOP v 2R. 1982.
jevega potoka. Pri pregledu smo ponovno ugotovili, da mariborsko cestno podjetje, ki je pred leti obnovilo cestno kanalizacjo, te ni speljalo v Mežo niti v strugo Incijevega potoka, temveč je ni nikamor priključilo. Zato je v tem delu Mežice tudi bila veckra poplavljena republiška oe9ta,« je P°u‘ daril Alojz Šegel.	,,
Medtem ko nekatere tržnice v Mežiški dolini bolj samevajo, pa je jnez'i ška še kar založena, vendar Mezicatu na njej ne kupujejo radi, predvsem zaradi prodajalca.
Pri mežiški krajevni skupnosti so povedali, da prodajalec ni prev« P^fi ten pri tehtanju zelenjave in sadja, K1 je celo dražja kot v trgovinah. Zateg® delj je potrošniški svet pri tamkajsnl krajevni skupnosti že 1. avgusta obvestil inšpekcijske službe v Dravogradu, saj se Mežičani zaradi tega preče) pt ‘ tožujejo. Vendar inšpektorji o svol intervenciji niso obvestili potrošniškega sveta, tako da ta ne ve, ali so splon ukrepali.
KS LESE:
KDAJ BLOKOVNA GRADNJA STANOVANJ
Pri lešld krajevni skupnosti z zadovoljstvom ugotavljajo, da so bili v . dnjem referendumskem obdobju kaj uspešni pri razvoju kraja, saj so t> la vsa sredstva, zbrana s krajevni samoprispevkom, smotrno porabil« ’ in da je to tudi spodbuda za potrdU ^ novega krajevnega samoprispevka, katerim naj bi uredili še preostala oa prta vprašanja na komunalnem in ho tikulturncm ipodročju, je dejal K® Simonovič, predsednik sveta KS Lese-
Kljub temu da so v Lešah v P.T. klih letih večkrat odkrito povedala, tu vsa povojna leta ni bilo zgrajen ^ nobeno novo družbeno stanovanje, delovne organizacije nočejo graditi dru benih stanovanj na Lešah. Zato s mlade družine primorane zapusti svoj rojstni kraj in se preseliti v do no.	.
»Kor takšna politika ni bila in bo nikoli zdrava, saj ne smemo dopu stki, da bi se kakšen kraj staral, kot Leše, je naša krajevna skupnost pred časom le s težavo uspela zapis® v srednjeročni razvojni plan KS tu izgradnjo 12 družbenih stanovanj. L prav je po teh stanovanjih dosti vecl povpraševanje, saj mlade družine h čejo ostati na Lešah, so upi za blokmf no gradnjo izredno majhni. To P®,2^ to, ker delovne organizacije še vedn niso zainteresirane, da bi se razvl)8. tudi manjši kraji. Takšnega obnašanl pa Lešani ne moremo razumeti. 1 glejte, s skupnimi sredstvi smo zgt®. dili sodobno cesto, trgovino in 1®“* nov sodoben vrtec in šolo. Gotovo z® to, da bi ti objekti bili v P°p°^n°®,. izkoriščeni. S takšno stanovanjsko P® litiko, ki jo sedaj vodimo v ravens občini, bodo novi družbeni objekta vs manj zasedeni, saj je podmladka Lešah vodno manj. Na drugi straM P‘ ugotavljamo, da so v večjih centri šole in vrtoi že zdavnaj premajhni,« 1 povedal Rado Simonovič.
KS ČRNA NA KOROŠKEM:
CESTA ZA ŽIVO MEJ0
u
V vaški skupnosti Koprivna, tik državni meji, kjer so življenjske re izredno težavne, uspešno gospod . 200 kmetij na nadmorski višin® 1000 do 1300 m. Da bi ta del sevej^ zahodne Slovenije še bolj povezah. dolino, predvsem pa, da bi meja ost® živa, je letos temeljna organizacija« perantov gozdarstva Ravne v sode1
Iz naših
KS TRG IN POLJE-PREVALJE:
SEKUNDARNI PLINOVOD DO 20. OKTOBRA
Kot kaže, bo monterjem IMP podjetja iz Ljubljane, ki polagajo plinovod, in delavcem prevaljskega Stavbenika, ki opravljajo zemeljska dela, kljub objektivnim težavam uspelo do 20. oktobra končati letošnja predvidena dela pri ureditvi sekundarnega plinovoda na Prevaljah.
Alojz Kavtičnik, tajnik obeh prevaljskih krajevnih skupnosti, je povedal, da naj bi letošnjo zimo na zemeljski plin obratovala Štiri kurišča v stanovanjskih blokih, iz katerih se ogreva nad 430 stanovanj, družbeni dom in poslovna stavba, v kateri so prodajalna Varteks, banka in lekarna. V novi kurilni sezoni, ki je pred durmi, pa bodo na zemeljski plin obratovale tudi naslednje kurilnice: v poslovni stavbi Toka Ravne, Inštalaterju Prevalje, tozdu Montaža, Troju Prevalje, tozdu Dren in tovarni hlačnih nogavic, Integralu in Tovarni lesovine in lepenke Prevalje. 2e spomladi prihodnjega leta pa bodo nadaljevali dela pri polaganju sekundarnega plinovoda do zasebnih stanovanjskih hiš in drugih poslovnih prostorov.
»Septembra so v zaselku Ugasle peči stekla dela pri ureditvi lokalne ceste Hartl—Cepin oziroma pri nogometnem igrišču. V teku so tudi dela pri razširitvi križišča na Fari in ureditvi
krajev
podvoza pod železniško progo Prevalje—Ravne, na cesti za Brinjevo goro. Dela ob Meži, v zaselku Stare sledi do Preganhauza in podvoz Cmec pa smo že končali do 15. septembra. S tem ko bomo končali dela na fari in pri nogometnem igrišču, bomo na Prevaljah tudi uresničili letošnja predvidela dela, ki jih obe prevaljski krajevni skupnosti financirata s sredstvi krajevnega samoprispevka,« je razložil tov. Kavtičnik.
KS ME2ICA:
JESENSKE AKTIVNOSTI
Po letnih dopustih, ki so letos nekoliko dalj trajali tudi v tamkajšnji krajevni skupnosti, so septembra z vso resnostjo stekle aktivnosti pri uresničevanju krajevne samouprave, delegatskega sistema in na komunalnem področju.
»Po avgustovskem neurju, ki letos že drugič ni prizaneslo Mežioi, je bil v naši krajevni skupnosti najbolj aktiven komite za SLO in družbeno samozaščito, ki ga že nekaj let dokaj uspešno vodi Pavel Grubelnik,« je delo komiteja pohvalil Alojz Šegel, predsednik sveta KS Mežica. »Tako je komite takoj po poplavah preučil situacijo in aktiviral krajane za sanacijo škode oz. stanja na »poplavljenih področjih. Aktiviral pa je tudi odgovorne službe, ki so morale pregledati napake na cestni kanalizaciji oz. odvodu Inci-
“»»vi
Visoko
Jjanju z inženirsko enoto JLA zgraža tri kilometre sodobne gozdne kamionske ceste od Lipolda do Kumroma razpotja. Po predračunu naj bi dela veljala okrog 60 milijonov din, skupaj z ureditvijo enega kilometra £®ste od Kumrovega razpotja do Luž, kjer naj bi v bližnji prihodnosti odprli mejni prehod.
»Potem ko smo prod 15 leti tu ob meji dobili elektriko in pred leti še Jelefone, se je za nas koprivske kmete •-1 vi jen j e precej izboljšalo,« je poudaril J°te Kumer, predsednik vaške skup-®°sti Koprivna. »Z rekonstrukcijo oh-stoječih cest in z gradnjo novih se je tudi Koprivna še bolj povezala z doli-1)0■ Medtem ko smo cesto Črna—Li-Pold pričeli obnavljati že pred deseti-jm leti, smo jo dokončno uredili šele mtos, ko je prišla na vrsto tudi cesta Ltpold—Luže, ki je povezala zadnje kmetije ob meji. Koprivci se dobro zajedamo, da tako lepo speljane in širo-ke^ceste, ki je ponekod celo vklesana v živo skalo, še dolgo ne bi imeli, če •taši temeljni organizaciji ne bi ponosno priskočila na pomoč JLA.«
. Po nekdanji stari ozki kmečki cesti ,e ilegalno na avstrijsko Koroško hodil mvolucianar in pisatelj Prežihov Vo-mnc. Čeprav nova cesta še ni speljana d° meje, je vaška skupnost Koprivna /Q pred časom predlagala, da naj bi Ponovno odprli mejni prehod Luže. *™vo cesto pa bodo Koprivci poime-P°yali po Prežihovem Vorancu, je še deial tov. Kumer.
Na sedmih zborih občanov, ki so v tamkajšnji krajevni skupnosti potekali SePtembra, so krajani bili seznanjeni hjdi o uresničevanju programa dela KS, krajevne samouprave in delegat-
skega sistema. Dobili pa so tudi informacijo o uresničevanju drugega krajevnega samoprispevka in o pripravah na tretjega, za katerega se naj bi občani ravenske občine izrekli prihodnje leto. Medtem ko so v črnjanski krajevni skupnosti v preteklem obdobju bili dokaj uspešni na komunalnem področju in pri uresničevanju krajevne samouprave, pa se ne morejo pohvaliti z uresničevanjem delegatskega sistema, kar so potrdili 'tudi zadnji zbori občanov, ki so bili izredno slabo obiskani. V KS Črna so se na zadnjih zborih konkretno tudi dogovorili o letošnji akciji NNNP, s poudarkom — delovanje družbene samozaščite, CZ in hišne samouprave. V tej krajevni skupnosti ugotavljajo, da se sprejeta stališča in usmeritve v stanovanjskem gospodarstvu, ki so jih dobili vsi hišni sveti, sila počasi in nedosledno uresničujejo.
»Sicer pa naj bi do konca letošnjega leta v naši krajevni skupnosti po sprejetem programu del, ki ga financiramo s sredstvi krajevnega samoprispevka in komunalne Skupnosti Ravne, v višini 3 milijone din, dokončali dela pri ureditvi naselja Rudarjevo. Pred časom pa so že tudi stekla dela pri postavitvi TV pretvornikov na Ludranskem vrhu za področje Javorja in pri Jakobu za področje Koprivne. Ker bo postavitev TV pretvornikov naša KS samo financirala, za vsa dela pa nima dovolj sredstev, smo se dogovorili, da bomo levji delež predvidenih del Opravili udarniško. Sicer pa naj bi dela veljala okrog 4 milijone din. Končno smo septembra v centru Črne in v zaselkih priključili na telefonsko omrežje 60 novih naročni-
kov,« je razložil Stanko Kordež, tajnik KS Črna.
KS ČEČOVJE:
DELA PO SPREJETEM PROGRAMU
Tudi v tej ravenski krajevni skupnosti vsa predvidena letošnja dela na komunalnem in hortikulturnem področju potekajo po sprejetem programu, ki sta ga v začetku leta sprejela skupščina in svet KS. Za vsa dela, ki so v zaključni fazi, so zagotovili sredstva za 0,5 BOD in komunalne skupnosti. Do konca septembra so delavci H'PH podjetja iz Titovega Velenja uredili novo avtobusno postajališče za »lokalca« pri Trgovskem domu, za hotelom Mene pa so razširili parkirne prostore. Hotel Mene je obnovil vse asfaltne površine za »kavarno«. Novo asfaltno prevleko so dobile tudi lokalne ceste in površine pred drugo, tretjo in četrto stolpnico in za občino. Končno so uredili tudi del javne kanalizacije na zapadnem delu Čečovja.
Drugače pa pri tej krajevni skupnosti že nekaj časa ugotavljajo, kot je dejal Stanko Rihter, predsednik sveta, da komunalni in sanitarni inšpektor premalo storita za boljši javni red na Če-čovju. Inšpektorja bi morala večkrat in bolj 'pogosto opozarjati nedisciplinirane krajane, katerim beseda krajevne skupnosti niČ ne zaleže, da ne morejo kar tako pustiti na zelenici odslužen avtomobil in drugo navlako. Ker je Čečovje te dni ponovno precej onesnaženo, predvsem s papirjem in drugimi odpadki, KS poziva vse krajane, da naj očistijo Okolico in v prihodnje bolj skrbijo za svoje okolje.
KS JAVORNIK-SANCE:
KRAJEVNI PRAZNIK RAVENČANOV
Konec septembra so tudi prebivalci na Javorniku dobili prvo javno telefonsko javno govorilnico, ki jo je javomi-ška krajevna skupnost postavila v sofinanciranju s ptt podjetjem.
Potem ko je krajevni skupnosti končno uspelo zagotoviti vsa potrebna sredstva za pričetek gradnje prve faze novega otroškega vrtca na Javorniku, so temeljni kamen za novi vrtec svečano položili 12. oktobra v okviru krajevnega praznika.
Predsednik sveta KS Javornik-Šance Jože Samec je povedal, da bo gradnja vrtca stekla že ta mesec, saj naj bi bil vrtec nared do maja prihodnjega leta. Družbeni objekt bo na ključ gradil tozd Gradis Ravne s svojimi kooperanti, Dela pa naj bi po predračunu veljala Okrog 21,6 milijona din, 3. milijone din pa naj bi stala notranja oprema.
V okviru praznovanja krajevnega praznika je svoje prostore končno dobila tudi javorniška krajevna skupnost, in sicer v nekdanji upravi javorniške-ga kmetijskega posestva. KS bo v začetku imela uradne ure dvakrat tedensko popoldne. Če to ne bo dovolj, bo »dežurala« tudi večkrat.
Organizacija letošnjega krajevnega praznika vseh ravenskih krajevnih
Aktiv koroških novinarjev Ravne na Koroškem je septembra pri Korošu na Jamnici pripravil že peto tradicionalno, dokaj uspešno srečanje novinarjev dz severovzhodne Slovenije. Tudi tokrat so se »-račke« pomerile v streljanju
skupnosti je pripadla KS Javornik-Šance. Tudi letos se bodo v okviru praznovanja zvrstile razne kulturne in športne prireditve. Tako bodo ravenski gasilci in člani CZ na Javorniku demonstrirali reševanje ljudi iz visokih stolpnic. Član i planinskega društva bodo organizirali trimski pohod ob vznožju Uršlje gore. Prav tako bodo tradicionalni pohod organizirali ravenski taborniki in skupaj z mladinskimi organizacijami pripravili kresovanje na predvečer praznika. AMD Ravne pa bo organiziralo tekmovanje v spretnostni vožnji s kolesi na Čečovju. Lovski družini Prežihovo in Strojna se bosta pomerili med seboj v streljanju na umetne golobe za prehodni pokal krajevnih skupnosti Ravne. Športno društvo Fu-žinar Ravne pa bo organiziralo tekmovanje v odbojki in rokometu. Za kulturni program med tednom in na osrednji proslavi, ki bo na Navrškem vrhu 16. oktobra ob 11. uri, bosta poskrbela MPZ Fužinar in pevci iz Pirana, ki bodo tudi imeli samostojen koncert v Titovem domu.
KS ŠENTANEL:
PREVOZ OTROK V ŠOLO
Medtem ko se je v tej krajevni skupnosti še lani dogajalo, da so bile seje skupščine KS nesklepčne in zbori krajanov slabo obiskani, je letos udeležba na sejah in etborih zadovoljiva. Več volje za uresničevanje krajevne samouprave in delegatskega sistema so Šentanelci dobili potem, ko so spoznali, da so njihovi predlogi in želje bile tudi uresničene. Predvsem pa se zavedajo, da karkoli delajo, delajo za razvoj svojega kraja, je dejal Franc Štern, predsednik skupščine KS Šentanel.
Drugače pa se Šentanelci že lep čas pripravljajo na pričetek gradnje nove podružnične osnovne šole, za katero so temeljni kamen položili 19. junija, ob letošnjem krajevnem prazniku.
»Čeprav smo že pridobili vso potrebno pravno in tehnično dokumentacijo, gradnja šole ni stekla 15. septembra, kot smo načrtovali. Kot kaže, pa bodo delavci prevaljskega Stavbenika z zemeljskimi deli pričeli ta mesec. Kljub začetnim težavam pričakujemo, da bo šola povsem nared do 14. junija prihodnjega leta, do krajevnega praznika naše KS. Gradnja klasične šole, v kateri bo tudi stanovanje za učitelja, bomo s prispevkom lesa pomagali zgraditi tudi kmetje. Sicer pa naj bi gradnja skupaj z notranjo opremo veljala okrog 18 milijonov din,« je razložil Franc Štern, gospodar na Koroše-vi kmetiji.
Medtem ko šentanelski krajevni skupnosti doslej še ni uspelo organizirati prevoza delavcev in dijakov s Šentanela v dolino. Vsak dan hodi na delo v dolino 45 delavcev in nad deset otrok v šole, zaradi večizmenskega dela pa Integral ne more zagotoviti prevoza. Je pa krajevni skupnosti končno uspelo organizirati prevoz do podružnične šole v Šentanelu, in sicer za učence, ki stanujejo na Jamnici in Suhem vrhu. S svojim terenskim vozilom jih v šolo vozi Ivan Marin.
z lokom za prehodni pokal, kipec ravenskega železarja, delo akademskega kiparja Stojana Batiča. Medtem, ko so kipec doslej dvakrat zapored osvojili novinarji mariborskega aktiva, ga je letos za koroške »pristreljala« ekipa akti-
Franc Rotar
5. SREČANJE NOVINARJEV
va koroških novinarjev II (Ivič, Rotar, Waltl) z 72 krogi, pred aktivom Maribor 63 (Jerman, 2. Golob, Logar). Med posamezniki pa sta bila najboljša lokostrelca Žarko Golob z 31 in pri ženskah Silva Šeruga z 21 krogi iz mariborskega aktiva.
Družabno in delovno srečanje novinarjev so letos omogočili: pokroviteljica Železarna Ravne, Lesna Slovenj Gradec, Tovarna usnja Slovenj Gradec, Tovarna meril,
V mesecu oktobru posvečamo teden dni našemu otroku. Za mo-to-vodilo, so letošnjemu tednu na pot izbrali to-le: »Lačen otrok — vest človeštva!«
Se nerojeni otrok je odvisen od dotoka hrane v krvi prek posteljice v maternici. Tudi po rojstvu kot dojenček je vseskozi odvisen od matere, ali ga bo podojila na prsih ali nahranila po steklenički z eno izmed bolj ali manj primernih mlečnih mešanic, prirejenih iz kravjega mleka.
S prizadetostjo smo večkrat gledali ali brali vesti o naravnih katastrofah in lakoti v nekaterih deželah tretjega sveta, ki je najbolj prizadela mala nebogljena bitja — otroke. Lačni, mali okostnjaki, ki so se le s težavo premikali, so nas spominjali na grozote fašističnih koncentracijskih taborišč. Iz vsega sveta, ki je bogatejši in ima hrane v izobilju, sicer prihaja pomoč, a vse to je le kaplja v morje. Veliko jih umira in tudi umre od podhranjenosti — lakote. Pri tem pa ve-
Temeljna koroška banka Slovenj Gradec s svojimi enotami, Inštalater Prevalje, tozd Montaža, Merx Ravne, tozd Potrošnik, Nama Ravne, Gradis Ravne, TOK Ravne, Lesna, tozd Gozdarski obrat Črna, Rudnik Mežica, tozd Metalurgija, odsek za narodno obrambo pri SO Ravne, občinski sindikalni svet Radlje, Gorenje Muta, slaščičarna Anice Škufca, Prevalje in Sladkogorska, Tovarna lepenke Prevalje.
F. R.
lika večina človeštva dobro ve, da bi z lahkoto prehranili in tudi vzgojili vse te otroke, če bi se le odrekli nori tekmi v oboroževanju. Toda to so zaenkrat le želje, realnost je drugačna. Vendar ostanimo kar v domačem okolju — tudi tu ni treba zatiskati oči pred našimi problemi. Znano je, da porabi danes povprečna slovenska družina že 58 %> svojega mesečnega dohodka za prehrano. Razumljivo je torej, da se pred policami trgovin in mesnic bolj preudarno odločamo, ko kupujemo živila. Predvsem se večina že odreka delikatesnim živilom in poživilom. Velika odgovornost pravilne izbire kakovostnih — bistveno važnejših živil je predvsem na gospodinji — materi.
Res je, da prehrano otrok med tednom uspešno dopolnjujeta prehrana v vrtcu in šoli — toda glavna teža prehrane naj bi bil le obrok v domačem okolju — še zlasti ob koncu tedna, ko ima zaposlena gospodinja več časa. Tudi vzdušje v domačem okolju ob uživanju
okusnega obroka pripomore do občutka pripadnosti družini. Kdo se ne spominja rad kakšne priljubljene jedi iz otroštva, ki jo je tako dobro pripravila njegova mati? Prav je tudi, da spet oživimo pripravljanje jedi iz narodne zakladnice, pa čeprav samo zabeljene ajdove žgance s kislim zeljem.
Ali so naši otroci tudi že lačni ?
Najbrž NE, ker še vedno pri šolski prehrani opažamo, da ne jedo radi »vsega od kraja«, temveč so še vedno izbirčni. Stari pregovor pa pravi,... »da je lakota najboljša kuharica.« Verjetno v našem okolju še nismo naleteli na res lačnega-sestradanega otroka, pač pa bi lahko rekli, da obstaja nevarnost, da bomo zaradi naraščanja cen zanemarili kvalitetno sestavo hrane. Spomnimo se zato, kako mora biti sestavljena hrana, da je zdrava in krepka.
Beljakovine: predvsem pa njene sestavine aminokisline so bistveni zidaki, še zlasti potrebni za organizem, ki je še v fazi rasti. Popolni viri aminokislin so: mleko, meso in jajca. To pomeni, da s temi sestavinami vračamo v hrano vse tiste snovi, ki omogočajo rast in ohranitev organizma. Rastlinske beljakovine so v primerjavi z živalskimi manj popolne. Zato je fiziološko smotrno pripravljati jedi iz koruze z mlekom ali mesom. Za pravšnjo sintezo človeku lastnih beljakovin v telesu pa so potrebne oboje.
Poleg beljakovin je v hrani pomembna tudi količina drugih hra-niv: ogljikovih hidratov in maščob. Zlasti slednje dajejo energetske snovi za fizično delo. Maščoba so v vseh razmerah najpomembnejše gorivo za mišične kontrak-cije. Pomembne pa so tudi pri presnovi življenjsko važnih vitaminov (A, D, E in K) D-vitamin pa odločilno uravnava presnovo kalcija.
Ogljikovi hidrati: večinoma jih uživamo v obliki rastlinske prehrane. Glukoza ali krvni sladkor, ki nastaja v našem telesu iz različne hrane, je bistveno gorivo za živčevje in celice z anaerobno (brez kisika) presnovo (na primer: rdeče krvničke). Poleg tega pa vsebuje rastlinska prehrana še tako imenovane balastne substance, ki so pripomočki za hitrejšo prebavo. Ne smemo pozabiti še na anorganske sestavine hrane: makro in makro elemente, ki jih telo rabi le v minimalnih količinah, Pa vendar imajo kakšno bistveno pomembno vlogo pri različnih kemičnih procesih v telesu.
Se nekaj o vitaminih: le ti so pomembna plat človekove prehrane — zlasti še C vitamin ter vitamini iz skupine B ter že prej om®' njeni maščobno-topni vitamini. Ce uživamo dovolj sveže-presne hra^ ne, bomo zadovoljili potrebe po C vitaminu. Z nepravilno pripravo hrane in z zanemarjanjem pravilne sestave pa se po daljšem času lahko zgodi, da utrpimo pomanjkanje tega ali onega, ali kar vseh vitaminov.
Energetsko ravnotežje: prehrana mora biti pravšnja tako gleda vnosa sestavin kot glede vnosa energije. Ce vnašamo več energij®’ kot jo porabljamo, se bomo zredim Pri večji debelosti pa so pogostejša obolenja srca in ožilja, povišan krvni pritisk in sladkorna bolezen. Pri nezadostni prehranjenosti a® lahko zmanjša telesna teža pa tudi odpornost proti infektom.
Poglavitne navade v zvezi s prehrano oblikujemo v glavnem v otroštvu, če se življenje otroka odvija pretežno v družinskem krogu, ima pri tem največ vpliva Pa tudi odgovornosti mati, da ne b° otrok »lačen« prave — zdrave hrane.
Vaša otroška zdravnica dr. Božena CretniK
Z D R A V J E
PREHRANA IN ZDRAVJE
OKTOBER - MESEC VARČEVANJA
Oktober je mesec varčevanja. Banka v tem mesecu vsako leto poskuša še bolj prikazati svojo vlogo In naloge pri prizadevanjih za dosego pozitivnih ciljev naše družbe.
Tudi letošnji oktober odseva željo po hranjenju na vsakem koraku. Če to ni varčevanje v klasičnem smislu, je pa trud za cenene na pe, za skrbno spravljanje ozimnicj, obnovo garderobe ...
Ljubljanska banka je članica Koordinacijskega odbora za splošno družbeno varčevanje, zato zastavlja vsako leto aktivnosti v oktobru v širšem smislu. Znano je geslo z naših letakov ŽIVI VARČNO, DA BOS ŽIVEL BOLJE. Letos je smisel akcije tudi vzklik ŽIVI ZDRAVO DA BOŠ ŽIVEL BOLJE. Vsebina tega je povezana z letošnjim mednarodnim letom zdravja. Izšla je brošura 100+5 NAČINOV VARČEVANJA. Posvečena je problematiki zdravja občanov s stališča varčevanja. Gre za odsotnost z dela, invalidnost itd. Skrb za zdravje je brez dvoma posebna oblika varčevanja in tudi najširšega družbenega pomena, zato je brošura dovolj konkretna in praktična, da vzpodbudi bralca k razmišljanju in uporabi predlaganih rešitev.
Za mlade varčevalce se banka trudi, da se vključuje v njihove akcije-Letos imamo brošuro o zbiranju koristnih plodov. O varčevanju seznanjamo mladino tudi v vrtcih in šolah prek cicibanovih in pionirskih hranilnic.
Radi bi vam torej predstavili Pri' zadevanja vaše banke pri razreševanju aktualnih problemov gospodarstva in angažiranost pri širjenju pobud za osebno in družbeno varčevanje v najširšem smislu. Zavedamo se današnjega časa, za katereg3 je značilna dokaj visoka stopnja ih" flacije in zmanjševanje realnih osebnih dohodkov. Ta gibanja vpliva]0 neposredno tudi na denarno varč®" vanje občanov. Tega stimuliramo z višanjem obrestnih mer za vloge ih ponudbo novih oblik varčevanja " dinarski depoziti (nad 3, nad 6, na° 12 mesecev...) z višjimi obrestnimi merami.
Svoje vlagatelje torej uspešn0 ohranjamo pri naši banki in jim P°' nujamo nove storitve, za katere se trudimo, da postajajo vedno bolj P°' polne in ugodne za občana.
Dajemo tudi stanovanjske kredit® na osnovi prodaje deviz in vezav dinarjev.
Za to obdobje so najbrž še bo|l aktualni krediti za ozimnico — °°°'
bravamo jih brez pologa na dobo desetih mesecv z 20% obrestno ftiero. Tako si lahko priskrbite krompir, jabolka in vrtnine za zimo. Tudi potrošniške kredite za nakup premoga lahko dobite brez pologa po Prej navedenih pogojih. Krediti za nakup peči na trda goriva so tudi brez lastne udeležbe, obrestna mera je 25%, doba odplačila pa dve leti.
Želeli smo vam predstaviti vašo banko in delček njenih dejavnosti
v letošnjem oktobru. Upamo, da bomo skupaj občutili mesec varčevanja in z njim zaživeli v novem duhu. Za obeležje bomo v prostorih ekspozitur na Ravnah in v Radljah pripravili razstavo numizmatike — zbirko starih olimpijskih kovancev in vas na ogled vljudno vabimo.
Želimo si veliko vašega sodelovanja!
Zvonka Štern TKB
Slovenj Gradec
KULTURA
krčenje kulturnih programov je škodljivo
Vsak, kdor ima kulturo rad, meni, da je imamo premalo. Še več, tudi tista, kar je imamo, bi morala biti boljša. Zdaj pa za družbene dejavnosti primanjkuje sredstev. Vse, tudi kultura, bodo morale v prihodnje porabiti manj denarja. To skoraj ni mogoče drugače kakor s krčenjem dejavnosti.
.Tajnik Zveze kulturnih organizacij občine Ravne Alojz Pikajo je povedal, da so se pri njih Ze doslej obnašali stabilizacijsko, Saj so od 250 prireditev, kolikor So jih imeli predlanskim, programirali za lani le okrog 150 odrskih predstav in drugih kulturnih prireditev v občini.
V letu 1983 so se sredstva v Primerjavi s prejšnjim letom povečala le za 20 “/o, strokovna služba ZKO pa ima od lani zaposlenega človeka več, razen tega^ so cene storitev narasle za v'eč kot toliko. Torej so morali Programe dejavnosti že tako skriti, da bi vsako nadaljnje »rezanje« kulturni dejavnosti v naši nbčini samo škodilo. Nastalo pa bi tudi vprašanje, ali je tako močna kadrovska zasedba v strokovni službi smiselna.
..Tudi kulturna društva v ob-bini se ne strinjajo, da bi jim še naprej zmanjševali dotacije, saj Jo bile že doslej minimalne, če m hotela prav zaživeti in še izboljšati kvaliteto dela, bi potrebovala več denarja in večjo strokovno pomoč kot doslej.
Tajnik Pikalo je dejal, da domače kulturne dejavnosti ne bo-do krčili, manj pa bo v prihodnje ''Uvožene« kulture in gostovanj P°klicnih skupin (ki jih je bilo Ze doslej zelo malo). Kolikor pa bodo gostovale amaterske skupi-bo, ki sodelujejo z našimi dru-Jtva, bodo stroške znižali tako, da bodo gostje prenočevali na domovih gostiteljev, s čimer se bodo močno zmanjšale gostinske Usluge. Tovrstno varčevanje ima •bdi svojo dobro stran: kulturni delavci — amaterji se bodo med Seboj tudi osebno spoznavali.
. Krčenje programov bodo že ‘etos občutile predvsem šole. Tr-Pela bo prireditev Koroška glasba jesen, na kateri so vedno gostovali poklicni glasbeniki, nekateri celo iz tujine. Letos pa bo -Ko Ravne organizirala za šole Jamo komentirane koncerte, ki jm bodo pripravili ravenski pihalni orkester in naši domači 2bori. Resne instrumentalne glasbe v drugačnih izvedbah pa
naši učenci to jesen ne bodo slišali.
IZ KULTURNEGA KOLEDARJA
30. septembra in 1. oktobra je
bilo na Ravnah srečanje najmlajših filmskih ustvarjalcev Slovenije. Pripravili so ga Koroški kinoklub Prevalje, ZKO Ravne, ZKOS in Združenje filmskih delavcev Slovenije.
15. in 16. oktobra bo gostoval na Ravnah moški pevski zbor Karel Pahor iz Pirana. V soboto, 15. oktobra, bo imel koncert v Titovem domu, naslednji dan pa bo nastopil skupaj z moškim zborom Fužinar (ta je njegov gostitelj) na Navrškem vrhu, kjer bo proslava krajevnega praznika Ravne. Zvečer tega dne bodo Pirančani peli še v Pliberku.
Po dolgem času se Ravenčanom obeta nova glegališka predstava. Za krajevni praznik bo KUD Prežihov Voranc uprizorilo Prežihove Samorastnike.
4.	novembra bo Pihalni orkester ravenskih železarjev sodeloval na tekmovanju jugoslovanskih amaterjev Abraševič v Srbiji.
Mojca Potočnik
VRSTE
in sklonjenih glav k slovesu gredo. Ta se dvigne na prste in v očeh se zabliska radovednost, napol zašepetana sosedu: »Kam bodo pa zdaj s hišo, saj ima že vsak svojo.«
»Ali veste, da je bil že dva dni mrtev, preden so ga našli, pa taka bogatija.«
»Ste videli, kak mogočen spomenik so ji postavili«, reče nekdo in se neopazno zazre v marmor
blizu poti, »prej je pa niso marali.«
Na koncu se reče: »Lep pogreb je imel, zelo žalostno je bilo.«
Red, razvrstitev, vrste, od pam-tiveka tako, v tem redu, razvrstitvah in vrstah mi, ki ji delamo, določamo in priznavamo, hote ali nehote odkrivamo košček značaja, včasih sebi — večinoma drugim.
Ce imaš srečo, umreš sam, drugače v vrsti.
Zlatka Strgar
Delo društva upokojencev
Če imaš srečo, se rodiš sam, drugače v vrsti.
Z jezo zgodnjega vstajanja se ženske zaženejo v ozka vrata avtobusa, čeprav že zdavnaj vedo, da nobeni ne bo treba stati. Poznajo to pot v službo že leta in vendar počno to vsako jutro, čemerne v obraz, na hitro počesane, široko zehajoče ali zgrbljene vase oživijo vse hkrati, ko zasmrdi po bencinu in se čisto blizu ustavi njihov avtobus.
Če imaš zveze, ne veš, kaj so vrste.
Kruh, mleko, pivo, vino in sladkarije in vse, kar se ljudem zdi, da je treba kupiti ravno na soboto, naredi pred blagajno dolgo, dolgočasno vrsto. Drug za drugim segajo v žepe, samogibno, po nekem avtomatizmu. Pokažejo se denarnice, grde iz umetnih snovi ali lepe usnjene, tanke in debele, nove in stare, velike in majhne. Iz njih pa se zagledajo vate Otroci in možje, skrbno zataknjeni za plastični ovitek. Medtem ko postaja košara vse težja, roke daljše, nevsiljivo odkrivaš malo intimo sredi samopostrežne.
Za mrtvim človekom po dva in dva v črni vrsti na videz molče
PIKNIK ZA UPOKOJENCE NA NAVRŠKEM VRHU
Društvo upokojencev Ravne je za svoje člane priredilo 27. avgusta 1983 piknik na Navrškem vrhu. Ob prelepem sončnem vremenu se ga je udeležilo le okoli RO upokojencev. Lahko bi jih bilo mnogo več. Nekateri so se tja podali peš, drugi so se pripeljali z avtobusom.
Za minimalni prispevek so upokojenci dobiti izdaten obrok malice, kosilo, pečeno na žaru, ter steklenico piva. Razen tega je društvo po ugodnih cenah prodajalo tudi druge pijače. Za zabavo je od 10. do 17. ure skrbel Matjaž Filipančič, ki je pridno igral na svojo glasbeno aparaturo, upokojenci pa so se ob zvo-.kih glasbe tudi pridno »zasukali«.
Vsi skupaj pa so se v večernih urah razpoloženi in zadovoljni vrnili domov.
IZLET V PODJUNO IN ROŽ
Društvo upokojencev Ravne je 15. septembra 1983 izvedlo z dvema avtobusoma svoj predzadnji letošnji izlet, in sicer v Podjuno in Rož. Udeležilo se ga je 100 upokojencev našega društva. Pot nas je vodila prek Pliberka, Velikovca in Šentvida na Gosposvetsko polje. Najprej smo se ustavili pri vojvodskem stolu, kjer so nekoč zaključevali obrede ustoličenja koroških vojvod. Od tu smo se napotili h Gospe Sveti. Ogledali smo si cerkev, ki je star zgodovinski spomenik. Nato smo se odpeljali skozi Celovec po južni strani Vrbskega jezera v Sekiro, kjer stoji slovenski hotel »Korotan«. Ustavili smo
se' na Otoku ter si ogledali tamkajšnje znamenitosti, nakar smo se odpeljali mimo Beljaka ob južni strani Osojskega jezera do Osoj. Žal si nismo mogli ogledati zelo lepe samostanske cerkve, v kateri so poleti koncerti, ker je bila zaprta .Na severni strani cerkvenega zidu je vgrajen rimski reliefni kamen, na katerem je videti konja brez jezdeca. V tem samostanu je namreč delal pokoro uboja škofa Stanislava poljski kralj Boleslav II., kar je lepo opisal Anton Aškerc v »Mutcu Osojskem«.
Od tu smo se vračali skozi št. Jakob, Bistrico, Št. Janž in Žih-polje v Borovlje. Ustavili smo se na tamkajšnjem pokopališču, kjer je Zveza koroških partizanov leta 1971 postavila lep spomenik padlim partizanom 1941 do 45. Napis je slovenski in nemški. Tu je pokopan tudi Ravenčan Štefan Trbovšek. Tik pred osvoboditvijo so ga esesovci ubili 9. maja 1945, čeprav je bil parlamentarec.
Od tod smo se odpeljali v naj-višjo slovensko vas na avstrijskem Koroškem Sele — Fara, ki leži ob vznožju Košute. Vas je nastala že v 11. stoletju. Gotska cerkev iz 16. stoletja je 1964. leta dobila sosedo, cerkev z moderno arhitekturo. Na obeh krajih vhodnih vrat stare cerkve sta pritrjeni spominski plošči žrtvam nacističnega terorja, obglavljenim na Dunaju 29. aprila 1943. Zgodovino in značilnost tega kraja nam je opisal tamkajšnji župnik.
Pot smo nadaljevali v Železno Kaplo, kjer smo se za krajši čas
Jurčki, jurčki
ustavili v tamkajšnjem slovenskem hotelu »Obir«.
Zadovoljni z vsem, kar smo ta dan videli in doživeli v lepem vremenu, smo se v večernih urah vrnili domov.
8. REPUBLIŠKO TEKMOVANJE V STRELJANJU ZA UPOKOJENCE
Komisija za šport in rekreacijo pri Zvezi DU Slovenije je 10. septembra 1983 izvedla v Mariboru 8. republiško tekmovanje v streljanju. Tega tekmovanja se je udeležilo 9 ekip iz Slovenije, ki so predtem zmagale na področnih tekmovanjih. Dve ekipi nista prispeli. Tudi naše društvo upokojencev se je kot zmagovalec na območnem tekmovanju uvrstilo na to tekmovanje. Zastopali so nas: Ignac Skitek 148, Peter Mihelač 132, Ivan Štruc 122 in Kristl Verdinek 100 krogov, ter zasedli 7. mesto.
Zmagala je ekipa Maribora s 653 krogi pred Ljubljano in Mursko Soboto. Ravenčani pa so zadeli 502 kroga. Ob razglasitvi so posebno omenili naj starejšega tekmovalca Kristla Verdineka z z Raven ter ga tudi obdarili s steklenico vina.
Ervin Wlodyga
IZET PONJEVIČ
Izet Ponjevič se je rodil 19. avgusta 1961 blizu Velike Kladuše v Baniji. To je pokrajina v severni Bosni, ki seže najviše v Hrvatsko. Odraščal je, kot pač vaški otroci, ki ob domu, šoli in naravi najbolj vzgajajo drug drugega. Pičel je danes kruh na vasi, zato je mladi Izet po odsluženi vojaščini ubral pot drugih krajanov, Id delajo daleč od doma.
3.	junija letos se je zaposlil v naši železarni v tozdu Jeklolivar-na kot odvažalec kalupov. V delovno skupino se je vključil hitro in sodelavci vedo o njem povedati samo lepo. Bil je prizadeven pri delu, tovariški in discipliniran. Obetal je postati eden tistih dobrih delavcev, ki dvigajo naš ugled in pomagajo pri rasti tovarne in kraja.
Usoda pa je hotela drugače.
Praznoval je svoj 22. rojstni dan, Obiskal svoje domače, na povratku na Ravne pa je izgubil življenje v prometni nesreči. — Svojcem in prijateljem izrekamo iskreno sožalje.
MIHAEL KNEZ
Zopet se poslavljamo od enega izmed neopaženih, tihih, a zavestnih sodelavcev, ki je svoje življenje in zdravje žrtvoval svojemu kolektivu in svoji domovini. Enaintridesetega leta se je rodil na Li-beliški gori, se izučil frizerske stroke in v njej delal štiri leta. Nato se je zaposlil v železarni in osemindvajset let delal kot vzorče-valec v kemijski službi železarne.
Pred nekaj leti ga je napadla huda bolezen in po prestani operaciji je delal dalje po svojih zmožnostih ter bil pred invalidsko upokojitvijo. Kljub zrahljanemu zdravju je dogradil svoj dom, ven'
RECEPCIJA
V počitniški dom upokojencev — Izola sprejemajo le člane Domov upokojencev, ki so tudi člani tega doma, in to po 5 upokojencev za 10 dni. Sprejem v recepciji je hiter in prisrčen. Vse osebje je ljubeznivo in ustrežljivo. Zakaj pa pri organiziranju izletov le ne teče tako, kot naj bi, pa le ni mogoče ugotoviti. Prav gotovo se bo tudi uredilo, saj je znano, da upokojenci radi potujejo in se udeležujejo izletov.
SPLOŠNO
Dom naj bi bil vedno zaseden samo z upokojenci. Če pa že morajo biti prisotni res tudi otroci, naj babice vsaj pri mizi pazijo nanje, da niso drugim gostom v nadlego. Starši naj bi tudi odraslim otrokom ne odstopali svojih pravic. Otroci ne spadajo med »mlade starce«.
Pletene mize v avli, četudi pokrite, niso primerne, ker nanje ni mogoče postaviti kozarca, da se ne prevrne, ali pa pisati. Brošura o gradnji in današnjem izgledu doma bi šla prav gotovo dobro v prodajo. Prav tako tudi karte, pisma, znamke, časopisi in revije.
Dvigala delujejo brezhibno. Dom je dobro vzdrževan in ne zaostaja za hotelom B kategorije.
SOBE
Notranja oprema sob je sicer preprosta, toda okusna (smučna vrata, enostavne omare). Sobarice so marljive in prijazne. Čistoča primerna, ves dan topla voda, le brisače naj bi se večkrat menjale. Vse sobe imajo balkon in pogled na morje, tuš, WC.
HRANA
Postrežba je dovolj hitra, natakarji vljudni. Jed za marsikoga
dar mu ni bilo dano, da sadove svojega truda in truda vse družine v miru uživa. Omahnil je v smrt nenadoma premlad in še poln življenjskih načrtov.
Pokojni Knez je bil eden izmed tistih sodelavcev, ki ga družba skorajda ni opazila. Vesten delavec brez izgovorov in vedno pripravljen pomagati, je preživel 28 let s svojimi sodelavci v miru, slogi in vseskozi spoštovan. Dokler mu je zdravje dopuščalo, se je vključeval še v družbeno dejavnost, pri tovariših iz gasilskega društva je našel soljudi, ki so njegovo prizadevnost znali pravilno vrednotiti in je bila za vzgled in v opomin mnogim drugim, ki pri polnem zdravju ne najdejo časa za skupno dobro.
Ob slovesu smo tako nemočni in vse naše besede zahvale zvenijo kot opravičilo za vse, kar mu v življenju nismo namenili. Morda se je zdel komu zaradi bolezni potisnjen na obrobje življenja, v resnici pa je v sebi nosil redko odliko, ld je malokomu dana. Želel je le dobro vsem bližnjim in nepoznanim, ker je v življenju okušal, kaj pomeni imeti prijatelja, sočloveka, zvestega v dobrem in zlu.
Takih glasnikov miru naš čas najbolj potrebuje, bolj kot materialne dobrine. Ohranili ga bomo v spoštljivem spominu vsi sodelavci SKR in vsi, ki smo ga poznali. Njegovi žalujoči družini pa izrekamo globoko sožalje.
preslana; za jedce morda nezadostna — dodatka ni. Serviranju starega kruha bi se bilo gotovo mogoče izogniti s primerno razporeditvijo.
Morda bi bila primerna dva menija, posebno takrat, ko so na jedilnem listu ribe, ki jih mnogi gosti ne marajo. Solata — kot ponavadi nasploh v vseh prehrambe-
nih lokalih — premalo sveža in skoraj brez začimb.
Šef strežbe naj bi se večkrat pojavil. Serviete naj se enkrat menjajo. Kajenje naj se prepove (opozorilni napisi).
TOČILNICA
Vse pijače, alkoholne in brezalkoholne, kava in čaj (tudi mleko naj bi se točilo) so absolutno predrage. Tudi postrežba ni brezhibna (točenje pod mero, česta odsotnost).
BAZEN
Voda v bazenu naj bi bila z-a dve-tri stopinje toplejša, toplotna višina pa na vidnem mestu označena. Sušilec las je v bazenu nepogrešljiv. Otroci so tudi v bazenu spotika. Slačilnice, ki jih je vsekakor premalo, naj bi bile zjutraj čiste. Mir in red naj vladata v bazenu, brez nepotrebnega hrupa m brizganja, da o morebitnem kajenju sploh misliti ni.
PLAZA IN OKOLICA
Vsekakor sta plaža in okolica najlepši predel Simonovega zaliva. Plaža se sicer urejuje, bo pa v doglednem času enkratna. V neposredni bližini plaže naj se posadi še več dreves in postavi več klop1 z mizami, česar se bojo prijatelj' remija in drugih iger gotovo razveselili; pa tudi čisti zrak in pn* jetno vzdušje bo dodalo svoj delež k zdravju. Visok dimnik in črru dim Delamarisove tovarne, če ze ne segata do samega doma, sta Pa za oči kar neprijetna ter kvarita sicer zelo prijetno okolico.
ZAKLJUČEK
Kljub vsem navedenim pomanjkljivostim in nevšečnostim je P® čitniški dom upokojencev enkratna pridobitev, saj so vse omenjene negativnosti v splošnem le malenkostne, pa jih v doglednem času ne bo težko odstraniti. 2e sajT1 zunanjost in impozantnost dom« prijetno presenetita vsakega novega gosta.	Jožko	Herman
Rekreacija in šport
DENAR TUDI ŠPORTU DOLOČA ŠIRINO PROGRAMOV
Telesnokulturna skupnost namenja sredstva, ki pritekajo iz gospodarstva, za množičnost, vrhunski šport, vzgojo kadrov, mednarodno sodelovanje, za potrebe strokovne službe in druge obveznosti.
Že doslej so načrtovali programe dejavnosti v okviru možnosti, to je denarja, tega pa je vsako leto manj, še posebno, če ga primerjamo z rastjo cen prevozov in hrane. Vendar TKS ne načrtuje celotne telesnokulturne dejavnosti v občini, saj so pri tem društva sorazmerno samostojna: sama si priskrbijo okoli 60 odstotkov sredstev.
Strokovna delavka TKS Ivanka Vrabič meni, da bi v telesni kulturi največ prihranili z racionalizacijo tekmovalnih sistemov, ki so preveč na široko razpeljani. Vendar bi se
LETOVANJE KOT NAGRADA
Gostje iz ČSSR zdaj že tradicionalno prihajajo v dom Železarne Ravne v Portorožu, ravno tako delavci raven ske železarne letujejo v njihovem celoletnem rekreativnem centru Svratka.
morali za to dogovoriti tako v repu bliškem kot v zveznem merilu. ko je zdaj društvu, ki se uvrstih0 določeno ligo, prepovedati u(^e'eZjg v tekmovanju. Navadno je tako. ® jih želja po uspehu vleče naprej. N začetku sezone imajo še svoj ° nar, v drugem delu tekmovanja P že pridejo po pomoč na OZTKO- .
Vprašanje je, do kake mere smeli omejevati tekmovalno voli mladih. Saj želja po uspehu sp° buja k zavzetemu delu in k naPrena ku telesne kulture in športa. Te9 pa si kljub težavnim g°sP°^arT7ie, razmeram želimo tudi v prihodnL
O krčenju programov bodo tel® nokulturni delavci sistematično 0 vorili na skupščini ZTKO kon oktobra.	„„!!/
Mojca Potoca
Na bežnega opazovalca so naPr^_. prijeten vtis; organizirali so celo sP^ navini večer, 'kjer smo jih spoznal* ^ zelo zabavne. Imeli smo to srečo, je bila z nami tudi prevajalka 1
POČITNIŠKI DOM UPOKOJENCEV V IZOLI
Čas šotorov
Gradiškova, zaposlena v tozdu RPT), saj nam je češki jezik, kot se je izkazalo, precej tuj. Uspelo mi je navezati pogovor z vodjo češkoslovaške skupine m zvedel sem nekaj zanimivosti.
ŽDAS IMA 5500 ZAPOSLENIH
Njihova železarna je mlada, zgrajena leta 1951. Postavili so jo na prej nerazvitem področju. Pokrajino lahko Primerjamo s Slovenskimi goricami (op. tov. Gradišek). Najprej so zgradili topilnico in livarno, nato obrate strojev jn delov, nazadnje še kovačnico. Sodelovanje med železarnama se je začelo Pred več kot desetimi leti, ko so strokovnjaki iz Zdara opremili našo valjarno s težko progo.
RAZVEJENE dejavnosti v PROSTEM CASU
Imajo precej kulturnih in športnih aktivnosti v okviru delovne organiza-olje. Poleg pihalnega še plesni orkester, Pa pevski zbor, gledališče in športna društva, športnike prevažajo na tek-ntovanja z lastnimi avtobusi.
Letovanje v druge države — potujejo tudi v NDR, Poljsko, Bolgarijo — Predstavlja posameznikom nagrado za Prizadevnost pri delu in družbenopolitičnih aktivnostih. Za taka letovanja ktijejo sami le tretjino stroškov, osta-1° Rte iz sklada za kulturne in socialne Potrebe. Čas letovanja izven države traja 14 dni, medtem ko letovanje v nTihovih središčih le 7 dni z namenom 0nTogočiti ga čimvečjemu številu ljudi.
, Celoletno središče Svratka (le tako k rentabilno, pravi vodja gostov) je oddaljeno od železarskega kraja Zdar e 25 km. Poleg klasičnega letovanja odhajajo tja na vikende, prirejajo oh-?eti in druge zabave, poslovna srečanja ltd. Za delavce imajo še en večji rekreacijski center in enega za njihove otroke.
PATRONAT NAD ZADRUGO
Nekatere delovne organizacije imajo Patronat nad zadrugami. V času spra-vda pridelkov določeno število delav-Cev za nekaj časa odide na njive in po opravljenem delu imajo pravico do de-*a pridelkov. Organizirano je vključe-'tudi šolska mladina.
DELOVNI ČAS V ZDAS
Prva zanimiva primerjava z njihovo organizacijo je okrog praznikov. Praznujejo tudi cerkvene praznike, a ka-
terikoli praznik je na delovni dan — tudi prvi maj — ga morajo ob sobotah »zadelati«. Sicer nimajo delovnih sobot, ker zahtevani tedenski fond ur (42,5 ur) opravijo od ponedeljka do petka, saj traja delavnik na dopoldanski izmeni 8,5 ur. Spodnja tabela ponazarja delo v izmenah:
— prva od 6. ure do 14.30 (8,5 ur)
— druga od 14.30 do 22.30 (8 ur)
— tretja od 22.30 do 6. ure (7,5 ur)
V pisarnah delajo v glavnem od 7.
ure do 15.30, ponekod pa od 8. ure do 16.30.
Vodja gostov iz Zdara me je prosil, da po tej poti posredujem zadovoljstvo češkoslovaških gostov z letovanjem pri nas in zahvalo vsem, ki so jim to omo-
TKANJE NOVIH PLANINSKIH VEZI
V zadnjem času so koroški planinci okrepili sodelovanje z zamejskimi Slovenci. Tako so se 14. avgusta kot gosti SPD iz Celovca množično (4 avtobusi) povzpeli na dvatisočak Kepa (Mittagskogel) in Bleščečo planino, 11. septembra pa so se njihovi predstavniki (Cifer, Praper, Kodrin, Čibron) udeležili spominskega pohoda »Bazoviški junaki«.
Bazovica je majhna vas s 750 prebivalci blizu Trsta. Vaščani so večinoma Slovenai. Precej se ukvarjajo s športom, še posebej pa z odbojko in atletiko. Ustanovili so športno zadrugo Sloga. V njej deluje tudi planinski odsek. V njegovi organizaciji že tretje leto poteka omenjeni pohod. Prvo leto se ga je udeležilo 20 pohodnikov, lani in letos pa približno 40. Pot je speljana po skrajnem vzhodnem delu trža-ško-kraške planote z izhodiščem v Bazovici. Traja dobre 4 ure in ni naporna, saj na najvišji točki doseže 670 m. Od tam se odpira lep pogled. Pohodniki se zaustavijo na kraški gmajni ob spomeniku, kjer so bili 6. 9. 1930 po nalogu posebnega fašističnega sodišča ustreljeni štirje člani organizacije TIGR: Miloš, Bidovec, Marušič in Valentič in se jih spomnijo s krajšo slovesnostjo. Kot je poudaril eden izmed govornikov, ne gre za nikakršno patetiko niti le za simbol, ampak se od junakov učijo — vdanosti narodu in
vztrajnosti..., da se obdržijo kot manjšina, saj za globalno zaščito Slovencev v Italiji še ni poskrbljeno. Pohod se konča v Bazovici z zakusko.
Bazoviški planinci so nas zelo prijazno sprejeli. V njihovi družbi smo preživeli prijeten dan. Pokazali so ve-
liko zanimanje za sodelovanje. Povabili so nas na svoje vsakoletne pohode, ki bi bili primerni za naše starejše planince. Sicer pa bodo prišli k nam, ko bo srečanje koroških planincev na Uršlji gori.
Andreja čibron
POHOD SLOVENSKIH ŽELEZARJEV GEZ STRELOVEC V LOGARSKO DOLINO
Rekreacijska komisija Železarne Sto-re je pripravila za soboto, dne 27. avgusta 1983, v okviru Slovenskih železarn pohod čez Strelovec v Logarsko dolino. To je bil že drugi planinski pohod na istem območju. V naši železarni se je prijavilo precejšnje število delavcev, tako da smo morali naročiti še tretji avtobus.
V soboto v zgodnjih jutranjih urah, odhod je bil določen za 4.30, pa se je na avtobusni postaji zbralo precej manj ljudi, tako da smo morali tretji avtobus pustiti na Ravnah.
Kljub neresnosti nekaterih sta odšla na pot 102 železarja, v Ljubnem pa se nam je pridružilo še 8 planincev iz našega TOZD-a Kovinarstvo. Skozi megleno zgodnje jutro smo prispeli takoj za Štoram na naše zborno mesto k Rogovilcu. Po krajšem spoznavanju je dolga kolona krenila v smeri Robanov kot.
Ob starem seniku smo krenili po strmi zapuščeni stezi do ceste in čez strme travnike do kmeta Vršnika in dalje proti planinskim domačijam Havdeja in Kneza. Vljudni gorski ljudje so pričakali železarje ter jih okrepčali s čajem in mlekom.
Iz meglenega jutra je pogledalo sonce in osvetlilo vrhove Kamniških Alp. Med vsemi je bila majlepša Ojstrica, kateri že znana pesem daje pridevek, da je kraljica Savinjskih Alp. Nič manj niso bili lepi z jutranjo zarjo ožarjena vabljiva Grofička, Veliki vrh in v podaljšku Veža.
Vabljivi razgledi, kamor si se ozrl, za marsikoga, ki je prvič v življenju gledal to naravno krasoto, za marsikoga zapreka, da niso mogli pohiteti v njihova osrčja.
Kolona je postajala vedno daljša, pridružili so se še železarji iz Jesenic, Verige in Krope. Od starodavne Knezove
Kamniške
Olševa z gornjih Kosovih travnikov
mov vedno več težav pri nabavi hrane. Da tega naši gostje ne bi občutili, že lep čas kupujem meso in zelenjavo 20 kilometrov daleč iz Portoroža. Čeprav tudi ob obali včasih zmanjka tega in onega, doslej kot dobra stara stranka še nisem ostal praznih rok«, je poudaril Alojz Petaver.
Da bi se ravenski žeiezarji in drugi naši sodelavci v portoroškem domu še bolj prijetno počutili, je Alojz Petaver spregovoril tudi o nadaljnji adaptaciji doma.
»Potem ko smo lani ob starem počitniškem domu zgradili del novega z 80 ležišči in letos v starem obnovili sanitarije in del pohištva, bi čimprej morali dokončati že začeta dela pri gradnji drugega dela novega doma, v katerem bo tudi okrog 80 novih ležišč. Da bi v naš dom lahko prihajali tudi pozimi, bi kazalo v nj'em urediti tudi zimski bazen, predvsem pa izkoristiti sončno energijo za ogrevanje sanitarne vode,« je menil tov. Petaver.
Kljub temu da naš dom nima bleščeče recepcije .ampak ima za vsa operativna in administrativna dela samo malo pisarno, se v njej zbirajo vsi pomebni podatki.
»Letošnje leto je v našem domu letovalo 2400 železarjev in njihovih svojcev. Poleg ležišč v novem in starem domu so naši gostje spali tudi pri zasebnikih, s katerimi že več let tesno sodelujemo,« je uvodoma razložila Jožica Ačko, refe-
rentka za letovanje v portoroške^ domu. »Kljub temu da sezona še ni zaključena (z Jožico smo se po9°' varjali 15. septembra, o. p.), smo letos za prehrano naših gostov por8' bili okrog 10 ton raznega mesa, toni mesnih idzelkov, 8.541 kilogr3' mov krompirja, eno tono sadj3’ 5.100 kilogramov kruha, 25.061 zemelj, 11.700 jajčk, 3.347 litrov m'3' ka, itd. V letošnjem dokaj topJer3 letu pa smo popili okrog 40_tiso3 litrov raznih .osvežilnih* pijač,« Je za interno informacijo povedala J°' žica Ačko.
Križarjenje s »Korošico«
»Zaplula, zaplula je barčica n13 ja ...« Kolikokrat so jo letošnje P letje le zapeli ravenski žeiezarji, * so s svojo »Korošico« — barko z lezarne Ravne — križarili ob lepi pisani slovenski obali od Portorož do Pirana in nazaj do »Ribiča«.
»Da smo Korošci prijetni in d' . žabni ljudje, dokazujejo ie^ezaA. tudi tu ob slovenski obali, se P sebno so žeiezarji družabni in ves li takrat, ko križarijo s svojo »JV rošico«. Čeprav »Korošica« P1 ’■ šele dobra dva meseca, je d°s po morju popeljala okrog 1.750 » venskih pomorcev«. Menim, da I barka velika pridobitev za železaf) saj jim pomeni razvedrilo in tudi ' kreacijo,« je dejal znani koroški P lot Franc Kuhelnik, kapitan na bar »Korošica«.
F. Rotar
Umetnije
POHOD SLOVENSKIH ŽELEZARJEV ZATRNIK—POKLJUKA—BOHINJSKA VRATCA—KRMA
Jeseniški žeiezarji so se v letošnjem jubilejnem letu slavljenja 90-letnice slovenskega planinskega društva posebno potrudili in pripravili za ta dogodek pohod slovenskih železarjev, s katerim smo počastili tri pomembne planinske jubileje:
15. dan planincev v Krmi 18 14. pohod slovenskih železarje
in
4.	spominski pohod Janeza Jerl
2e 14 let zapored naši železars^ sodelavci z Jesenic uspešno Pr'fev jajo pohode slovenskih železarj
DOM ODDIHA IN DRUŽABNOSTI
Čeprav se naš počitniški dom v Portorožu ne »razkazuje in bohoti«, kot se, denimo, drugi portoroški hoteli, predvsem pa njegov sosed Bernardin — saj se naš že vsa leta skriva za mogočnim tropskim zelenjem — smo nanj ravenski žeiezarji lahko vseeno ponosni. Malo je namreč takšnih počitniških domov ob slovenski obali, kot je naš, v katerem od pomladi do pozne jeseni prevladuje domačnost, družabnost in prijateljstvo.
»Za dobro počutje in prijetno bivanje v našem počitniškem domu v Portorožu skrbim že 28 let,« je z zadovoljstvom povedal upravnik doma
Alojz Petaver. »Medtem ko je leta 1957 v našem domu lahko letovalo v eni izmeni samo 40 gostov, lahko danes v eni izmeni letuje že 222 železarjev, in sicer v starem in novem domu ter pri zasebnikih. Da za prijetno letovanje ni dovolj samo postelja, sonce in morje, temveč tudi dobra in okusna hrana, smo se dobro zavedali že pred 28. leti. 2e takrat sem si namreč zagotovil dobra nakupovalna mesta, kjer še danes kupujem kvalitetno meso, kruh, zelenjavo in sadje. Ker je tudi ob slovenski obali iz leta v leto vedno več gostov, je povsem razumljivo, da imamo upravniki počitniških do
kmetije, stare že nad dvesto let, smo nadaljevali pot po obronkih planinskih pašnikov, skozi gozd in po strmih serpentinah prispeli do Knezove planša-rije. Trop ovac v rosni travi je s svojim beketam jem delil druščino prihajajočim.
Na sedlu Strelovca je bil ves trud in napor po strmi stezi poplačan z enkratnim pogledom na celo verigo Kamniških Alp. Na severni strani se je prikazala Logarska dolina, v ozadju Olševa in v daljavi obrisi Raduhe in Pece. Nobenemu se ni mudilo dalje, pisana družba je posedla po travi, se predala soncu in se krepčala.
Prvi so začeli odhajati s sedla po mokri stezi proti koči na Klemenči jami, nekateri pa so šele prihajali na svoj cilj. Grofička je s svojo očarljivo bližino zvabila nekaj železarjev, da so se odločili za pristop na njen vrh.
Po dobri uri hoje se je številna železarska druščina zbrala pri lični kočici na Klemenči jami. Koča je najstarejša planinska koča na Slovenskem iz leta 1832. Pri koči zopet kramljanje, med seboj, nova poznanstva in načrti za bodoče.
Pred nami je bil samo še spust po strmih serpentinah v Logarsko dolino. Za nami je bila strmina, pred nami pa samo še pot mimo Plesnika do bivšega planinskega doma.
Že od daleč je bilo slišati vesele vriske, petje in godbo. Žeiezarji iz Štor so znali pripraviti vesel in zabaven za-ldjuček pohoda. Za vse lačne in žejne je bilo vse dobro pripravljeno. Ob zvokih poskočne godbe so se pohodniki vrteli in vrteli vse do napovedanega časa za odhod, ko se je železarska druščina začela poslavljati s stiski rok in željo, da se čimprej spet sreča.
Ob točno določenem času so avtobusi drug za drugim odpeljali proti domovom. Žeiezarji, okrepljeni z dobrimi spomini na lep dan, okrepljeni z
enkratnim planinskim doživetjem, bodo še dolgo med seboj obuj ah spomine na ta pohod, prenašali bodo tudi doživetja med ostale delovne tovariše.
Vsak pohodnik je prejel lično spominsko značko. Organizatorjem in vodjem pohoda iz Železarne Štore se zahvaljujemo za uspešno opravljeno delo.
Franc Telcer
KADROVSKA GIBAN«JA OD 20. 8. DO 20. 9. 1983
	SKLENILI DELOVNO RAZMERJE				SKUPAJ	FLUKTUACIJA					SKUPAJ	DINAMIČNI PLAN ŠTEV . DELAV.	DEJAN. STE V. ZAPOSL.	ŠTEV. ZAPOS. INV AL.
TOZD del. SKUPNOST	tz JLA	Iz šole	tz druge DO	drugo		odpo- ved	izkljuti te v	JLA	upoko- jitev	drugo				
jeklarna	1	7	2		10							395	401	51
Jeklolivarna	3	4	1	-	8	1	2		1	1	5	533	'542	78
valjarna		1	4		5	1			1		2	441	428	53
kovačnica	5	1			6					1	1	290	286	30
JEK LOV LEK	1	1			2					1	1	105	103	14
kalilnica												52	51	8
orodjarna		2			2							91	94	5
-JT'10.1 r IN DELI	2			2	4					3	3	513	494	45
hlbUSmjSKT NOŽI	1	1			2					2	2	217	206	24
PNEVMATIČNI STROJr		4			4					3	3	200	202	26
.VZMET ARNA		1		5	6							108	113	10
.REZALNO orodje												330	321	28
.KOVTNARSTV0												155	155	3
A HMATURE		2			2							140	143	3
1'HATSTVO												66	66	-
EN K RO IJ A												118	117	6
K -r 3	1	4		1	6					1	1	221	217	10
G V	1)	3			7					1	1	451	445	32
.transport				1	1							116	117	3
P T I						1			t			1	55	55	2
_R P T		1			1				1	2	3	244	243	28
.KOMERCIALA			1	2	3				1		1	261	257	31
KONTROLA KAKOVOSTI	1			2	3	1			1		2	206	198	31
.DiRJžilENI STANDARD				2	2				1	1	2	54	57	4
.Računovodstvo												116	115	7
.gospodarjenje												72	71	-
_k s Z			1		1							213	207	60
p P s									1		1	45	43	1
SKUPAJ:	18	3 B	9	15	75	4	2	-	7	18	31	5808	5747	593
DO TSD v ustanav.	-	1	6	7									48	1
na različne strani Julijskih Alp ali po obronkih Karavank. Srečale slovenskih železarjev na planinskih pohodih ni samo zbliževanje in medsebojno spoznavanje ludi, temveč tudi krepitev duha, ■niesne vzdržljivosti, širše razgledanosti in ne nazadnje tudi spo-*havanje naše domovine in ljudi.
. Pohoda v Krmo smo se udeležili tudi železarji z Raven, saj je bilo pnimanje za pohod precejšnje, •ako da se je prijavilo za dva polna avtobusa pohodnikov. Prav po-^bn° je bila vabljiva otvoritev r>glavskega doma na Kredarici,
Rekreacija zares
ki ga je sleherni želel videti, čeprav le od daleč, obenem pa tudi Dan planincev v Krmi.
Sprva vreme ni obetalo nič dobrega, saj je v soboto deževalo in v višjih planinskih legah je padel tudi sneg. Na dan pohoda nas je pozdravilo hladno, vendar jasno nedeljsko jutro. Ze na Pokljuki, kamor smo prispeli dokaj zgodaj, je bilo videti, da bomo imeli enkraten dan.
Nekaj nad 600-članska zbrana železarska družba je začela s pohodom, sprva zelo glasna v strnjeni koloni po gozdni poti, naprej proti Konjski planini in Jezercem.
Strme serpentine so počasi raztegnile kolono do sedla, za katerim se je odprl razgled na Bohinjski kot. Na obronkih Tošca in Verner-ja po lepi planinski stezi se je nudil enkraten razgled, pred nami je bila vsa triglavska panorama, ki ji je dajal še prav poseben odsev novi sneg, ki je pobelil vse vrhove nad 1900 metrov.
Dolga vrsta planincev-železarjev se je bližala Vodnikovi koči, kjer je bil določen prvi počitek. Majhna prijazna koča ni mogla sprejeti vseh številnih obiskovalcev, zato je večina posedla okrog nje ter se predala prijetnim sončnim žarkom.
Po krajšem počitku se je začel vzpon po stezi proti Bohinjskim vratcem, na drugi strani pa po strmem peščenem melišču v dolino Krme. Ni bilo nič lepšega in rado-stnejšega kot enkraten pogled še na Triglav in njegove sosede. Na-
daljevala se je dolga pot pod vznožjem mogočne Debele peči po skalnati stezi, po pašnikih in nazadnje do prireditvenega prostora pred Kovinarsko kočo v Krmi. Tu je bila zbrana več tisočglava družina slovenskih planincev, ki je ob zvokih vesele pesmi in poskočnih viž praznovala dan planincev.
Za železarske pohodnike je bil enkraten dogodek, da se srečajo z ostalimi planinci ter jim ob tej priliki pokažejo, kako številni so slovenski železarji na svojih pohodih. Vsak železar pohodnik je bil v Krmi postrežen z jedačo in pijačo. Prireditelji pohoda jeseniški železarji so oskrbeli ličen almanah, kjer so bili opisani vsi slavnostni dogodki, ki so se zvrstili na en sam dan. Prejeli smo tudi lične spominske značke pohoda.
Lepo doživetje, lep planinski dan je prehitro minil. Stiski rok in nazdravljanje na svidenje, je bilo poslednje dejanje pri odhodu. Krma 1983 je ostala še več dni živa razprava med delom v tovarni in doma v družinskih krogih.
Franc Telcer
NOVO IZ PD IN MO PREVALJE
18. 9. so se člani udeležili proslave ob dnevu planincev, ki je letos bila pri Kovinarski koči na Zasipski planini v Krmi. Na povratku so si ogledali sotesko Vintgar.
Mladinci pa so od 16. do 18. 9. na Peci (v koči, ki jo je »dal na posodo« MO PD Mežica) organi-
zirali planinsko solo. Udeležilo se je je 29 otrok, učencev 5. in višjih razredov. Poslušali so predavanja z različno problematiko (spoznavanje in varstvo gorske narave, vremenoslovje, nevarnosti v gorah, gibanje v gorskem svetu, zgodovina planinstva, prehrana v gorah, planinska pota, oprema, lik planinca in organizacija planinstva) in se naučili delati vozle, (najlonski, prusikov, osmica) ter se razvedrili na družabnem večeru. Vreme mladim planincem ni bilo naklonjeno. Bilo je mrzlo, v noči od petka na soboto je zapadel sneg. (Prejšnji konec tedna, ko je bil izlet — prav tako — na Peco, je udeležence pral dež). Preostala predavanja (GRS, spoznavanje gorstev, orientacija, PP), bodo v dolini, nakar bo sledil preizkus znanja. Želimo, da bi čim več otrok uspešno zaključilo planinsko ®ol°-	Andreja	Cibron
LATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILA
•UVl/V/T/u l/«/WV-|3
FILATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILA
150-LETNICA KRAGUJEVASKE GIMNAZIJE
Kragujevška gimnazija je bila ustanovljena leta 1833 na podlagi ukaza kneza Miloša Obrenoviča na predlog Vuka Stefanoviča Karadžiča. To je prva in najstarejša srednja šola v Srbiji, v kateri so se šolali kadri, potrebni takratni Srbiji in mnogi ugled-
NAŠI UPOKOJENCI
Alojz Svetina, roj. 24. 5. 1928, v železarni od 1. 7. 1970, nazadnje v tozdu Pnevmatični stroji kot vrtalec. Inval. upokojen 19. 8. 1983.
ni ljudje naše novejše zgodovine. V petnajstih desetletjih svojega obstoja je imela kragujevška gimnazija najtežje dni leta 1941, ko so fašistični zločinci ustrelili okrog 300 učencev in 18 profesorjev te šole skupaj s 7000 kra-gujevškimi domoljubi.
Vrednost znamke je 5 din, motiv pa kragujevška gimnazija in eden njenih prvih pečatov. Grafična obdelava Dimitrije Cudov, tisk Zavod za izdelavo bankovcev v Beogradu v dvobarvnem ofsetu in prodajnih polah po 25. Datum izdaje 7. oktober 1983.
100-DETNICA TIMOŠKE VSTAJE
Timoška vstaja je zadnje veliko gibanje množic v Srbiji v 19. stoletju v njihovem boju zoper osebne režime vladarjev in policijske sisteme, uvedene v tem stoletju, zato ima revolucionarni značaj. Vrednost znamke je 5 dinarjev, motiv pa spomenik ustreljenim udeležencem timoške vstaje na Kraljeviči v Zaječarju, delo kiparja Antuna Augustinčiča. Grafična obdelava je delo Dimitrija Cud^v**. Znamke je tiskal Zavod za izdelavo ban-
m
Anton Pepevnik, roj. 5. 6. 1927, v železarni od 1. 4. 1964, nazadnje v tozdu SGV kot ključavničar-ma-zalec. Inval. (upokojen 31. 7. 1983.
kovcev v Beogradu v dvobarvnem ofsetu in prodajnih polah po 25. Datum izdaje 17. oktober 1983.
NOVE MAKSIMUM KARTE
15. avgusta, ob prvem dnevu prodaje priložnostne znamke ob 100-letnici rojstva Ivana Meštroviča, je Jugomar-ka dala v prodajo maksimum karto. Serija dveh maksimum kart pa je bila izdana v okviru priložnostne izdaje »Evropsko varstvo narave«.
NAS NAGRAJENEC
Naš dolgoletni član tov. Peter Mihelač — starejši je bil nagrajen od Filatelistične zveze Slovenije z odličjem VERIGARJA s srebrnim vencem zaradi dolgoletnega dela v društvu, zaradi zaslug za ponovno oživitev dejavnosti društva, za vpeljavo članov v tematsko zbiranje znamk, za pridobivanje novih članov, za delo v organih FZS in društva, za organizacijsko delo in kot pobudnik številnih akcij v društvu. Čestitamo!
f. u.
KOROŠKI KINEMATOGRAFI V OKTOBRU
Koroški kinematografi Crna, 2erjav, Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem, Dravograd in Slovenj Gradec bodo v oktobru predvajali naslednje filme:
BRONCO BILLY, am. pust. — 30. 9. do 19. 10.
MOŠKIH NI MOGOČE POSILITI, finski — 4.—17. 10.
LJUBEZENSKI TRIKOTNIK, Šved. ljub. — 4,—17. 10.
PRIDI K MENI, STANUJEM PRI DEKLETU, fr. kom. — G,—17. 10.
MARATONCI TEČEJO ČASTNI KROG, domači — 6.—18. 10.
SAMO ZA TVOJE OCl — JAMES BOND 007, angl. pust. — 6,—19. 10.
PASTIRCI, domači — 7.—17. 10.
ZENA FRANCOSKEGA POROČNIKA, angl. FEST 82	10. 10.—3. 11.
ZADNJI METRO, fr. psih. — 11. do 24. 10.
IZGANJALEC HUDIČA am. grozljivka — 14.—18. 10.
LOV DO SMRTI, am. pust. — 12. do 30. 10.
NA ZLATEM JEZERU, am., OSKAR 82 — 20. 10,—3. 11.
TIMES SQUARE, am. ml. — 22. 10. do 6. 11.
TRINAJST SINOV RUMENEGA ZMAJA, hongkonški akc. — 22. 10. do 6. 11.
BLISKOVITA PEST, hongkonški akc. — 27. 10,—10. 11.
BOLNIŠNICA GROZE, avstral. grozljivka — 28. 10.—13. 11.
KUBA, am. akc. — 27. 10.—13. 11.
KATAKLIZMA OB 15.30, jap. — 28. 10,—13. 11.
KOROŠKI KINEMATOGRAFI PREVALJE
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj prisrčna hvala vsem monterjem konstrukcij SGV za lepo darilo, vodstvu SGV in pripravi dela pa za lepa darila in prijetni družabni večer, tov. Cesniku za odlično organizacijo, tov. ravnatelju Habru pa za prisrčne poslovilne besede.
Hvala vsem monterjem, ki so me obiskali tudi na domu, me razveselili z lepim praktičnim darilom ter mi darovali še nekaj ur pesmi in dobre Volje-
Vsem želim še veliko delovnih uspehov in zdravja. Pridite še, vedno boste dobrodošli.
Jože Teuš, nekdanji vodja monter-ske skupine, in žena Greti
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se najtopleje zahvaljujem vsem delavcem v skladiščni operativi tozda Komerciala, kakor tudi sosedom Vatrostalne za lepa darila, ki me bodo vedno spominjala na vas.
Hvala za poslovilni govor vodji skladiščne operative tov. Korenu.
Vsem želim še naprej veliko delovnih uspehov.
Štefka Paradiž
ZAHVALA
Ob smrti Marjete Drofelnik se iskreno zahvaljujemo prijaznim ljudem za pozornost in vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti.
Majeričevi in Jamškovi
ZAHVALA
Vsem, ki ste bili z nami v hudih dneh, ko je ugasnilo življenje našega ljubega moža, očeta in dedka Franca Hudrapa, in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hva-la.
Prisrčna hvala tudi vsem sorodnikom, sosedom, ptlijateljem in znancem za darovano cvetje, g. župniku za tople poslovilne besede in Pihalnemu orkestru ravenskih železarjev za žalos-tinke.
Hudrapovi
ZAHVALA
Vsem, ki ste; darovali cvetje in pospremili Johana Delavca na zadnji poti-iskrena hvala. Posebej se zahvaljujem za poslovilne besede gospodu župniku in tovarišu Žunku ter Pihalnemu orkestru ravenskih železarjev za žalo-stinke.
Lizika Kostweim ZAHVALA
Ob boleči izguhi našega dragega Antona Pongraca se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremljali na megovi zadnji poti. Iskrena hvala sodelavcem mini livarne za denarno pomoč m Pihalnemu otkestru ravenskih železarjev za žalostinke.
Žalujoči: žena Ivanka, otroci, mama, bratje, sestre in drugo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob izgubi moža in očeta Jožeta Gostenčnika se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje in tolažilne besede. Posebej pa se zahvaljujemo Pihalnemu orkestru ravenskih železarjev, Pevsr® mu izboru, g. kaplanu za poslovilne besede in pogrebni obred ter vsem, k* so ga spremili na njegovi zadnji poti-Zena Fanika in sin Jože z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in babice Antonije Hudopisk izrekamo P°' sebno zahvalo dr. Špeglu, dr. Simoni-ju, dr. Verovniku ter vsemu osebiu m; temega oddelka bolnišnice Sloveni Gradec kakor tudi zdravstvenemu domu Mežica. Zahvaljujemo se sodelavcem tozda Kontrola kakovosti železarne Ravne, g. župniku Lodrantu & opravljeni obred in lepo besedo, enako tudi tov. Vidi Kresnik za njen topli poslovilni govor. Prav tako tudi bvakj vsem tistim, ki ste jo obiskovali mej, njeno dolgo boleznijo in jo spremllal1 na njeni zadnji poti.
Hčerki Jožica Božič in Anica Pušnik z družinama
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, o&j ta in dedka Franca Mikla se zahvali/ jemo vsem sorodnikom, sosedom f/ vsem, ki so nam v težkih trenutku1 priskočili na pomoč, darovali cvetje m ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebej se zahvaljujemo lovcem 1°/' ske družine Strojna, tov. Polancu in tov. Klepu za poslovilne besede, g05/^ du župniku ter pevcem za zapete z3' lo9tinke.
Vsi njegovi
Izdaja delavski svet Železarne Ravne kot mesečnik v nakladi 5500 izvodov. Ureja uredniški odbor:	Jože
Gruden, Ivica Klančnik, Marjan Kolar, Franjo Miklavc, Vladimir Novlnšek. Glavni in odgovorni urednik Marjan Kolar.
Telefon 861 131, Int. 304. Tiska CGP Večer, Maribor Glasilo je po 7. točki 1. odst. 36. čl. zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS št 421-1/72 prosto plačila prometnega davka.
Fotografije za to številko so PTl' spevali: S. Jaš, M. Potočnik, Rotar, Z. Strgar, Š. Vevar, Vrečič, kadrovska služba in °a delek za informiranje.
Stanislav Plevnik, roj. 1. 4. 1936, v železarni od 1. 10. 1959, v tozdu Valjarna kot valjavec težke proge. Inval. upokojen 21. 8. 1983.
Franc Gros, roj. 28. 8. 1930, v železarni od 21. 10. 1947, v tozdu Je-klolivarna kot livar. Star. upokojen 14. 9. 1983.
Jakob Šteharnik, roj. 24. 7. 1926, v železarni od 18. 5. 1948 v tozdu Transport, nazadnje kot prometnik notranjega transporta. Star. upokojen 24. 9 .1983.
Ernest Svetec, roj. 21. 1. 1931, v železarni od 16. 7. 1963, v tozdu TRO, nazadnje kot fazni kontrolor. Inval. upokojen 23. 7. 1983.