Leto !• V Trstu dne 8. Maja 1908. St. 19. Izhaja v Trstu vsak = petek popoldne Uredništvo in npravništvo ulica Boschetto št. 5. II. nad. = Telefon št. 1570 me* 1 Delavski List ====== Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. = Posamezna številka ===== 6 vin. ===== Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. N Praznovanje prvega majniha na Primorskem Pred 19. leti, je na mednarodnem de¬ lavskem kongresu, ki se je vršil v Parizu, en zborovalec predlagal in zbor je sklenil sledečo resolucijo: „Treba je organizirati en stalen dan r svrho mednarodne manifestacije in sicer tako, cla bo mogoče zahtevati delavstvu ce¬ lega sveta na en in isti dan od javnih oblastij regulacijo osemurnega delavnega časa in uresničenje vseh drugih točil skle¬ njenih na pariškem zboru“. Druge točke, o katerih omenja omenjena resolucija, so se tičale prepovedi ponočnega dela ženam in otrokom, plačevanja mezd v naravi itd. Z eno besedo: Zahtevalo se je vstvarjenje modernejšega socialnega zako¬ nodaj stva. In sklenilo se jo praznovati dan prvega maja. Devetnajst let samo je preteklo odkar se je sprejelo omenjeno resolucijo in sklenilo praznovati prvi majnik. Devetnajst let samo. Danes je prvi majnik ne samo praznik delavstva, ki manifestira svojo voljo, svojo moč in pravico po.uvedenju boljšega, t. j. osemurnega delavnega časa, ampak vsled popolnega vzdrževanja dela delavstva, je prisiljeno praznovati prvi majnik tudi drugo ljudstvo, tudi meščanstvo, tudi kapita¬ lizem. Devetnajst let je zadoščalo in v teh je razvidno kako hodi originalni program prvega majnika rapidno svojo pot do uresničenja samega sebe v splošno korist, tudi v korist naših nasprotnikov, ki, ker ne morejo drugače, so prisiljeni praznovati tudi oni na en ali drugi način ta socialističen delavski praznik. In tako, kakor druga lota, je bil tudi letošnji prvi majnik impozantna manifesta¬ cija delavstva in bil je splošni praznik. Toda pustimo stran filozofiranje o tem delavskem prazniku in oglejmo si kako se je praznoval po raznih krajih na Pri¬ morskem. V Trstu. Delo je vstavljeno povsod. Ne dela se nikjer niti v najmanjši meri. Le na posta¬ jah je določenih nekoliko železničarjev v svrho železniškega prometa. Prodajalne so vse zaprte razven kavarn in gostiln. Mesto ima praznično lice. Dan je krasen pomla¬ danski dan. Zdi se, kakor bi se bila na¬ rava pridružila delavstvu in z njim mani¬ festirala za njegove pravice. Na Delavskem Domu plapola rdeča zastava. Okolu Delavskega doma se zbirajo gruče praznično oblečenega delavstva. Bolj v stran na trgu pred Delavskim domom se zbirajo slovenski delavci, katere so uvrstili naši reditelji v sprevod, ki ob pol desetih se prične premikati proti trgu sena (Monte- bello) kjer se ima vršiti shod. Ko pride sprevod na trg sena, je na istem že velikojjštevilo delavstva, ki je prišlo manifestirati, praznovati svoj praznik. In število se veča. Od vseh strani prihajajo nove gruče delavstva. Impozantna masa se razdeli v dva velika oddelka. Prvi veči, je zbran okolu odra, kjer ima govoriti itali¬ janski drugi pa okolu odra kjer ima go¬ voriti slovenski govornik. Okolu poslednjega je zbranih nad 2000 slovenskih delavcev. Iz obrazov jim je čitati radost in veselje nad ogromnim številom, ki molče a odločno odgovarja onim elementom, ki dan za dnem trobentajo, da slovenskega socialističnega delavstva v Trstu ni. Točno ob 10. uri otvori sodrug Avgust Gaspari shod. Pozdravi navzoče v imenu mednarodnega organiziranega delavstva in v imenu jugoslovanske socialne demokra¬ cije. V kratkih, a jedernatih besedah raz¬ loži pomen praznovanja prvega majnika in zahvaljujoč se navzočim, da so se v tako ogromnem številu odzvali vabilu političnega odbora jugoslov. soc. dem. stranke, poda besedo poročevalcu sodrugu Josipu Kopaču. Tudi sodr. Kopač je omenil v kratkem zgodovino praznovanja prvega majnika. Letos praznuje delavstvo že devetnajstikrat svoj praznik, ki je postal v tako kratki dobi lahko rečemo splošni praznik. Iz vsega dosedanjega praznovanja in iz dejstva da praznuje naš dan tudi meščanstvo, ker ga mora praznovati in dejstvo, da se je raz¬ širil ta praznik po celem svetu je znak, da je bila zahteva in sklep po delavskem prazniku popolnoma opravičena. Nadalje govori o osemurnem delavniku, ki je tvoril podlago praznovanju prvega maja. Kakor vsikdar, tako praznujemo tudi letošnji prvi majnik v imenu boja za do¬ sego osemurnega delavnika. Nadalje govori o zavarovanju za starost in onemoglost, za razširjenje volilne pravice za deželne in mestne zastope, v katerih ima pravico do besede tudi delavstvo. Očrta zgodovino boja za zavarovanje za starost in onemoglost. Veliko avstrijskih vlad se je pečalo s to zahtevo delavstva, toda nobena resno, ker vse so imele prevelike nasprotnike. Toda današnji shod naj bo odločen nastop za to zahtevo ; če nas vlada ne bo vslišala bomo govorili drugače. Osemurni delavni čas omeji brezposelnost, zviša plače, zviša delavčevo sposobnost za delo, dovoli delavcu čas do izobrazbe sebi in družini in je v korist splošnemu zdravju in blagostanju. Danes smo še daleč od uresničenja tega postulata. Na nižjeavstrijskem dela 10 ali manj ur na dan od 1000, 668 delavcev. NaSolnograš- kem710 od 1000. V Trstu 915; v Bukovini in Preradoljskem kjer je slaba organizacija delavstva od 1000 jih dela po 10 ur na dan samo 60 vsi drugi delajo po enajst in več ur na dan. Na Goriškem 298; na Koroškem 332. Stroke ki so dobro organizirane delajo veliko ur manj na dan nego one, ki niso organizirane. Od 1000 tiskarjev je 880 ki delajo po 9 ur na dan. Od 1000 delavcev pri strojni industriji je 689 ki dela 9 ur na dan. Kovinarjev je 739 od 1000. Usnjarskih delavcev je 908. Tapetni delavci dajo lepo številko 760. In tako naprej. Cim bolj je delavstvo organizirano tem večji so odstotki manj ur na dan delavnega delav¬ stva. Toda mi zahtevamo, da se uvede zakon, ki prepove čez osemurno delo in ponočno delo ženskam in otrokom. Ncdalje govori še o zbornici in tiskovni svobodi in o koalicijskem pravu. Govorniku je sledil buren aplavz. Po govoru sodruga Kopača je govoril še sodrug Milost, na kar je predsednik sodrug Gaspari v zvenečih besedah po¬ zdravil in zahvalil navzoče ter zaključil ta lep in impozanten shod slovenskih de¬ lavcev. Pri italijanskem shodu je pa predsedo¬ val sodr. Ivan Oliva, govoril je pa sodr. Amilcare Storchi urednik „Lavoratora“. Po končanih shodili so se delavci mirno razšli. Popoldanski sprevod in veselica. Popoldne ob 3. uri so se zbrali državni železničarji pri gostilni „Alla Citta di Klagenfurt“ v ulici Maximilijana ter od tam odkorakali v sprevodu z godbo in zastavo na čelu po mestnih ulicah na vrt gostilne „Pri zlati kroni v Rojan, kjer se je vršila popoldanska veselica. Sprevodu se je pridružilo veliko število tudi drugih delavcev posebno južnih železničarjev. V sprevodu je bilo kakih 1000 do 1200 delavcev. Veselica jc pričela ob 4. uri popoldne. Prostoran vrt je bil natlačen takoj do zadnjega kotička. Ob 6. uri popoldne je bilo na vrtu preko 1500 delavcev, ki so prišli s svojimi družinami zabavati se med sodruge, med sotrpine. Ob lepih koma¬ dih godbe, med šaljivo pošto in umetalj- nimi ognji in drugimi zabavami je trajala veselica živahno in veselo do polnoči. Na vrtu je bilo preskrbljeno tudi za plesalce, ki so pokazali kljub precejšnji vročini, da se ne strašijo truda. Razven lepega impo¬ zantnega števil, vspeha, ki ga je dosegla letos jugoslov. soc. dem. stranka, ne smemo po¬ zabiti niti moralnega vspeha. Od tisoče navzočih ni bilo na veselici niti enega pijanega, kakor je to sploh stara navada pri takih veselicah. Smelo smemo trditi, da je doživela naša stranka na letošnjem prvem majniku popoln nepričakovan vspeh. Pred dvemi leti bi gotovo ne bili mogli narediti take veselice. Bil je to praznik, ki ostane vsem nam v živem spominu in ki nas navdušuje v boju do novih zmag, do novih vspehov do končne zmage naše velike ideje. Ital. sodrugi so pa imeli sprevod od Delavskega Doma po ulicah skoz predor Montuzze, na vrt gostilne „Niechetto“ na „Montebello kjer se je vršila velika ve¬ selica. Sprevod italijanskih sodmgov je bil naravnost impozanten. Sv. Križ pri Trstu. Delo je bilo ustavljeno popolnoma. Vas ima praznično lice. Zjutraj se je vršil po vasi sprevod z godbo in zastavo na čelu. V sprevodu je bilo preko 100 križkih delavcev. Po sprevodu so se delavci mirno razšli. Popoldne se je vršila v veliki dvorani gostilne Maganja delavska veselica. Domači diletantje so predstavljali igro Jaka Stoke „Trije tički“. Med odmori je svirala do¬ mača godba. Velika dvorana je bila polna in vsi so se zabavali ob lepem proizvajanju godbenih točk in ob šaljivih prizorih burke, ki so jo naši igralci predstavljali kar naj¬ boljše. Tudi tu je pokazala moč delavstva, kako se more udomačiti nov delavski praznik med vse sloje. Sodrugom čestitamo. Gorica. Praznik prvega maja je praznovala so¬ cialna demokracija v Gorici na dostojen način. Ob 3. pop. se je vršil napovedani javni shod na velikem prostoru Piazza Ginnastica, kjer se je zbralo obilno množice ne le sodrugov, ampak tudi mnogo občin¬ stva iz meščanskih krogov obeh narod¬ nosti. Slovenske organizacije iz Solkana, Mirna, Podgore in Vrtojbe so bile raz- merno dobro zastopane; poslalo so na shod okolu 400 sodrugov. Na shodu je govoril za italijanske orga¬ nizacije sodrug Callini, ki je v svojem govoru povdarjal važnost praznovanja L majnika. 1. majnik, kulturni praznik, na kateri dan delavstvo manifestira za 8-urni delavnik. Osemurni delavnik pomenja iska¬ nje prostega časa ne v svrho zabave, marveč v svrho odpočitka in izobrazbe. Prvi majnik je manifestacija organizacije združenih delavcev vseh narodnosti, ki se je postavila po robu proti zlorabi kapitala in moči strani buržoazije. Za slovenske organizacije je govoril sodrug Henrik Tuma, ki je naslanjaje se na govor sodruga Callinija, izrazil pomen 1. majnika, da je ta dan praznik socijalne revolucije, praznik organizacije delavstva, kulturni praznik, praznik svobode in brat¬ stva. Socijalnodemokratično delavstvo je rcvolucijonarno in mora nastopati revolu- cijonarno, dokler ne doseže svojih ciljev: uničenje starega socijalnega in ekonomič¬ nega reda. Delavstvo je šlo ‘v velikih kr¬ vavih revolucijah, združeno z akademično mladino v boj za svobodo, bratstvo in enakost, in plodove delavstva in mlade krvi si je prisvojilo meščanstvo, ki je na podrtih razvalinah aristokratizma in du- hovstva zgradilo svoje fabrikc in s svojim kapitalom zasužnjilo delavstvo bolj nego je bilo poprej. Delavstvo pa se zaveda revolucijonarne svoje moči v organizaciji v tem, da od kraja do kraja nabira organi¬ zirane delavce, da se združuje in krepi vedno bolj in bolj, dokler ne doseže svojih ciljev. Kadar bodo navezane organizacija na organizacijo, in kadar bodo korakali združeni delavci rok in uma, delavci v fabrikah in na zemlji po trdnem mestnem tlaku, takrat nastopi tudi dan, ko revolu¬ cija dola in uma uniči buržoazijo. Prvo bojno sredstvo revolucijonarnega delavstva pa je splošna volilna pravica ne glede na deželne meje za državne in deželne zbore in občinska zastopstva. Praznik 1. majnika pa pomenja tudi, da I delavstvo potrebuje in zahteva duševnega oduška od dnevnega dela, kakor inteligent in buržoazija. Ako je inteligenca nastala s tem, da je na prihrankih od dela prišla do prostega časa in se je posvetila vedi, da po svojem znanju izkorišča s kapitalom delavca, tako je tudi delavstvo prišlo do spoznanja, da mora delavstvo, kadar odloži orodje iskati izobrazbe, da si viša inteli¬ genco in se postavi po robu za svoje pravice. Znanje je plod dela in znanje je edino sredstvo, izsiliti iz zemlje potom dela vedno ložje in vedno več plodov. Zaradi tega delavstvo zahteva 8-urni delavnik, zahteva zavarovanje za starost in one¬ moglost in zahteva zvišanje mezde, da se delavec oprosti morilne skrbi za vsakdanjo hrano in obleko in v prostem času zadošča kulturnemu stremljenju. Prvi majnik pa je tudi dan manifesta¬ cije za narodne avtonomije, t. j. za enakost vseh narodov, da se da možnost vsakemu narodu, izobraziti se v lastnem jeziku in izkoristiti vse svoje intelektualne sile v prid dela, in morda nikdar tako, kot pr¬ vega majnika delavstvo ne pokaže priznanja svobode in enakosti vseli narodov. Libe¬ ralna italijanska in slovenska inteligenca v Gorici ni dosedaj še nikdar pokazala toliko uma in toliko srca, da bi njihovi zastop¬ niki združeni in prosto zborovali drug poleg drugega s skupnim kulturnim ciljem obeh narodov. Zastopniki delavstva danes prosto in združeno zastopajo vsak v svojem jeziku kulturne interese vsak svojega ple¬ mena. Tudi stara trhla Avstrija ne more več izhajati od malenkostnih sporov meščanskih strank, tudi ona je prišla do spoznanja, uklonivša sc vsaj deloma zahtevi po splošni in enaki volilni pravici, da le potom enakosti narodov, da si le z nasto¬ pom internacijonalnega delavstva omogoči svoj obstanek. Na delavstvu je, da svojo energijo in svojo izobrazbo pokaže, da se le po njej da uresničiti splošni ideal člo¬ veške sreče, sreče ne enega s loja, ampak vseh ljudstev. Po shodu se je vršil obhod po mestu, na kar se je vršila proletarska veselica na Goriščeku. Slovenski del je pokazal vse¬ stransko disciplino in lep, dostojen nastop. Pokazal je pa tudi letošnji prvi majnik, da je jela socialnodemokratična stranka v Gorici in okolici krepkejše delovati in bilo je brati našim sodrugom iz navednega nas¬ topa: danes smo se zbrali v, stotinah drugo leto pridemo v tisočih. . w Nabrežina. Tudi tu je delo popolnoma vstavljeno in vas ima praznično sliko. Ker se je izselilo tekom pretečenega leta veliko delavcev v tujino, nismo naredili običajnega jutrajšnjega sprevoda. Toda ponosni smo pa vseeno, da se ne dela nikjer in da je prvi maj postal tudi pri nas splošni delavski praznik. Popoldne ob 3. se je vršil shod v pro¬ storih gostilne «Pri Pirjevcu*. Shoda se je udeležilo veliko število klesarjev in že¬ lezničarjev. O pomenu letošnjega prvega majnika je govoril prvi sodr, Ivan Regent iz Trsta. Nadalje sta govorila še sodruga Mozetič in Marica. Po poldrugournem tra¬ janju shoda je zaključil predsednik shod s živjoklicem na mednarodno solidarnost de¬ lavstva in na prvi majnik. Po velikih pro¬ storih je zaoril mogočni živijo vseh nav¬ zočih. Tako smo praznovali ta delavski praznik tudi letos vkljub obrtni krizi. Živeli. Pulj. Kakor druga leta, je bil tudi letošnji prvi majnik pri nas veličastna manifestacija delavstva. Cel dan so praznovali in vstavili delo tiskarji, čevljarji, pekovski delavci, krojači, in zidarji. V arzenalu se je delalo do dveh popoldne. Naša stranka ni hotela vplivati na delavce v arzenalu da ostavijo delo popolnoma cel dan, ker ni hotela na¬ rediti novih žrtev. Toda vzlic temu je imelo mesto popolngma prazničen značaj. Ob 10. liri zjutraj sc je vršil v veliki dvorani v Arco Romano veliki delavski shod. Predsedovala sta shodu sodruga Petejan in Perkovič. O pomenu prvega ‘S majnika je govoril prvi sodr. Lirussi v ital. — drugi sodr. Petejan v hrvatskem in tretji sodr. List v nemškem jeziku. Vsem govornikom so navzoči burno aplav- dirali. Popoldne ob 3 V 2 se je vršil pa v gle¬ dališču veliki javni ljudski shod. Gledališče je bilo natlačeno do zadnjega kotička. Shodu je predsedoval sodr. Lirussi. Prvi je govoril v italijanskem jeziku državno¬ zborski poslanec sodr. Pagnini. Za njim je govoril v hrvatskem sodr. Petejan. — Najprej je razložil zgodovino in pomen praznovanja prvega majnika, povdarjajoč posebno pomen v imenu katerem praznu¬ jemo letošnji prvi rnajnik. Ojstro je napadal današnji družabni ka¬ pitalistični sistem, ter razložil zakaj zahte¬ vamo osemurni delavni čas, zavarovanje za starost in onemoglost. Nadalje je govoril o militarizmu, ki podpira kapitalizem in vse delavstvu nas¬ protne ustanove. Končno je pozval slo¬ venske in hrvatske delavce naj se ne dado več slepiti od narodnjaških izdajic delavstva. Nato zaključi predsednik shod. Po shodu se je vršil impozanten sprevod po mestu, ki se je vršil v redu in končal popolnoma mirno. Zvečer pa je bila v A rco Romano prosta zabava. Tako smo praznovali pri nas letošnji prvi rnajnik impozantno in mirno. Udeležba na shodih in na veselici strani slovanskega delavstva je bila naravnost ogromna, nepričakovana. To grize naše nasprotnike, toda nas navdušuje in nam nudi novih moči v boju zoper skupnega sovražnika in v prid delavstva. Labinj. Letos smo praznovali prvi rnajnik pod vodstvom jugoslovanske socialne demokra¬ cije in lahko trdimo, da je bilo letošnje praznovanje eno najlepših, najimpozantnej- ših, kar smo jih imeli dosedaj. Delo je počivalo na celi črti. Labinj sam je bil vos v rdečih zastavah. Na vse zgodaj so prihajale gruče praznično oble¬ čenih delavcev iz vseh strani okolice v mesto na delavsko svečanost. Kar ginjljivo je bilo videti žive mladeniče in sivolase starčke, ki se niso vstrašili truda ne dolge poti, da so prišli skupno na skupno de¬ lavsko manifestacijo v mesto, kjer so vsaj za par ur pozabili na vsakdanje delo in pili navdušenje za boj v prid človečanstva. Točno ob 9. uri zjutraj otvori sodrug BuCic shod med burnimi živjo klici navzo¬ čih. Ob velikem navdušenju sta govorila sodruga Haramina in JelciS iz Pule, ki sta poročala o letošnjem pomenu prazno¬ vanja prvega majnika in o zgodovini tega delavskega praznika. Po shodu se je vršil impozanten sprevod z godbo na čelu. Popoldne je bil zopet sprevod iz mesta na bližnji grič kjer se je vršil drugi shod na katerem sta govorila zopet sodruga Haramina in Jelčič iz Pule. Po shodu se je vršila prosta zabava. Tako je pokazal letošnji prvi rnajnik kako mogočno napreduje socializem tudi pri nas v tužni Istri. Pokazalo se je kako hrepeni ljudstvo po izobrazbi, po svobodi. Zborovalci so se kar trli, da bi čim bližje poslušali govornike in da bi jim ne všla prav nobena beseda. Tudi po shodih je ljudstvo obkoljalo naša govornika in hotelo izvedeti od njih vedno nekaj novega. Delajmo sodrugi! Delajmo v svrho izo¬ brazbe, v svrho gmotnega napredka in v svrho svobode našega od vseh rodoljubov zapuščenega delavstva. Delajmo in bodočnost je naša! *** Tako se je praznovalo na Primorskem letošnji prvi rnajnik na vsej črti in sicer pod vodstvom tiste obsovražene jugoslov. soc. dem. stranke, katera, po mnenju naših nasprotnikov, propada od dne do dne. Toda ne samo na Primorskem, tudi v drugih slovenskih pokrajinah je praznovalo delavstvo letošnji prvi rnajnik in pokazalo svojo solidarnost in hrepenenje po boju v uresničenje velike socialistične ideje. Na Kranjskem v Ljubljani in drugih mestih in trgih, v Dalmaciji, na Koroškem in na Štajerskem. Povsod se je pokazal napredek jugoslov. soc. dem. stranke. Toda posebno pa smemo biti zadovoljni mi Primorski slov. soc. demokratje in še posebno tržaški, ki smo pokazali našim nasprotnikom vspeh našega mirnega, racijonelnega in intenziv¬ nega dela med ljudstvom brez velikega bobnanja in brez otroških komedij. Mi napredujemo in bomo napredovali kljub blatenju kljub obrekovanju. Hočemo napredovati in bomo zmagali. DELAVSKI LIST Domovje bede in zločina na Dunaju. Poroča: Dr. I. F. Dunajski pisatelj Emil Klager je izdal letos pod tem naslovom (durch dic Wiener Quartiere des Elends- und Verbrechens) knjigo pri založniku Karlu Mitschke na Dunaju. To knjigo je pisatelj posvetil «vsem bednim ljudem, izobčenim iz človeške družbe in lumpom po milosti usode*. Knjiga Klagerjeva je verna slika res¬ ničnega življenja ali; bolje povedano, po¬ časnega uničevanja zavrženih bitij, prejšnjih ljudij. Klager si jo ogledal, preoblečen v capinsko obleko, na lastne oči dunajske beznice, podzemeljske kanale in vsa skrivna kota, kjer kraljujeta lakota in zločin. Vod¬ niki po tem torišču zavržencev so bili lvlagerju capini sami, in verni spremljeva¬ lec njegovih, večinoma ponočnih pohodov, mu je bil sodni tajnik Herman Drawe na Dunaju. Slednji je izvrsten amaterski fo¬ tograf in je fotografiral glavne tužne pri¬ zore iz kraljestva capinov. Klager je hotel imeti zanesljivo pričo, da ne bi «boljši sloji* dvomili o pristnosti njegove žalostne povesti. Carski Dunaj je strmel, ko je Klager na dunajski «Uraniji» odkrival nepopisno bedo dunajskih nižjih in najnižjih slojev ter jo dokumentiral z originalnimi slikami. Du- najčanje so pa dve leti polnili gledališče in solzč poslušali Klagerjeva predavanja o usodi siromakov, ki jim je bila dotlej ne¬ poznana. Letos je pa izdal Klager o svojih predavanjih debelo knjigo ter jo « okrasil * z Drawejevemi slikami. Neverjetne in vendar tako kruto resnične so zgodbe Klagerjeve knjige. Pisatelja je napotila v domovje bede tragična in nasilna smrt bivšega sošolca Franca Lichta. Končavši srednjo šolo z izvrstnim vspe- hom, je prišel Franc Licht velenadarjen dečko, na univerzo. Tu se je sprl s svojo rodbino, zašel vsled tega v dolgove in revščino in tako lezel vedno nizdol, dokler se ni enega lepega dne našel prav na dnu v blatu podzemeljskega kanala ob Dunaj- čici. «Ze štiri tedne spim v kanalu, — pravil je Franc Licht malo pred svojo smrtjo našemu pisatelju — v gnoju, ki nam ga daje naše velemesto prijazno na razpolago. Stotine jih najdeš prenočevati v podze¬ meljskih kanalih ob Donavi in Dunajčici. Le oglej si jih, kako tam ležijo v odpadkih, kot v kletkah zaprti....* Naš pisatelj se seznani v eni predmestni beznici, kjer se prodaja «revežem in ca¬ pinom* juha in čaj za nekaj novčičev, z dvema glavnima predstavnikoma dunajskih vagabundov s tzv. Kiebitzem in Jožefom Weber, ki sta ga potem podila po vseh kvartirjih lakote in zločina. Kiebitz je svoje dni študiral na tehniki in je vsled revščine zašel na krivo pot in v blato. Ravno tako Jožef Weber, ki mu je bila že v mladosti namenjena ta pot. Rojen od nesrečne ma¬ tere v najdenišnici, ki je imela poleg njega še štiri druge tudi nezakonske otroke, po¬ tikal se je kot najdenec pri raznih tujih ljudeh, ki so mu že v najzornejši mladosti dali čutiti, da ni človek kot drugi, da nima očeta ne matere, da je najdenec. Z izgub¬ ljeno mladostjo je bilo Jožefu Webru za¬ pečateno celo življenje in kmalu se je našel na dnu ter postal «hišnik* podze¬ meljskih kanalov ob Dunajčici. Naš pisatelj je srečal na svojem potu tisoče in tisoče, iz človeške družbe izpah¬ njenih ljudij, tisoče in tisoče, ki niso imeli kaj deti v usta, s čim sc odeti in ogreti mrzle ude. Videl jih je ležati v podzemelj¬ skih rovih ob Donavi in Dunajčici, koder se zbira in pretaka smetišče, gnoj in blato milijonskega mesta. Videl jih je napol nage, odete v cape, valjati se v blatu in vdiha¬ vati strupeno-vlažne pline, ki so jim pili mozeg iz kosti a jih vendar vsaj začasno rešili pogina v neusmiljeni dunajski zimi. Klager ne preiskuje vzrokov zanemarje¬ nosti in revščine, ki obdajata njegove ljudi -a točna. Cene zmerne. Gostilna „Alla Lealta“ ANTON SAITZ ulica, delle Acque Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu, da sem prevzel vodstvo društvene krčme = i Sv. KRIŽU pri TRSTU = v kateri se toči najboljša vina. Kuhinja domača. CENE ZMERNE. Za obilni obisk se priporoča Ivan Košuta, voditelj. Vina najfinejša, domača kuhinja = Družinske zabave. == Skladišče ameriških mrežic in aparatov za električno in plinovo luč E. WOLFLER - TRST - - ulica delle Acque št. 20. «*—— - =^= == H 3 Čitajte „belavski List". ap zzz.=; Fran Cantoni Trst -- H ul. Barriera vecchia št. 23 Bt Velika zbirka marvu fakturne ga tkanega blaga in drugih potrebščin. CENE ZHERNE 3 I SlliNEMaTOGMF RECLAME ulica Barriera vecchia štev. 36 Sfjo tik kavarne „Reclame“ D0 MT Najboljši in najlepši v Trstu. Predstave vsak dan od 5 do lO ure zvečer. Ob nedeljah od lO do 12 dopoldne in od S do 11 popoldne. V sredah in sobotah od 2 do 5 popoldne šolske predstave. VSSftO SREDO in SOBOTO NOV PR0GR3M. Med predstavami svira OBKEITEB sestavljen iz profesorjev Verdijevega gledišča. Vstopnina: I razred 40 vin. II razred 20 vin. Otroci izpod 10. leta plačajo polovico. Gostilna „ C&S& del Popolo (Zadružna delavska gostilna) Trst, ul. S. Lazzaro in ul. S. Catterrna Domača kuhinja vedno dobro preskrbljena. —- Cene zmerne. = {af ES” Shajališče zunanjih sodrugov. r t t~\ • ulica MENZO BELLINI št 10 (blizu cerkve Sv. Antona novega) Telefon št. 1402-1403 Noro pogrebno društvo Na razpolago ima nove in bogate pogrebne vozove. = VELIKA ZBIRKA SVEČ = Prodaja na drobno in debelo. Vsako pogrebno naročilo izvrši točno. Cene zmerne. VODSTO. = Edina tovarna pohištva v Trstu = ul. della Tesa št. 46. ALIXANDER LEVI NINZI Zaloga. Piazza Rosario št. 1. Cene zmerne. Slovani! Podpirajte edino Slovani! Slovansko knjigarno in papirnico Josipa Gorenjca, Trst, ul. Valdirivo 40 PAGANI TRST. Ulica Acquedotto št. č. Velika zbirka igrač, okraskov, parfu ¬ merij* mila, ovratnikov, zapestnikov, kravat, i. t. d. 1 ANTON CECH'' TRST - Ulica Ponderia št. 12. • 1 * Zaloga ia|boljsi l Maršale, Vermuth, i. t. d. j L . , - r-S i m - Napitnina je odpravljena. - Velika zbirka političnih in leposlovnih revij — in časnikov v vseh jezikih. -