V e s i n i k. f Nadvojvoda Albreht Salvator. Iz Bolcana na Tirolskem došlo je poročilo, da je tam 27. svečana po dolgi bolezni, preminol Nj. ces. in kr. Visokost, nadvojvoda Albreht Salvator. Pokojni nadvojvoda bil je peto dete iz zakona sedaj že urnrlega nadvojvode Karla Salvatorja in soproge mu nadvojvodinje Marije Immaculate. Porodil se je dne 22. novembra 1871. v Stari Boleslavi na Češkem, bil je torej še-le v 25. letu svoje d6be. Slednjič je služil kakor ritmajster pri 11. huzarskem polku. Lani je šel na Dunajsko visoko vojno šolo, toda bolezen ga je prisilila, da je moral opustiti nauke. Iskal je zdravja na jugu in potem v Bolcanu, toda niti milo obnebje ni moglo več ustaviti napredujoče bolezni. Njegov brat Franc Salvator je mož Marije Valerije, najnilajše hčere cesarjeve. — S cesarsko hišo žaluje tudi vedno udano slovensko učiteljstvo. Cesar Franc Jožefova ustanora za učiteljske sirote na Kranjskem. V prvi polovici t. m. poslalo je nad petdeset učiteljic in učiteljev svoje prostovoljne darove za to ustanovo. Posebno pohvalno moramo omeniti naše častite gospodične koleginje. Tako n. pr. so se p. i. učiteljice z gospo nadučiteljico mestne slovenske dekliške osemrazrednice v Ljubljani vse udeležile tega ndarovanja" za učiteljske sirote in ravno tako tudi učiteljski zbor mestne nemške dekliške šestrazrednice v Ljubljani pod vodstvom nadučiteljice gospodične Alojzije Bauer. Kedo bi ne bil vesel tacih koleginj! Tudi po deželi jih je rnnogo, ki se zelo zanimajo za to ustanovo; gdč. Avgusta Kolnik, učiteljica v Radečah pri Zidanem Mostu nam je poslala h krati ves triletni prispevek za njo. Nadučitelj z Dolenjske, ki nam je poslal tudi triletni prispevek, nam piše: nPošljern ga prav radostnega srca, iz goreče ljubezni do našega milega vladarja FrančiškaJožefaL, invse vladarske rodbine. Želim pa, da bi vsi gospodje učitelji in gospice učiteljice tako nosili. Bog daj svoj blagoslov! G. A. Skala, nadučitelj v Vipavi, je poslal Bdarove'' vseh učiteljev vipavske doline, katerim se je pridružil tudi katehet Vipavski, č. g. Fr. Rajčevič ter obljubil za ustanovo četrtletno po 3 gld. darovati. Da bodo p. i. darovalke in darovalci imeli nekako potrdilo v rokah, koliko in kedaj so darovali za ustanovo, zato smo se namenili imena darovalk in darovalcev sproti v vsaki Tovariševi številki objavljati, s koncem vsacega leta bodemo pa sestavili in objavili pregledni skupni izkaz darovalk in darovalcev. Do sedaj so darovali: 1. Za tri leta skupaj: Gdč. Kolnik Avgusta, učiteljica v Radečah pri Zidanem Mostu, 7*20 gld.; gosp. Saje Janez, nadučitelj v Št. Jerneji, 14*40 g-ld. — 2. Za leto 1896.: Gdč. Keršič Franja, predsednika kr. š. sveta hči v Trbojah p. Smledniku, 2*50 gld.j gdč. Saje Matilda, učiteljica v Šrnarjeti 1*20 g*ld.; g. Petrič Matija, učitelj v Strugah, 10 gfld.j g. Gangl Engelbert, učitelj v Ljubljani, 5 gld.j g. Režek Juraj, učitelj v Ljubljani, 3*60 g"ld.j g. Dimnik Jakob, učitelj v Ljubljani, 3*60 gld. — 3. Za prvo polovico 1896. 1.: Gg.: Baraga Janko, učitelj v Besnici, 1*20 grld.; Gartner Fran, učitelj v Kranji, 1*20 gld.; Gebauer Viljem, nadučitelj v Šmarjeti, 1*80 gld. j Korban Avgust, nadu<Mtelj v Št. Vidu n. Cerknico, l'8O gld.j Lachainer Edmund, učitelj v Kranji, 1*80 gld.; Pezdič Janez, ud c. kr. dež. šolskega sveta, nadučitelj i. dr. v Kranji, 3 gld.; Rus Vilibald, učitelj v Kranji, 0*60 g-ld.| Šemerl Ivan, učitelj v Št. Vidu n. Cerknico, 1*20 gld. — 4. Za prvo četrtletje 1896. 1.: Gospodične: Avgustin Antonija, učiteljica v Vipavi, 0*60 gld.j Bauer Alojzija, nadučiteljica v Ljubljani, 1.50 gld. • Borowsky Julija, učiteljica v Ljubljani, 0.90 gld,; Golf Klotilda, učiteljica v Ljubljani, 0«90 gld.; Gusl Emilija, učiteljica v Ljubljani, 1*20 gld.; Illerschitsch Franja, učiteljica v Ljubljani, 0*90 gld.; Klančar Avgusta, učiteljica v Kamniku, 0*60 gld.; Konschegg Friderika, učiteljica v Ljubljani, 1*20 gld.; Mahorčič Marica, učiteljica v Šturiji, 0*60 gld.j Marout Marija, učiteljica v Ljubljani, 0*90 gld.; gospa Moos Julija, nadučiteljica v Ljubljani, 1*50 gld.j gospa Moser Marija, učiteljica v Št. Vidu n. Vipavo, 0*60 gld.; Praprotnik Ivana, učiteljica v Ljubljani, 0'60 gld.; Prevec Anica, učiteljica v Vipavi, 0*60 gld.; Raunacher Ema, učiteljica v Ljubljani, 1*20 gld.; Verne Franja, učiteljica v Kamniku, 0-90 gld.; Wessner Marija, učiteljica v Ljubljani, 0*90 gld.; Zeinme Franja, učiteljica v Ljubljani, 0*60 gld.j Zupan Nežika, učiteljica v Ljubljani, 1*20 gld.; Žerjav Emilija, učiteljica v Borovnici, 0*30 gld. — gg.: Čenčič Jernej, nadučitelj v Katnniku, l'2O gld.; Čuk Fran, učitelj v Podragi, 0-30 gld. • Jug Matija, učitelj na Colu, 0.30 gld.; Koželj Gregor, učitelj v Št. Gotardu, 0*30 gld.; Kambič Ivan, učitelj v Ustiji, 0*60 gld.; Kranjc Ljudevit, učitelj v Lozicah, 0*60 gld.; Kozjak Fran, učitelj v Borovnici, 0'60 gld.; Markošek Eduard, učitelj v Podkraji, 0*30 gld.; Papler Fran, nadučitelj v Borovnici, 1*20 g"ld.; Pirc Avgust, učitelj v Borovnici, 0*90 gld.; Rajčevič Fran, katehet v Vipavi, 3 gld.; Skala Anton, nadučitelj v Vipavi, 1*50 gld.; Sadar Adolf, učitelj v Budanjah, 0*30 gld.; Smrdelj Anton, učitelj na Planini p. Vipavi, 0*30 gld.; Wider Karol, učitelj v Vipavi, 1*50 gld.j Zavrl Valentin, nadučitelj v Begunjah na Gorenjskem, 1 gld. — Bog plati! Živeli darovalci in nasledniki! Učiteljski konvikt. G. Josip Ožuna, župan v Osilnici, 10 K; g. Anton Štimec, I. občinski svetovalec v Osilnici, 4 K; g. Janko Rudolf, učitelj in posestnik na Vrabčah, 8 K; gosp. Nikolaj Stanonik, nadučitelj v Selcih, je nabral 13 K; darovali so: gdč. Ivanka Knavs, poštna odpraviteljica, 1 E; gdč. Ema Peče, učiteljica, 1 Kj gg.: Franc Šlibar, župan i. dr., 2 E; Anton Mezeg, katehet, 2 K; Franc Tavčar, trgovec, 2 Kj Franc Hajnrihar, obč. svetovalec, 2 K$ Jos. Groselj, podobar, 1 Ej Tomaž Pogačnik, ključar i. dr., 1 K in Nikolaj Stanonik, nadučitelj, 1 K. G. L. Abram, nadučitelj v Senožečah, 4 K (letnina za 1. 1895. in 1896.) Pri učiteljskem večeru v Tržicu se je dne 4. t. m. nabralo 7K. G. Primožič Štefan, učiteljvoditelj v Postojini, 2 K; Neirnenovan v Ljubljani, 10 K; Neimenovana v Ljubljani, 2 Kj gospa Moos Julija, nadučiteljica v Ljubljani, 1*20 K; gdč. Zupan Nežika, učiteljica v Ljubljani, 1*20 Kj gdč. VVessner Marija, učiteljica v Ljubljani, 1*20 K* gdč. Zemme Franja, učiteljica v Ljubljani, 1*20 K; gdč. Marout Marija, učiteljica v Ljubljani, l'2O K; gdč. Gusl Emilija, učiteljica v Ljubljani, 1*20 K. Te vrle naše koleginje so sklenile mesečno po 20 novcev prispevati za učiteljski konvikt; naj bodo te uzorne tovarišice v vzgled koleginjam po deželi. Spodnještajerski jubilejski zaklad v spomin 501etnice vladanja našega presvitlega cesarja, iz katerega se bodo dajale ustanove revnim, a pridnim slovenskim dijakom, nameravajo ustanoviti spodnještajerski rodoljubi, ter so izdali v ta nanien že svoj oklic za nabiranje darov. Prošnja. Te dni smo razposlali na šolska vodstva poziv BKoleginjamu, kojega je prinesel paš list v 4. številki; gg. šolske voditelje prosimo, da razdele te pozive, oziroma prošnje ondotnirn učiteljicam. Kakor čujemo, so se nekatere gospodične koleginje že odzvale tej prošnji in prav pridno nabirajo pri šolskih prijateljih darove za konvikt. Živile take koleginje! V deželni šolski sret je dež. odbor kranjski volil kot prisednika gg. ces. svetnika Murnika in dr. Schafferja. Nj. Vel. cesarica Elizabeta je darovala 1000 gld. za cerkev Srca Jezusovega, ki se ima zidati v sporain 501etnega vladanja našega cesarja. Znižana vožnina za katehete po železnicah. Učno ministerstvo je odgovorilo na prošnjo škofov, da se ne more duhovnikom v duhovnem pastirstvu dovoliti ugodnosti za vožnjo po državnih železnicah, kakeršna velja za uradnike, profesorje in učitelje. Dovolila se bode pa ta ugodnost, katehetom na javnih ljudskih šolah in na zasebnih šolah s pravico javnosti, ako se za to oglase s prošnjo, katero potrdi šolsko vodstvo, ali pa župnijski ozirotna dekanijski urad. Ta olajšava obstoji v tem, da se plača za vožnjo v prvein ali drugem razredu brzovlaka cena navadnega osebnega vlaka, pri osehnih vlakih se pa plača za tretji oziroma drugi razred, vozi se pa v drugem oziroma prvem razredu. Uspeh slorenščine — na Dunaji. Pri stopetdesetletnici Terezijanske akademije na Dunaji, o kateri so tudi slovenski Hsti poročali, imela je mej deklamacijami skoro največi vspeh slovenska pesmica. Terezijanišče, ki ima gojence iz vseh dežel in narodnosti avstro-ogerske monarhije, pazi narnreč na to, da se učenci kolikor toliko poučujejo tudi v vseh deželnih jezikih. Gotovo se z nekoliko uricami na teden z učenci iz raznih razredev ne da mnogo doseči, ali na vsak način je že princip hvale vreden, da se mladina, ki naj po tem zajemlje najviša jnesta v državi, vežba v jezikih, katere že morebiti več ali manje zna, in da se jih uči že rano spoštovati, saj vemo koliko narodnostnega nasprotstva je povsod zakrivila neumna mržnja prave in navidezne gospode posebno proti jezikom manjših narodnosti. Na mlada srca pa ne upliva lahko samo pouk, ako je dober, ampak mnogo pomagajo tudi razne slavnosti, pri katerih se učencern in gostom predstavlja res vsa Avstrija. Tako sta imela pri stopetdesetletnici 23. svečana dva gojenca nemški in madjarski govor, potem pa so sledile deklamacije v češkem, poljskem, rusinskem, laškem, slovenskem, hrvatsko srbskem in ruinunskem jeziku. Pred nadvojvodo Ludovikom Viktorjera in najvišjimi civilnimi, duhovnimi in vojaškiini dostojanstveniki je imela slovenska pesmica ,,Avstrija moja" od J. Kersnika res poseben uspeh, kajti deklamiral jo je prav lepo in s čuvstvoin — najmlajši in najmanjši mej vsemi deklamatorji, Odo marki Gozani, učenec I. razreda. Pravi šum je nastal mej odličnim občinstvoin, ko so utihnile niilo doneče besede iz ust čilega dečka. Tako torej najvišji gospodi mila slovenščina dopada, in nii bi se je naj sramovali? Nikdar in nikjer! Pro domo. V 7. štev. .Slovanskega Sveta" kosi neki .Medicus" s pristno ižansko robatostjo po uredniku našega lista in delonia tudi po listu saraem, češ, da smo _na zabavljico Slovenčevo" ustavili nadaljevanje drd. Iv. Borštnikovega spisa .K šolski higijeni." Z osebo tega g. Medicusa se ne bodemo bavili, naj se v Slov. Svetu zaganja v slovenske učitelje, kolikor mu drago, ker nimarno za to danes niti časa, niti prostoia; izpregovorili bodemo pa o teh nasih .prijateljih* in nam .naklonjenih" listih, katerim se je zadnji čas Slovanski Svet postavil na čelo, ob drugi, bolj umestni priliki svojo besedo. Na grde in izmišljene besede omenjenega lista danes lojalno — pod častno besedo — izjavljamo, da smo zgoraj omenjeni članek pretrgali, oziroma odložili zaradi tesnega prostora poprej, predno se je oglasil ,,Sloveneca; mnenja sino pa bili takrat in smo še danes tistega, da bodemo spiy nadaljevali pri prvej priliki, ko se dobi prostor v listu. Prvega in druzega naših stalnih člankov nismo mogli pretrgati, ker smo dali prirediti ponatise; ,Listka" in .Narodopisne razstave" tudi ni kazalo prenehati, ker bi se stvar preveč zavlekla in zato srao se odločili, da pretrgarno članek nK šolski higijeni," ker obravnava vsak oddelek svojo posebno tvarino, vsled česar ne izgubi ves spis na vrednosti prav nič. Pretesen prostor je pa v listu nastal, ker sta imeli prvi dve številki po 24 strani, a vse druge številke imajo jih pa le po 20. To pa naznanjamo ne zato, da bi se opravičevali pred Slov. Svetom, oziroma pred g. Medicusom, ker se od njega ne pusthno dajati instrukcij, kako naj urejujemo list, ampak zato, da izvedo naši p. i. naročniki, kedo si je izmislil ta zlobni .najnovejši škandal v slovenskem slovstvu." Uredništvo ,,Ueiteljskega Tovariša". Knjižnica za mladino. Snopič 13. in 14., vezana skupaj, prinašata na 194. straneh svoj čas jako priljubljene, zadnja leta pa precej pozabljene ,Pesmi" pokojnega Andreja Praprotnika, in sicer pesmi cerkvene in druge. Ker še ni dolgo tega, kar smo govorili o Praprotnikovi literarni veljavi, pač ni treba, da bi novič ocenjali njegove pesrni. Veseli nas, da so se zopet izdale, in sicer v ceneni izdaji, ker jim je tako zagotovljeno, da pridejo med narod. Gena obema snopičema znaša 50 kr. Tovariši, širimo in podpirajmo z združenimi močmi to velevažno podjelje. (Več prihodnjič. Uredn.) Knjižnica za mladino v ponaTljalni šoli. Za čitanje mladinskih spisov najsposobnejši učenci so ponavljalni šolarji, ker imajo tudi največ časa za to. Prečitana tvarina se pa tudi lahko v šoli dobro porabi za spisovne vaje in ustno pripovedovanje. Za to naj bi povsod krajni šolski sveti v ta namen naročili več iztisov te prekoristne knjižnice, vzlasti, ker za ponavljalne šole še posebno manjka pripravnih knjig. Zabarna knjižnica za slovensko mladino. Urejuje in izdaja Anton Kosi, učitelj v Središči. Str. 48. Cena 15 kr. Pričujoči peti sešitek Kosijeve ,,Zabavne knjižnice" prinaša zanimivo -življenjepisno črtico11 o pokojnem pisatelju in učitelju Jos. Freunsfeldu (s podobo), več raznovrstnib mladini primernih spisov v vezani in nevezani besedi, pregovorov, beležek, kratkočasnic in uganjk. Knjižica bo naši mladini gotovo dobro došla. Cisti dohodek tega sešitka je namenjen Ciril-Metodovi družbi. .,Matica Slovenska" je ravnokar razposlala svoje knjige. Letos dobe člani petero knjig in sicer: Letopis, K Glaser : Zgodovina slov. slovstva II. zvezek. K. Štrekelj: Slo- venske narodne pesni I. snopič, Dobravec: Črni oblaki. — Ivan Vrhovec: Čolnarji in brodniki po Savi (Zabavne knjižice IX. zvezek) in Knezove knjižice II. zvezek, kateri obsega mej drugim Valjavčev životopis s podobo. Letošnje knjige odlikujejo se po dobri vsebini in lepi vnanji obliki. Prošnja, katero smo priobčili v predzadnji številki glede Nedvedove skladbe -Domu in ljubezni", ni imela nobenega vspeha, ker se ni niti jeden izvod prodal. Prosimo gg. tovariše, kateri imajo pri čitalnicah, bralnih in pevskih društvih kakšno besedo, naj delajo nato, da si vsaj vsako omenjenih društev po 1 izvod naroči, da se bo gosp. skladatelju kup neprodanih skladb vsaj nekoliko skrčil. — Dobiva se pri g. skladatelju, Frančiškanske ulice št. 12., v Miličevi tiskarni in v knjigarnah Antona Zagorjana in J. Giontinija ter stane partitura s 4 glasovi 60 kr. Zahrala. Blagorodni gospod Feliks Stegnar, učitelj v Ljubljani, blagovolil je za šolarsko knjižnico mestne nernške deške ljudske šole podariti več zabavnih in poučnih knjig, za kar se mu podpisano voditeljstvo tem potom najtopleje zahvaljuje. Vodstvo mestne nemške deške šole v Ljubljani, dne 10. sušca 1896. T. Valenta, nadučitelj. Zahrala. Slavna ,,Okrajna posojilnica v Kamniku", je Magovolila podariti tukajšnji šoli znesek 10 gld. Za ta velikodušni dar se najiskreneje zahvaljuje šolsko vodstvo v Zalogu, dne 10. sušca 1896. Jakob Slapar, šolski voditelj. Zahvala. Slavna .Narodna šola" blagovolila je narn za raali znesek poslati obilo šolskega blaga. Za ta veliki dar se ji, kakor dobrotnikom, slav. okrajni posojilnici v Kamniku in gosp. Andreju Svetlin-u, županu na Mlaki v imenu obdarovanih učencev najtopleje zahvaljuje šolsko voditeljstvo. Komenda, 11. sušca 1896. /. Mesner. Zahvala. Slavna -Okrajna posojilnica v Kamniku" je blagovolila podariti tukajšnji šoli znesek 10 gld. Za ta velikodušni dar se najiskreneje zahvaljuje šolsko vodstvo v Vodicah, dne 2. sušca 1896. Fr. Trost, šolski voditelj.