mm*'

hali

KATEKIZEM

vprašanjih in odgovorih.

(Na prodaj pcr mestni gosposki v Tersti in drugih primorskih soseskah.)

-• i■ [  —

V TERSTI.

I Papš vladarski natiskar.


184 «.

OsoooOToO

PERVO POGLAVJE.

Od Vere.

. Vprašanje.  Kdo je vse vstvaril?

Odgovor.  Bog je vstvaril nebo, zemljo, ino vse,
kar je.

Vp.  Kaj pomeni beseda: vstvariti?

Od.  Beseda vstvariti, pomeni, iz nič kaj storiti.

Vp.  Ktere stvari božje so nar imenitniši?

Od.  Nar imenitniši stvari božje so angeli ino
ludje.

Vp.  Iz česa je človek?

Od.  Človek je iz telesa ino iz neumerjoče duše.

Vp.  Kaj so angeli?.

Od.  Angeli so zgol duhovi: imajo um io voljo,
pa ne teles.

Vp.  Ktere lastnosti božje nam gre sosebno vediti?

Od.  Te le lastnosti božje nam gre sosebno vediti?

Bog je zgol duh:  ima popolnama um ino vo¬
ljo, telesa pa ne.

1*

4

Bog je vsi gam o go če n, stvaril je nebo, zem¬
ljo, in vse kar jej njemu ni nič nemogoče
storiti.

Bog je" dobrotljiv svojim stvarem:  vse
dobro imamo od njega.

Bog je vsiga pričijoč;  je povsod vnebesih
ino na zemlji.

Bog je vsigavedoč,  njemu je vse znano, pre¬
tečeno, zdajno ino prihodno, ve vse naše nar-
skrivniši misli, ino torej ne more goljfan biti.

Bog je svet;  hoče ino ljubi, kar je dobro, so¬
vraži, kar je hudo.

Bog je pravičen; plačuje,  kar je dobro:
štrafuje kar je hudo.

Bog je milosti  v; nam odpuša naše grehe.

TJ o g je večen;  je bil vselej, je, ino bo vselej.

Vp.  Kaj je Bog?

Od.  Bog je sam iz sebe nar bol popolnama
duh.

Vp.  Po čigavi podobi je človeška duša vstvar-
jena? „

Od.  Po božji podobi je človeška duša vstvarjena.

Vp.  (Jimu je Bog človeka vstvaril?

Od.  Bog je človeka vstvaril, de bi njega spo¬
znal, častil, ljubil, molil, njemu služil, njemu
pokoril, ino zveličan bil.

Vp.  Je bil človek Bogu pokorn?

Od.  Ze perva človeka, Adam ino njegova žena
Eva sta bila Bogu nepokorna.

' 5

Vp.  V’ čemu je bil pervi človek nepokoru?

Od.  Pervi človek je v’ llaji jedel sad, ki mu
ga je bil Bog prepovedal, ino v’ tim je grešil.

Vp.  Je ta greh samimu pervimu človeku ško¬
doval ?

Od.  Ta greh ni samimu pervimu človeku ško¬
doval, temuč tudi nam, ki smo njegoviga ro¬
du; ta greh nam je pernesel časno ino večno
smert, tudi še več hudiga na telesu ino na
duši.

Vp.  Je bil človek vekomaj saveržen?

Od.  Človek ni bil vekomaj zaveržen.

Vp.  Kaj je bil Bog obljubil, človeka rešit, za-
volj greha zaverženiga?

Od.  De bi človeka rešil, zavolj greha saverže-
niga, je bil Bog odrešenika, kterimu se tudi
Mesija pravi, poslati obljubil.

Vp.  Kdo je ta odrešenik ali Mesija ?

Od.  Jezus je človeški odrešenik.

Vp.  Je imel Jezus mater?

Od.  Jezus, kar človek, je imel mater, Marijo,
presveto devico. ✓

Vp.  Od koga je Marija Jezusa spočela?

Od.  Od svetiga Duha je Marija Jezusa spočela.

Vp.  Kje je Marija Jezusa rodila?

Od. V  Betlehemu v 1  hlevu je Marija Jezusa
rodila.

Vp.  Je Jožef bil Jezusov oče?

Od.  Jožef je bil le rednik Jezusov.

6

Vp.  Kaj posebniga se je po rojstva Jezusa Kri¬
stusa godilo ?

Od.  Rojstvo Jezusa Kristusa je bilo oznanjeno.

Vp.  Kdo je rojstvo Jezusa Kristusa oznanil?

Od.  Rojstvo Jezusa Kristusa so oznanili.

1. Angel pastirjem;

2.  Zvezda modrim v 1  jutrovi deželi;

3. Modri Herodežu ino pismencam;

4. Simeon ino Ana ljudem v’ tempeljnu.

Vp.  Kaj se je zgodilo po oznanilu rojstva Je-
zusoviga?

Od.  Po oznanilu Jezusoviga rojstva so:

1. Pastirji gledat perhiteli, kar jim je Angel
oznanil.

2.  Kristus je bil osmi dan obrezan po zapo¬
vedi postave, ino Jezus imenovan.

3. Modri iz jutrove dežele so ga molili, ino
mu zlata, kadila ino mire v 1  dar pernesli.

4. On je grozovitnosti Herodežovi v 1  Egipt
vbežal.

5. Od tod je bil po Herodežovi smerti v 1  Na-
caret nazaj perpeljan ino v’ tim mestu iz-
rejen.

Vp.  Kaj zlasti posebniga vemo od Jezusove
mladosti?

Od.  Od Jezusove mladosti vemo to zlasti po¬
sebniga :

1. Jezus, dvanajst let star, je prišel v’ Je¬
ruzalem k 1  prazniku z’ svojimi stariši.

2.  Je v’ Jeruzalemu ostal; čes tri dni so ga
stariši v' templjnu našli, med pismenci se-

7

dečiga, ki jih je poslušal ino izpraševal,
tako, de so se vsi nad njegovim urnam ino
nad njegovimi odgovori čudili.

3. Se je spet v’ Nazaret vernil, ino je ondi
ostal.

4. Je svojim starišam pokorn bil.

5. Je rasel v’ starosti, modrosti, ino prijetnosti
per Bogu ino per ljudeh.

Vp.  Kaj. sosebniga vemo od Jezusa, preden je
učiti začel ?

Od.  Nar sosebniši od Jezusa, preden je učiti
začel, je to:

1. Janez je pričal, de Jezus je jagnje božje,
ktero grehe sveta odjemlje.

2.  Jezus se je Janezu kerstiti dal v 1  reki
Jordanu.

3. Sveti Duh se je v 1  podobi goloba na-nj
jjerkazal.

4. Bog Oče se je oglasil s 1  timi besedami:
Ta je moj ljubi sin, ki imam dopadajenje nad

njim.

5. Duh je peljal Jezusa v 1  pušavo, tam se'
je štirdeset dni ino noči postil, potlej ga je
hudič skušal, ino po tim so mu angeli stregli.

Vp.  Kdaj je Jezus učiti sačel?

Od.  Jezus je začel učiti v’ tridesetim letu svoje
starosti.

Vp.  Kaj sosebniga vemo od Jezusa, kadar je
učiti začel?

Od.  Kar sosebniga od Jezusa vemo, kadar je
učiti začel, je to:

'8

1. Jezus je po svoji domači deželi hodil od
kraja do kraja,

2. Si je učencov ali jogrov zbral, ino zmed
njih izvolil dvanajst aposteljnov.

3. Je govoril ino oznanoval postavo milosti,
razodeval resnice, ki nam jih je verovati,
ino učil čednosti, ki nam jih je vdjanji do¬
polniti šlo.

4. Je svaril nevero ino pregrehe, razdeval
pomote Judov, pismejev, ino farizejov.

5. Je poterdoval svoj uk z’ besedami svetiga
pisma, z’ čudeži ino z’ lastnimi izgledi.

6. Je prihodne reči prerokoval.

7.  Je povsod dobrote skazoval.

Vp.  So vsi verovali v’ Jezusa?

Od.  Veliko jih je verovalo v’Jezusa. Velka du-
hovšina, pismeji ino farizeji pa so ga sovra¬
žili zavolj njegoviga uka, ino iskali ga .umoriti.

Vp.  Kaj so velka duhovšina, pismeji ino ljud¬
ski starašini počeli, de bi Jezusa umorili?

Od.  Velka duhovšina, pismeji ino ljudski, sta¬
rašini so tožili Jezusa per Ponciu Pilatužu
rimskiga cesarja Tiberja oblastniku v 1  Judeji.

Vp.  Zakaj so ga tožili?

Od.  Tožili so ga zgol po sovraštvu ino iz ue-
vošlivosti, djali so, de ljudi zapeljuje ino šunta.

Vp.  Kaj se je zgodilo po tožbi velke duhovšine,
pismejev io ljudskih starašin?

Od.  Po tožbi velke duhovšine, pismejev ino Ijud-
kih starašin je bil Jezus Kristus križan.

9

Vp.  Kje je bil Jezus Kristus križan, ino kje je
umeri ?

Od.  Na gori Kalvarji blizo Jeruzalemskiga mesta
je bil Jezus Kristus križan, ino je na križu
umeri.

Vp.  Kdo je pokopal telo Jezusa Kristusa?

Od.  Jožef Arimatejc ino Nikodem sta telo Jezusa
Kristusa pokopala.

Vp.  Kam je bilo pokopano telo- Jezusa Kristusa?

Od.  V’ nov iz skale izsekani grob, kamor še
nihčer ni bil položen, je bilo telo Jezusa Kri¬
stusa djano. -

Vp.  Je duša po smerti ostala sklenjena z^elesam?

Od.  Jezusova duša se je per smerti ločila od telesa;

Vp.  Kam je duša Jezusa Kristusa šla?

Od.  H 1  peklu, to je v 1  predpekel, kjer so bile
duše umerših pravičnih, je bila šla duša Je¬
zusa Kristusa. '

Vp.  Kdaj je Jezus po svoji smerti spet od mert-
vih vstal?

Od.  Tretji,~dan po svoji smerti je Jezus neumer-
jdč ino častit od mertvih vstal.

Vp.  Kdaj je Jezus v 1  nebesa šel?

Od.  Štirdeseti dan po svojim vstajenji je Jezus pri¬
čo svojih ucencov na oljski gori v’ nebesa šel.

Vp.  Bo Jezus spet prišel?

Od.  Na sodni dan se bo Jezus v’ oblakih na
nebu perkazal z’ veliko mogočnostjo ino čas¬
tjo, ino bo vse ljudi sodil.

2

10

Vp.-,  Kko je Jezus Kristus?

Od.  Jezus Kristus je:

1. Edino rojeni sin Boga očeta.

2.  Bog ino človek skup.

3. Naš gospod, zapovednik ino učenik.

Vp.  Zakaj se je božji sin včlovečil?

Od.  Božji sin se je včlovečil, de nas je z’ smer-
tjo na križu rešil ino zveličal.

Vp.  Zakaj se božjimu sinu Jezus, to je, zve¬
ličar pravi?

Od.  Sinu božjimu se Jezus ali zveličar pravi, ker
nas je zveličal.

Vp.  Kaj sosebniga se je zgodilo deseti dan po
Jezusovim odhodu v’ nebo ?

Od.  Deseti dan po Jezusovim odhodu v’ nebo
je sveti Duh v’ podobi gorečih jezikov prišel
na učence, poterdit j'di v 1  veri, de bi jo sta¬
novitno pričali, ino po njik živeli. Sveti Duh
jim je udelil dar, mnoge jezike govoriti de so
vero povsod lahko oznanovali.

Vp.  Kdo je sveti Duh?

Od.  Sveti Duh je tretja božja peršdna.

Vp.  Je več božjih oseb ali peršon?

Od.  Tri peršone božje so.

Vp.  Kako je ime trem božjim peršonam?

Od.  Pervi božji neršdni je ime Oče, drugi Sin,
tretji sveti Duh.

Vp.  Je več Bogov?

Od.  Le en Bog je.

11

Vp.  Kako se trem božjim peršonam vsimkmalo
pravi ?

Od.  Trem božjim peršonam vsimkmalo se pravi
sveta Trojica.

Vp.  S’ čim terdi katolški-kristjan sveto Trojico?

Od.  Z 1  znamnjem svetiga križa terdi katolški
kristjan sveto Trojico, ker križ delaje vsako
treh božjih peršon imenuje.

Vp.  Kaj še terdi katolški kristjan z’ znamnjem
svetiga križa.

Od.  Z’ znamnjem svetiga križa terdi še katolški
kristjan, de Jezus Kristus na križu umerši je
nas z 1  svojo smertjo odrešil.

Vp.  Kdo je nauk Jezusov po njegovim vnebo¬
hodu razglasoval.

Od.  Jezusovi učenci so razglasovali njegov nauk
po njegovim odhodu v’ nebo.

Vp.  Kako tiste imenujemo, kteri v 1  Jezusov nauk
verujejo ?

Od.  Kristjane imenujemo tiste, kteri v’ Kristusov
nauk verujejo.

Vp.  Kaj je sveta vesolna keršanska cerkev?

Od.  Sveta vesolna ali katolška keršanska cerkev
je videni združik vsih pravovernih kristjanov
pod eno videno glavo, rimskim papežem.

Vp.  Mora vsaki človek umreti?

Od.  Vsaki človek mora umreti.

Vp.  Kaj je smert?

Od.  Smert je ločenje duše od telesa.

2 *

12

Vp.  Po čemu pride, de mora vsaki človek umreti?

Od.  Po grehu, kteriga je Adam v’ Raji storil,
pride, de mora vsaki človek umreti.

Vp.  Umerje tudi človeška duša?

Od.  Človeška duša ne umerje, ona večno živi.

Vp.  Kaj se zgodr človeški duši precej po smerti ?

Od.  Precej po smerti so'di Jezus dušo sledniga
človeka posebej.

Vp.  Kaj bo sodil Jezus per vsakim človeku?

Od.  Misli, besede ino djanje bo Jezus sodil per
vsakim človeku.

Vp.  Kakšino pomoč je Jezus grešivšim napravil?

Od.  Jezus je svoji cerkvi oblast dal tistim grehe
odpušati, kteri se jih kesajo, čisto spovejo,
ino ki imajo pravo voljo poboljšati se, ino res¬
nično pokoro delati.

Vp.  Kam je duša obsojena per posebni sodbi?

Od.  Duša je per posebni sodbi obsojena ali v 1
vice, ali v 1  pekel, ali je pa v’ nebesa vzeta.

Vp.  Kaj so vice?

Od.  Vice so mesto, kjer pravičnih duše terpe
časno terplenje za grehe v’ življeni nespo-
korjene.

Vp.  Kaj je pekel?

Od.  Pekel je mesto, kjer pogubljeni večno ter¬
plenje imajo.

Vp.  Kaj so nebesa?

Od.  Nebesa so srečno srečno prebivalše svet¬
nikov.

13

Vp.  Kaj se bo s^ človeškimi trupli zgodilo na
sodni dan, kadar Jezus spet, iz nebes sodit
pride ?

Od.  Na sodni dan bo Jezus mertve obudil, ino
vsi ludje bodo z’ svojim životam, to je, z’
ravno tistimi telesi vstali, ktere so vživlenji
imeli.

Vp.  Po čem bo sodil Jezus ljudi na sodni dan?

Od.  Po tistim, kar so dobriga ali hudiga sto¬
rili, bo Jezus ljudi na sodni dan sodil: pra¬
vične bo v’ nebesih plačal z 1  večnim življe¬
njem, grešnike pa v 1  peklu z 1  večnim terpljenjem.

Vp.  Kje je zlasti hranjeno, kar ima katolški
kristjan verovatt?

Od.  V 1  apostolski veri je slasti ohranjeno kar
ima katolški kristjan verovati.

Vp.  Kakšina je apostolska vera?

Od.  Apostolska vera je taka le:

Verujem v 1  Boga očeta vsigamogočniga, stvar¬
nika nebes ino semlje. Ino v 1  Jezusa Kristusa,
sina njegoviga, ediniga, gospoda našiga. Kteri
je spočet od svetiga Duha, rojen iz Marije
device. Terpel pod Ponciam Pilatužam, križan
bil, umeri ino vgrob položen. Dol je šel pred
pekel, tretji dan od mertvih vstal. Šel je v’
nebesa, sedi na desnici Boga, Očeta vsiga¬
mogočniga. Od ondot bo prišel sodit 55'ive ino
mertve. Verjem v 1  svetiga Duha. Eno sveto,
katolško, keršansko cerkev, občestvo svetni¬
kov. Odpušenje grehov. Vstajenje života, ino
večno živlenje. Amen.

14

Vp.  Kaj je vsakimu človeku potrebno vediti ino
verovati, kadar se svoje pameti zave, de bo
zveličan.

Od.  Vsakimu človeku, kadar se pameti zave, de
bo zveličan, je potrebno vediti ino verovati:

1. De je en Bog;

2.  De je Bog pravičen sodnik, kteri plačuje,
bar je dobro, ino štrafa, kar je hudo 5

3. De so tri božje peršo'ne eniga bijstva ino
ene natore: Oče, Sin ino sveti Duh.

4. De se je druga božja peršona včlovečila,
nas z 1  smertjo na križu rešit ino zveličat;

5. De človeška duša je neumerjoča;

6 . De gnada božja je k 1  zveličanju potrebna;
ino de človek brez gnade nič za večno ži¬
vljenje zaslužlivga ne more storiti.

DRUGO POGLAVJE.

Od Upanja.

Vp.  Kaj je keršansko upati?

Od.  Keršansko upati je, od Boga z’ svestjo se
nadjati, kar je obljubil.

Vp.  Zakaj upamo od Boga?

Od.  Zato upamo od Boga, ker je vsigalnogočen,
brez konca dobrotljiv, ino usmiljen; torej za-
more ino hoče dopolniti, kar je obljubil.

15

Vp. Ti  čem se upanja vadimo?

Od. Ti  molitvijo se vadimo upanja.

Vp.  Kaj je molitev ?

Od.  Molitev je povzdigvanje duše k 1  Bogu.

Vp.  Čemu molimo?

Od.  Zato molimo, de Gospod Boga po dolžnosti
častimo, de ga za prejete dobrote zahvalujemo,
ino prihodnih potreb prosimo.

Vp.  Kdo nas je moliti učil ?

Od.  Kristus naš Gospod nas je moliti učil.

Vp. Ti  čem nas je Jezus moliti učil?

Od. Ta  niolitviju Očenaša, ki se mu tudi'gospo¬
dova molitev pravi, nas je Jezus učil moliti.

Vp.  Kakšin je Očenaš?

Od.  Očenaš je tak le:

Očenaš, kteri si v 1  nebesih. Posvečeno bodi
tvoje ime. Pridi k’ nam tvoje kraljestvo. Zgodi
se tvoja volja kakor v 1  nebesih, tako na zem¬
lji. Daj nam dans naš vsakdanji knih. Ino od-

. pusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpušamo
svojim dolžnikam. Ino nas ne vpeljaj v’ skuš¬
njavo. Temuč reši nas od zlega. Amen.

Vp.  Zakaj kličejo katolški kristjani v" svetnike?

Od.  Katolški kristjani kličejo v’ svetnike, ker so
prijatli božji, ino ker za nas Boga pro'sijo.

Vp.  Kaj je angeljevo češenje?

Od.  Česenje angeljevo je molitev: z’ ktero po¬
sebno sveto devico Marijo, mater božjo, časti¬
mo, ino v 1  njo kličemo.

16

Vp.  Kakšino je angeljevo češenje?

Od.  Angeljevo češenje je tako le:

Oešena Marija, gnade polna, Gospod je s’ te¬
boj. Zegnana si med ženami, ino žegnan je sad
tvojiga telesa Jezus. Sveta Marija, mati božja,
prosi za nas grešnike zdaj ino ob naši smertni
uri, Amen.

TRETJE POGLAVJE.

Od Ljubezni.

Vp.  Kaj je keršansko ljubiti?

Od.  Keršansko ljubiti je ljubiti Boga, njega pre-
dobroto, zavoljo njega samiga, ljubiti bližnjiga
zavolj Boga, ino zavoljo Boga voljno storiti
vse, kar nam zapoveduje.

Vp.  Kaj je bližnjiga ljubiti?

Od.  Bližnjiga ljubiti je, bližnjimu dobro vošiti, mu
vse storiti kar mu je dobro ino koristno, vse
opustiti, kar mu ni dobro, ino de mu škodva.

Vp.  Kako skažemo ljubezen v 1  Boga ino do bliž¬
njiga?

Od.  Z 1  dopolnjenjem desetih zapoved božjih ska¬
žemo ljubezen v 1  Boga ino do bližnjiga.

Vp.  Ktere so deset zapovedi božje?

Od.  Deset zapovedi božje so te

17

1. Vervaj v’ eniga samiga Boga.

2.  Ne imenuj po nemarnim imena svojiga Boga.

3. Posvečuj praznik.

4. Spoštuj očeta ino mater, de boš dolgo ži¬
vel, ino de ti bo dobro na zemlji. '

5. Ne ubijaj.

6. Ne počenjaj nečistosti.

7. Ne kradi.

8. Ne pričaj po krivim zoper svojiga bližnjiga.

9. Ne želi svojiga bližnjiga žene.

10. Ne želi svojiga bližnjiga blaga.

Vp.  Kaj ukazuje četerta zapoved?

Od.  Četerta zapoved ukazuje otrokam stariše lju¬
biti, spoštovati, jim streči, pokornim biti, ino
zanje moliti.

Vp.  Kaj je otrokam odljubljeno, kteri to zapoved
izpolnijo?

Od.  Dolgo življenje ino dobri dnevi so obljub- /
ljeni otrokam, kteri to zapoved izpolnijo.

Vp.  Kaj se je bati otrokam, kteri te zapovedi
ne dopolnijo?

Od.  Hudih straf, časnih ino večnih se je bati
otrokam, kteri te zapovedi ne dopolnijo.

Vp.  Zadeva četerta zapoved tudi druge ljudi, ne
samo otrok ino starišev?

Od.  Četerta zapoved ne zadeva samo otrok ino
starišev, ampak tudi vse podložne, ino vse njih
duhovske ino deželske gosposke, tudi vse uče-

18

nike, ino tudi vse tiste, ki so savolj svoje sta¬
rosti ali imenitnosti časti vredni.

Vp.  Kaj so podložni svojim nadcam ino gospo-
skam dolžni?

Od.  Podložni so dolžni do svojih nadcov ino go-
spo'sk, do dobrih,ino hudih, zaderžati se, kakor
se otroci do starišev.

Vp.  Kje najdemo ob kratkim zapopadik vsih de¬
setih zapoved božjih?

Od.  V’dveh zapovedih od ljubezni je ob'kratkim
zapopadenih vsih deset zapoved božjih.

Vp.  Ktera je perva zapoved od ljubezni?

Od.  Perva zapoved od ljubezni je: Ljubi Gospoda
svojiga Boga iz celiga svojiga serca, iz cele
svoje duše, iz cele svoje pameti, ino po svi
, svoji moči.

Vp.  Ktera je druga zapoved od ljubezni ?

Od.  Druga zapoved od ljubezni je: Ljubi svo¬
jiga bližnjiga, kakor sam sebe.

Vp.  Kako je Kristus zapoved, bližnjiga ljubiti,
razložil?

Od.  Kristus je zapoved bližnjiga ljubiti, s 1  timi
besedami razložil: Storite drugim vse, kar
želite, de bi oni vam storili$ ker v 1  tim ob¬
stoji vsa postava ino preroki.

CETERTO POGLAVJE.
Od Zakramentov.

Vp.  Koliko je Zakramentov ?

Od.  Zakramentov je sedem.

Vp.  Kako imenujemo sedem Zakramentov
Od.  Sedem Zakramentov imenujemo:

1. Kerst.

2.  Birma.

3. Sveto rešnje Telo.

4. Pokora.

5. Poslednje olje.

6. Mašnikov žegnovanje.

7.  Zakon.

20

Zjutrajna molitev.

V’ imenu Boga Očeta -{*, ino Sina -j*,
ino svetiga Duha *J*. Amen.

V’ imenu svojiga križaniga gospoda
Jezusa Kristusa vstanem, rešivšiga me z’
svojo drago kervijo; on me varvaj v’ hu¬
do, ino ohrani na telesu ino duši; naj mi
vse da, kar mi vtegne k’ vsimu dobrimu
pomagati; ino me k’ večnimu življenju
perpeljati. Amen.

Večerna molitev.

Zahvalim te, moj nebeški Oče, ker si
me ta dan z’ svojo milostjo v’ hudo ob¬
varoval. Prosim te, odpust mi vse moje
grehe ,  s’ kterimi sim te dans razžalil.
Izročim ti telo ino dušo v’ tvoje roke;
tvoj sveti Angelj bodi z’ menoj, de hu¬
doba nima moči do mene. Amen.

Jezus! tebi živim; Jezus! tebi umer¬
jeni ; .Jezus! tvoj sim rnertev ino živ.
Amen,

21

Molitev k’ angeljevimu eešenju.

Kadar zvoni zjutraj ino zvečer.

1. Angelj Gospodov je Marii oznanil, ino
je spočela od svetiga Duha.

Cešena Marjia itd.

2 .  Glej, dekla sim Gospodova, zgodi se
mi po tvoji besedi.

V v

Cešena Marija itd.

3. Ino beseda se je včlovečila, ino je
med nami prebivala.

v

Cešena Marija itd.

Molitev pred jedjo.

Vsili oči so v’ te obernjene, Gospod!
ino ti jim daš jed ino pijačo o pravim
času; svojo milo roko odpiraš, ino vse,
kar živi, z’ dobrotami nasitiš. Amen.

v ,

Oče naš itd. Gešena Marija itd.

Gospod nebeški oče, blagoslovi ino žeg-
naj nas ino te svoje daii, ki jih iz tvoje
vsmiljene roke zavžijemo, po Jezusu Kri¬
stusu gospodu našim. Amen.

22

Molitev po jedi.

Hvaljen bodi gospod nebeški oče, ker
si naše telesa nasitil ino napojil z’ svo¬
jimi darmi; napolni naše serza z’ svojo
milostlivo pomočjo, de v’ vsih dobrih de¬
lih obilno porasemo, ino de ne pridemo
v’ sramoto pred tvojim obličjam. Amen.

Oče naš itd. Cešena Marija itd.

Zahvalimo te Gospod, nebeški oče, po
Jezusu Kristusu, tvojim ljubim sinu, go¬
spodu našim, za vse tvoje darove ino do¬
brote, ki živiš ino kraljuješ vekomaj. Amen.

Molitev

pred šolo zjutrej.

Pridi sveti Duh, napolni serca svojih
vernih, ino vžgi v’ njih ogenj svoje lju¬
bezni, kteri si ljudi vsih jezikov v 1  edino
vero združil.

Bog! kteri si serca svojih vernih po
svetim Duhu razsvetil ino učil, daj nam
po ravno tim Duhu, kar je prav, umeti,
ino si vselej njegoviga trošta, svestim biti;
po Jezusu Kristusu gospodu našim. Amen.

Oče naš itd. Cešena Marija itd.

23

Molitev

po šoli predpoldne.

Hvala bodi tebi, gospod nebeški oče,
za dobroto, s’ ktero nas tukaj soznanuješ.
Prosimo te, de se nam k’ časnimu ino več-
nimu pridu izide kar smo se naučili. Pro¬
simo te tudi, de svoj žegen izliješ po na¬
šim cesarji, po naših stariših, učenikih
ino dobrotnikih, de jim vse dobrote, ki
kterim nas napeljujejo, obilno poverneš.
Daj njim ino vsim ljudem dobro zato; po
Jezusu Kristusu gospodu našim. Amen.

Molitev.

pred šolo popoldne.

Sveti Duh! O prid’ razliti,

V’ nas darilov svojih luč;

Boljš in boljšim vsak’ dan biti,

Vse ddfžnosti nas nauč’,

Štor 1  veselje nam se učiti,

Daj, de uk ostane v’ nas,

V’ djanj’ pomagaj ga spolniti,

V’ dobrimu odverni mras.

' v

Oče naš itd. Cešena Marija itd.

24

Molitev

po šoli popoldne.

Oče žegnaj, kar naučili,

Od učenikov smo se zdaj;

K' večni sreč’ deb’ obernili
Nauk, in teb’ kačasti, Bog 1  daj!
Vtisni nam ga vsim v’ serce,

De po njemu hrepeneli,

Bomo, in sveto živeli,

Kakor nauk tvoj pove.

Oče naš itd, Češena Marija itd.

NARODNA IN UNIUERZITETNA
KNJIŽNICA

00000265946