Leto vii. / stev. 26 KRANJ, DNE 26. JUNIJA 1954 ;« »REJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 2; TELEFON 475; TEK. RAC. PRI NB KRANJ-OKOLICA STEV. 624-»T«-127 / IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 200 DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35 DIN / POSAMEZ A ŠTEVILKA STANE 10 DIN Tovariš Ivan Regent pozdravlja zbrano množico na zletu »Svobod« v Završnici Pred častno tribuno v Završnici se je zbralo nad 10.000 delovnih ljudi »Svoboda« iz Bohinjske Bistrice je sprejela za doseženo prvo mesto v tekmovanju kulturno-prosvetnih društev tadovljiškga okraja lepo izvezen prapor »ohinjci v narodnih nošah so se tudi udeležili zleta Samoupravljanje v zdravstvu je dosegla velik uspeh - Nad 10.000 udeležencev - Zbora so se udeležili ugledni gostje - Pokazala se je enotnost delavskega razreda v borbi za socializem Ze dalj časa so se delovni ljudje z vse Gorenjske pripravljali za zlet v Završnici, na kraju, kjer so že takoj po I. svetovni vojni zborovali delavci predvsem z Jesenic pa tudi iz ostalih delavskih središč Gorenjske. Lepo sončno nedeljsko jutro je bilo zletu naklonjeno in že v zgodnjih jutranijh urah so se zgrinjale z vseh strani množice ljudi. Prihajali so z vlaki, kamioni, kolesi in peš vse do desete ure, dokler se ni pred lepo okrašena slavnostno tribuno zbrala 10-tisoč glava množica. Prišli so tudi ugledni gostje, med katerimi je bil predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine tovariš Boris Kraiger, član CK ZKJ tovariš Boris Ziherl, predsednik Glavnega odbora Zveze Svobod tov. Ivan Regent, poslanec za okraj Radovljica in član CK ZKS tov. Franc Perovšek, predsednik republiškega zbora proizvajalcev tov. Mavricij Bore, sekretar OK ZKS Radovljica tov. Mirko Zlatnar, predsednik LOMO Kranj tov. Vinko Hafner, sekretar MK ZKS Kranj tov. Ivo Majdič in mnogi drugi gostje, med njimi tudi stari Svobodaši. Razen tega so zletu prisostvovali tudi člani Zelezarskgea kul-turno-prosvetnega društva »Iskia« iz Zenice, ki so pozneje tudi izvajali kulturni program. Zlet je otvoril predsednik OSS umetniška aruštva v radovlji- in II. svetovno vojno manifestiral tudi odločnost in enotnost vsega delavskega razreda v svobodni socialistični domovini, ki si strnjen okrog svojega neomahljivega vodstva mirno gradi svojo boljšo in srečnejšo prihodnost. (--> 1» useiiut Okno v svet VEC ZDRAVE PIJACE * Z občnega zbora javorniške »Svobode« • S svetovnega prvenstva v nogometu Zabavna stran S SODNIH DVORAN J Z zasedanja OLO Kranj - Odlok o ustanovitvi gozdne uprave — Ustanovitev inšpekcij — Garancijske izjave za podjetja v okraju V torek, 22. junija, je Okraj- Zabnici ne dostavi OLO v Kra- ni ljudski odbor na svoji redni nju točnejšega programa dela skupni seji obeh zborov sprejel in glavnih načrtov. Ostali o- tov. Franc Pogačnik, ki je pri- škem okraju in dejal, da bodo vrsto odlokov, s katerimi je dloki o razlastitvah v Predos- sotne goste in množico toplo taka prosvetna tekmovanja v vskladil svoje ustanove z repu- ljah in v Šenčurju pa so bili pozdravil. Nato so združeni bodoče vedno pogostojša in da bliškimi predpisi. S posebnim sprejeti. pevski zbori zapeli Internacio- se bodo razmahnila tudi v druge odlokom je bila ustanovljena Na seji so odborniki sprejeli nalo, ki je mogočno odmevala kraje naše republike. Teh tek- okrajna gozdna uprava in njen popravke k sklepu o pomoči po- od sten Stola in se razlegala po movanj bo čedalje več in vedno predstojnik. Formiranje uprave plavljenim krajem na Stajer- vsej dolini Završnice. Potem je bolj bodo prispevala h graditvi za gozdove je bilo potrebno za- skem in v Bosni, o čemer pa spregovoril predsednik DPD novega socialističnega človeka, radi boljšega in smotrnejšega poročamo na drugem mestu. »Svobod« Javornik-Koroška Bela je poudaril tovariš Regent. To tov. Franc Treven, ki je v iz- je nujnost, kajti z materialno črpnem referatu med drugim izgradnjo našega gospodarstva dejal: se mora razvijati tudi njena »Že pred dvajsetimi, tridese- nadgradnja — kulturna dejav- izkoriščevanja naših gozdov. Prav tako je okrajni ljudski odbor ustanovil finančno in tržno, inšpekcijo, ki sta sicer že dalj časa obstojali, vendar tirni leti so se zbirali v tem nost, je govornik zaključil svoj nista bili formalno pravno kraju delovni ljudje Gorenjske, govor, predvsem delavci z Jesenic, ki v imenu republiškega odbora so v naravi iskali razvedrila, sindikata pa je nato zlet po- kajti okrog njihovih domov je zdravil še tov. Mavricij Bore. stopal žandarski škorenj kapi- Sledil je kulturno-umetniški talističnega režima predvojne program, ki so ga izvajali zdru- Jugoslavije in prežal na vsako ženi pevski zbori in jeseniška besedo predvsem tistih, ki so železarska godba na pihala u- stanovljeni. v obe inšpekciji je OLO imenoval tudi člane in pa predstojnike le-teh. v nadaljevanju je OLO sprejel poroštvene izjave za gostinsko podjetje «Dom na Jezerskem« v višini 3,488.000 dinar Seja Zbora proizvajalcev Kranj, petek 25. junija Danes bo zasedal Zbor proizvajalcev OLO Kranj, ki bo razpravljal o potrditvi zaključnih računov za leto 1953 nekaterim podjetjem kranjskega okraja. Razen tega bodo razpravljali tudi o poročilu komisije glede jev. OLO je ugotovil, da je pod- Plačnega sklada trg. podjetja smelo gledali v bodočnost in ob- Na koncu Slavnostnega dela jetje kreditno sposobno in da Kokra« Kranj, o predlogu Sve-sojali tedanji kapitalistični si- programa zleta v Završnici pa kredit tudi nujno rabi. Odbor- ta za gospodarstvo o uporabi stem, ki je tlačil delovnega člo- je predsednik Okrajnega sindi- niki so izglasovali poroštveno nerazporejenih sredstev vodne-veka. Danes, ko smo zopet zbra- kalnega sveta razdelil diplome izjavo še za kmetijsko podjetje ga sklada za nujna dela na re-ni na tem mestu nas navdaja za dosežene uspehe v tekmova- »Sorsko polje« v višini 3 in pol gulaciji Trziske Bistrice in upo-ponos, da smo na svobodni zem- nju kulturno-umetniiškim dru- milijona dinarjev, za Zdrav- rabl PW»Vlaenlh viškov vodne-Iji, katero so naši delovni ljudje štvom in DPD »Svoboda« ra- stveni dom v Kranju, za Oljar- ^a sklada kot začasno posojilo z velikimi žrtvami osvobodili, dovljiškega okraja. Lep prapor no v Britofu in poroštveno iz- skla°u za fmansiranje mvesti-prepričani, da so sedaj uresni- in prvo mesto si je priborilo javo v višini 282 milijonov di- ^e^_f.^3f,^.„f."e^nf™ čene težnje in cilji izkoriščanih kot najboljše DPD »Svoboda« iz arjev za tovarno gumijevih iz- " delovnih množic« Bohinjske Bistrice. delkov »Sava« v Kranju. To-Zbor je nato v imenu pred- Na koncu zleta so poslali tudi varna namreč potrebuje kredit sedstva SZDL Slovenije in glav- pozdravni telegram tov. Titu. za preselitev svojih obratov v nega odbora DPD »Svobod« V dopoldanskih urah in še po- nove prostore na Gašteju in za pozdravil tovariš Ivan Regent, zno v noč pa so folklorne sku- izplačilo deleža tovarni »Inki je v svojem govoru poudaril, pine, godbe na pihala, lutkovno teks», ki je svoj obrat II. preda je pomen prosvetljevanja gledališče z Jesenic in razne pustila »Savi«, našega delovnega človeka, ne sa- telovadne skupine izvajale pe- OLO je začasno zavrnil raz-mo v strokovnem, ampak tudi ster kulturni in telovadni pro- lastitveni odlok za neko parce-v splošnem kulturno-nolitičnem gram. lo v Zabnici, kjer želi obLO pogledu zelo velik. Nanizal je Zlet na Završnici je razen Zabnica graditi občinsko hišo. redu še poročilo komisije o tarifnem sistemu tovarne »Runo« v Tržiču, razprava o pritožbi Pekarne Tržič zoper odločbo LOMO Tržič glede nadurnega dela in naknadni predlog za refundacijo obratnih sredstev. Plenum mefaluraov Jesenice, 25. junija. V prostorih »Kazine« na Jesenicah se velike uspehe, ki so jih dosegli spomina na revolucionarno de- Razlastitev je bila odklonjena bo jutri začel plenum sindikata DPD »Svobode* in kulturno- lavsko dejavnost v dobi med I. za toliko časa, dokler ObLO v metalurških delavcev Jugoslavije, ki bo zasedal dva dni. Na L0M0 Krani bo razpravljal o reorganizaciji trgovske in gostinske mreže plenumu bodo razpravljali med drugim o zdravstvenem zavarovanju metalurških delavcev, o zaključkih v delu zadnjega plenarnega zasedanja CO SZDL Jugoslavije, na katerem so raz- Kranj, petek, 25. junija. nila se bodo kot zakupna ozi- tij, ki bo na seji podala poro- pravljali o stanju in bodočih t-y)' 7 ' " P— roma zasebna gostJfšča ter iz čilo. Predložili bodo ljudskemu nalogah sindikalnih organizacij, nes J?0-?0 J?° reana njih ustanovila nasiednja Samo- odboru imenovanje direktorjev o pripravah na kongres sindi-' e stojna manjša gostišča: gostil- in upravnikov v podj. »Avto- kata metalurških delavcev Juna »Na Bekselnu«, »Pri Jerici«, prevozništvo«, »Remontu« čevlj. goslavije in nekaterih drugih »Pri Kolodvoru«, 'gostilna »Pri strojev in »Ključavničarstvu«. vprašanjih. Knedc?lnu« in gostilna »Prešer- občine Kranj, na kateri bodo razpravljali o mnogih važnih vprašanjih. Kot najvažnejša vprašanja dnevnega reda so predlogi Okrajne gostinske oziroma trgovinske zbornice v Kranju, ki jih bodo skupaj z mnenjem tajništva za gospodarstvo in komunalne zadeve mestnega ljud. odbora predložili odbornikom v razpravo. Iz tega skupnega predloga povze- nov hram«. Popolnoma se pa ukinejo, — bodisi zaradi ne^ primernih prostorov ali iz sanitarno higienskih ozirov — naslednji državni, zakupni in za Pomoč kamniškega RK Mestni odbor RK v Kamniku ku akcija za krvodajalce. Okoli sebni"obrati: »Buffet Stare«, go- Je pričel z zbiranjem pomoči 300 se jih je že prijavilo, a ti stilna »Pri Ručigaju«, gostilna »Pri Finku«. — Ravnotako se predvidevajo precejšnje spre-™m°J_l* "_3] ?_"JF**£ft membe tudi v trgovinski mre- že prvi dan po nesreči in poslal so povečini iz delavskih vrst. celjskemu RK takoj 20.000 din Na podeželju ni toliko odziva. Na zadnji seji odbora za zdravstvo pri okrajnem ljudskem odboru v Radovljici so razpravljali o poglabljanju samoupravljanja v zdravstvu in 0 prilagoditvi upravljanja porajajočim se komunam. Na seji so predvsem govorili o delu komisije, katero je na prejšnjem zasedanju imenoval okr. ljudski odbor z namenom, da pri-Pravi analizo trenutnega stanja o zdravstvu in izdela za-kij učke in predloge za nadaljnji razvoj in izboljšanje zdrav- stvene službe v okraju. Komisija, katero vodi dr. Jože Be-nedik, bo delala predvsem po načelu, kako čimbolj prenesti samoupravljanje do najnižjih enot in bo p svojem delu poročala na enem prihodnjih zasedanj OLO. Na seji so med drugim ugotovili tudi to, da se je stanje v ambulantah tako v njihovem gospodarjenju kot v 'delovanju znatno izboljšalo, odkar se v njih uveljavlja družbeno samoupravljanje. kot gostinska podjetja Hotel ži, o čemer smo pa pisali že v »Evropa« z vključenim poslov- zadn1i gtevilki nag j* nim mestom »Buffet kolodvor« ^j,____... ,___, ___.7*. in »Delikatesa« z vključenimi mesti v kino-čakalnicah kina »Storžič«, »Svoboda« in »Partizan«. Samostojna večja gostišča bodo gostilna pri »Peterčku«, pri »Starem Mayrju« in »Restavracija Kranj«. Kot samostojna manjša gostišča pa bo Odborniki bodo sklepali tudi o uvedbi posebnih turističnih taks, ki pa bodo le dodatek in prometnemu davku. Razen tega bodo na seji skle- Zaradi tega se odbor trudi, da bi pridobil tudi kmečko prebivalstvo. Prav bi bilo, da bi še ostale množične organizacije pomagale RK pri tej humani akciji. Se za tista v ter 90 kosov obleke in čevljev. Nato je pričela široka akcija. 15. junija so oddali poplavljen-cem v Celju 440 kosov obleke in 60.000 din v gotovini. Kmetijska zadruga Kamnik pa je peljala v Celje moko in žito posebej velja to v skupni vrednosti 100.000 din. kmečkih naseljih, že obstoječim mestnim taksam Pomo- 5e ni zaključena. Zdaj v tednu TBC je kamniški RK zbirajo predvsem krompir, za organiziral uspešna zdravstve- katerega so jih zaprosili priza- na predavanja po vseh tovar- pali tudi o razrešitvi doseda- deti prebivalci. Tudi podmla- nah in nekaterih vaseh. Zdrav- njih odborniških komisij, kate- dek RK se je izkazal. Najprej niki so se tej dolžnosti radi od- do proglašene — restavracija rim Je ze potekel mandat ter so se odzvale šole v Kamniku, zvali. »Kranjski dvor«, gostilna »Ko- izvolili nove. Tunjicah, Mekinjah in Vranji Za 10-letnico ustanovitve RK kra«, gostilna »Pod Joštom«, Razpravljali bodo tudi o pre- Peči- Slovenije bodo člani RK iz »Gaštej«, gostilna »Zlata riba« dlogih komisije o imenovanju Tudi sicer je mestni odbor Kamnika obiskali Gradac v in »Buffet Kostanjevica«. Uki- direktorjev posameznih podje- RK zelo delaven. Zdaj je v te- Beli Krajini. TRDEN DNI PO SVETU LABURISTI NA KITAJSKEM Delegacija angleških labu-ristov bo avgusta obiskala Kitajsko. V Peking bo odpotovala preko Sovjetske zveze. Poznavalci pravijo, da bo to doslej najmočnejša laburistična delegacija, ki bo o-biskala neko tujo državo. »REVOLUCIJA MED REVOLUCIONARJI« Polkovnik Ahmed Savki, ki je julija 1952. leta poveljeval garniziji v Kairu in sodeloval v revolucionarnem gibanju egiptovskih oficirjev, je bil preteklo nedeljo postavljen pred sodišče pod obtožbo, da je koval zaroto proti sedanjemu režimu. SPOPAD NA MEJI Izraelska vojaška patrulja je vdrla na jordansko ozemlje in pri tem enega jordanskega vojaka ubila, enega pa ranila. Napad je bil izvršen v okolici Betlehema. Po intervenciji jordanske narodne garde pa so se Izraelci u-maknili in pustili na mestu tri mrliče. Kmalu zatem je vdrla na jordansko ozemlje patrulja, močna okoli 100 vojakov, da bi pobrala mrtve vojake. Pri tem je prišlo do streljanja z avtomatskim o-rožjem in metalcem min. VDOR V GUATEMALO Nasprotniki legalne guate-malske vlade so preteklo soboto pričeli napad na Gua-temalo. Ilegalne čete so prišle iz zbirališč v državi Honduras. Po vesteh iz Mehike je napadalcev okoli 5.000. Takoj naslednji dan se je sestal Varnostni svet, da prouči nastali položaj in pretrese pritožbo Guatemale pri VS, ki je članica Združenih narodov. Dobro poučeni viri trdijo, da Guatemala nima posebno veliko pričakovati od ZN, ker je večina članov VS proti akciji OZN. Napad na Guatemalo je verjetno povzročil zakon, s katerim so Guatemalci podržavili plantaže ameriškega podjetja U-nited Fruit Companv in zemljo razdelili kmetom. SESTANEK CU EN LAJ — MENDES FRANCE Sovjetska telegrafska agencija je sporočila, da bo kitajski zunanji minister Cu En Laj odpotoval v Bern, kjer se bo sestal z novim ministrskim preds. Francije Mendes Franceom. Cenjene bralce obveščamo, da je rubrika MPet minut po teleta« nu" danes izostala, ker preds. ObLO Men« geš ni imel časa. Ueč zdraue pijače Zakaj ni đobM v gostilnah sadnih sokov? Sadni in grozdni sokovi spa- nega soka je njihova narav- Poraba vina pri nas v pri- dajo med brezalkoholne na sestava. Obdržijo aromo in merjavi z drugimi deželami raz- pijače. Nekateri jih ime- okus sadja, katerega smo pre- meroma ni velika. V Franciji nujejo tekoče sadje ali tekoče delali. Ne vsebujejo alkohola, pride na prebivalca 140 1 vina grozdje, ker zadržijo vse last- Uporabljamo jih lahko kot hra- letno, v Italiji 95 1, v Švici 39 nosti svežega sadja oziroma no, osvežujočo pijačo, ali kot 1 in v Jugoslaviji 28 1. Veliko grozdja, čeprav so predelani v zdravilo. V Italiji, Franciji in več pa popijemo pri nas žga- tekočino. Najvažnejše sestavina nekaterih drugih državah ima- nja. Žganje vsebuje znatno ve- sokov je sladkor, ki ima veliko jo zdravilišča, v katerih zdra- čji procent alkohola in je zato hranilno vrednost. Razen tega vijo bolnike z grozdjem in neprimerno bolj škodljivo, je lahko prebavljiv ter hitro grozdnimi sokovi. V mnogih dr- * preide v kri. Liter grozdnega žavah zavzema proizvdnja Znano je, da je uživanje al- soka daje 900 kalorij. Razen grozdnih sokov v zadnjih letih kohola v čezmernih količinah sladkorja vsebujejo sadni in večji obseg kot proizvodnja vi- zelo škodljivo. Ce pa se vpra- grozdni soki razne kisline kot na. šamo, kaj smo na Gorenjskem so jabolčna, vinska in nekatere V Jugoslaviji izkoristimo na storili za preprečevanje alkoho- druge, Važen sestavni del so ta način zelo malo sadja, še lizma in za razširjenje ter pro- vsekakor vitamini, ki jih pri manj pa grozdja, kar predstav- pagando sadnih sokov kot osve- pravilni predelavi sadja in lja dvojno škodo. S predelavo žilne in hranljive pijače, si lah- grozdja v sokove v celoti ohra- sadja v žganje ali mošt izgubi- ko odgovorimo, da skoraj nič. nimo. mo največ dragocenih sestavin Zanimiva je ugotovitev, da v Grozdni sokovi vsebujejo pov- svežega sadja: vitamine, kisline, Kranju razen v eni gostilni, ni- prečno 75 — 85% vode, 5—20°/j tanin in sladkor. Zadnji pri tem kjer ni moč dobiti sadnih so- sladkorja, 1—3°/o raznih kislin, prevre v alkohol, ki je pravza- kov. Verjetno tudi drugje ni nič ostalo odpade na druge spojine, prav strup. Pri stalnem uživa- boljše. ki so zastopane v manjši meri. nju alkoholnih pijač nastopa Seveda pa bo naše prizadeva- Iz zgoraj navedenih podat- počasen razkroj notranjih orga- nje, da zajezimo pijančevanje kov lahko ugotovimo, da so nov (želodec, ledvice, srce, je- zelo nepomembno in neučinko- sadni in grozdni sokovi važen tra itd.). Posebno pa pri tem vito, če se bodo gostilničarji dodatek prehrani, zlasti fizič- trpi živčevje. Zaradi okvare or- in gostinski obrati branili to« nim delavcem, športnikom in ganov se skrajša življenjska čiti brezalkoholne sadne soko- oslabelim osebom Največja doba. V vinorodnih krajih je ve, češ da je to nemogoče, ker prednost sadnih sokov in grozd- umrljivost večja. Velik nagradni natečaj Obvestilo Okrajni odbor ZB NOV Kranj obvešča vse otroke padlih borcev in žrtev fašističnega terorja okraja Kranj, da bodo poslani na letovanje v kolonije po sledečem vrstnem redu: 1. Kolonija, ki bo letovala na Sušaku v času od 2. julija do 24. julija 1954 — v to kolonijo so vključeni otroci iz Kranja, Cerkelj, občine Jezersko in Besnica. Zbirališče otrok je 2. VII. 1954 v Mladinskem domu v Kranju ob 9. uri. Odhod z vlakom 11.30 iz Kranja. 2. Kolonija, ki bo letovala v Brežicah v času od 5. do 27. julija — v to kolonijo so vključeni otroci iz Kranja in občine Šenčurja in Cerkelj. Zbirališče je 5. julija od 8 do 9 ure v Mladinskem domu v Kranju. Odhod z vlakom ob 11.30 uri. 3. Kolonija, ki bo letovala v Brežicah v času 28. julija do 19. avgusta — v to kolonijo so vključeni otroci iz mesta Kranja. Zbirališče je 28. julija od 8 do 9 ure v Mladinskem domu v Kranju. Odhod z vlakom ob 11.30 uri iz Kranja. 4. Kolonija, ki bo letovala v Novem mestu v času od 5. do 27. julija — v to kolonijo so vključeni otroci iz mesta Tržiča in občine Goric. Zbirališče je 5. julija od 8 do 9 ure v Mladinskem domu v Kranju.Odhod z vlakom ob 11.30 uri iz Kranja. 5. Kolonija, ki bo letovala v Novem mestu v času od 28. julija do 19. avgusta — v to kolonijo so vključeni otroci iz občin: Zabnice, Predoselj in Naklega. Zbirališče je 28. julija od 8 do 9 ure v Mladinskem domu v Kranju. Odhod z vlakom 11.30 iz Kranja. 6. Kolonija, ki bo letovala v Dolenjskih toplicah v času od 5. do 27. julija — v to kolonijo so vključeni otroci iz občin: Šk. Loke, Železnikov in Sovodnja. Zbirališče v Šk. Loki. 7. Kolonija, ki bo letovala v Dolenjskih toplicah v času od 28. julija do 19. avgusta — v to kolonijo so vključeni otroci iz občin: Gorenje vasi in Poljan. Zbirališče je v Šk. Loki. 8. Kolonija, ki bo letovala v Splitu v času od 7. do 28. avgusta — v to kolonijo so vključeni otroci iz Kranja, Škofje Loke, Tržiča, Zirov, Selc in Zalega loga. Zbirališče za kraje: Kranj, Tržič je v Kranju 7. avgusta od 8. do 9. ure v Mladinskem domu v Kranju. Za kraje: Ziri, Selca, Zali log je zbirališče v Šk. Loki. Vodstvo kolonij prevzamejo stari borci iz kranjskega okraja, kateri bodo otrokom nudili v času letovanja največ pomoči. Spoznavali jih bodo s časi NOB v kateri so njihovi starši darovali svoje življenje za pridobitve, katere danes uživamo. OKRAJNI ODBOR ZB NOV — KRANJ Uredništvo »Glasu Gorenjske« dobiva vsak dan nove prispevke za velik nagradni natečaj. Število dobitkov je v tem tednu naraslo na 30, skupna vrednost vseh nagrad pa je že presegla 70.000.— dinarjev. V tem tednu sta prispevali svoji nagradi trgovski podjeti »Kokra in »Merkur« iz Kranja in tovarna »Titan« iz Kamnika. Trgovsko podjetje »Kokra« je prispevalo srajco iz popelina, trgovsko podjetje »Merkur« kompletni rezbarski pribor, tovarna »Titan« pa strojček za rezanje mesa Se teden, dva in nagradni natečaj bo začel. Do takrat pa si zanesljivo priskrbite naš list Pomoč poplavljeneem 200.000 dinarjev družinam ponesrečenih rudarjev v Bosni - 800.000 din prizadetim krajem v krškem okraju Akcija za zbiranje pomoči po uspehOj saj so zbrali skupno poplavah prizadetim krajem 968 kosov raznih oblačil in pe-celjskega in ostalih okrajev se rila v vrednosti 263.970 dinar-bliža koncu. Povsod so že zbra- jev, medtem ko so samb. v deli skoraj dokončne podatke o narju zbrali 104.516 dinarjev. &LU>Ix" L.Sl£ri?L?*-l0 višini pomoči. Od teh zneskov je zbral mestni Okrajni odbor Rdečega križa odbor Rdečega križa v Kranju v Kranju, ki je skupaj s So- ??-„1^J.dl"ariey v denarju in za cialistično zvezo vodil akcijo zbiranja je dosegel prav lepe se jm le-ti pokvarijo zaradi majhnega števila ljudi, ki jih pijejo. Samo za redke pivce, kateri jih zahtevajo pa se steklenic ne izplača posebej odpirati. Zanimivo je tudi mnen-nje gostinskega obrata »Zlata riba«, ki pravi, da se jim točenje nealkoholnih pijač sploh ne izplača in da se da bolje zaslužiti z vinom in žganjem. Brez dvoma bo potrebno ne- treba naše gostinske obrate pre pričati, da če že prodaja sadnih sokov ne nudi velikega zaslužka, pa njihovo uživanje koristi zdravju naših ljudi. 263.970 dinarjev blaga, občinski odbor Rdečega križa Cerklje 11.140 dinarjev, Smlednik 9.646 dinarjev in gimnazija v Dupljah 1.140 dinarjev. Prešernovo gledališče v Kranju je prispevalo 80.000 dinar-Letos bo domžalska godba na V območju domžalske občine Jev, znesek, ki jim je bil dan pihala proslavila 70-letnico svo- sta letošnjo zimo delovali dve na razpolago za dvodnevni iz-jega obstoja. kmetijsko-gospodarski šoli: pr- V ta namen je pred nekaj Va v Dragomlju, druga pa v dnevi sklicala SZDL zastopnike Dobu. Sprehod po Domžalah let v Koper. Okrajni ljudski odbor v Kranju pa je na svoji zadnji seji vseh množičnih organizacij, da sklenil darovati še 800.000 di- Pri pouku sodelujejo priznani dariev nrizadetim kraiem v so izvolili prireditveni odbor za . , . , . , . „ L»L„,5^ uaijev pnzdueum Krajtm v ~ < * .. '------" strokovnjaki, ki predavajo stro- krškem okraju in 200.000 di- kovne predmete, medtem ko so narjev družinam ponesrečenih predavali splošno izobraževalne rudarjev rudnika »Ugljcvlk« v predmete priznani šolniki bliž- Banovičih. proslavo. Predsednik je tovariš Alfonz Savnik. V tem odboru sodelujejo še Janko Cotman, Štefka Mazovec, Alojz Miiller, Albin Hvastja, Jože Tratnik in Dolfe Prešeren. Pred kratkim so v Godbenem domu v Domžalah priredile u-čenke oblačilne stroke Vajeniških šol iz Kamnika, Mengša in Domžal modno revijo. Veliko zanimanje za revijo so pokazala zlasti domžalska dekleta in žene, ki so dodobra napolnile dvorano. Prireditev je njih šol. Obe šoli vzdržuje Okraj. ljud. odbor Ljubljana-okolica Po prizadevanju upravitelja dragomeljske šole tov. Porente je kmečka mladina ob zaključku leta priredila zanimivo ekskurzijo. Obiskali so Lože v Vipavski dolini, Lipico in državno posestvo v Prestranku. V poletnih bila nekaj svojevrstnega in je mesecih bodo preizkusili svoje žela pri občinstvu veliko odo- znanje pri praktičnem delu na bravanje. državnem posestvu na Pšati. Evropa in mi Naddržavna oblast ali enakopravno sodelovanje ? malu po II. svetovni voj- Ameriška gospodarska pomoč, ni so tisti, ki so potovali ki jo je Evropa prejemala v po deželah zahodne Evro- prvih povojnih letih, je bila za pe, poslušali zahodne radijske klavrno stanje evropskega go- postaje ali prebirali nemški, spodarstva vsekakor velika po- V""T """""T...T" u~ K i • i- -i xi • i- i r ,r • . /m darske in politične nagibe, med Evrope so vse polne lepih be- francoski ah angleški tisk, več- treba. V isti meri pa je bila krat zadeli na glasne, kar buč- potrebna tudi no propagirane misli o zedinje- vam Amerike, nju Evrope, o »Združenih dr- porastu svoje žavah Evrope«, »evropski poli- vodnje niso več mogle meni nič ciji« in »evropskem potnem li- — tebi nič nazaj na predvojno, stu«. Ta propaganda je postala dokaj nižjo proizvodnjo. »Izvo- še dosti bolj močna ob nastopu tako imenovanega Marshallove- samo angleško geslo. Marshal- ga plana ameriške pomoči go- lov plan, kakor koli je bil ko- zahteve. Ker države zah. Evro- električne energije pa se še ni- na podjetja in pospešiti delova- pe nikakor niso mogle dopusti- sta ostvarili. nje koristnejših, preseliti od- ti resnične gospodarske integra- Zamisel o politični integraciji večno delovno silo in uravno- cije, ki bi z ozirom na konku- je še dosti bolj daleč od svoje- težiti mezde. Vse to bi bilo renco cenejšega blaga iz dru- ga uresničenja. Obstoji sicer seveda mogoče samo s pomoč- gih dežel pripeljala njihovo Evropska posvetovalna skupšči- jo nove naddržavne oblasti, t. j. proizvodnjo v neizbežno slepo na, toda mnogi se vprašujejo, če bi se posamezne države od- ulico, so morale privoliti vsaj v ali bi bila politična scena na rekle svoje suverenosti in svo- Knavidezno integracijo. Morale našem kontinentu sploh kako ia pooblastila prenesle na ev-malu po II. svetovni voj- Ameriška gospodarska pomoč, „ , v flt » , u- « j . . K 1, ^ , . r, . n • ....... . . „ so Združenim državam Ameri- bistveno drugačna, četudi te or- ropske ustanove. Zamisel je vini so tisti, ki so potovali ki jo je Evropa prejemala v , , .. . . ,. . „ . ,7,,~ . T: , , , . „ "~ ,l*„i„u ^„v,^„^. tp,____ »...»(.'i, L ke Pokazati vsaj pripravljenost ganizacije ne bi bilo. Tu so na- deti lepa, toda ze ob prvem za kasnejšo integracijo. Ce k črti zelo dalekosežni. Vse tri koraku je naletela na nepre- temu dodamo še druge "~«-o- glavne klerikalne stranke zah. mostljiv odpor vseh zahodnoevropskih dežel. katerimi nevarnost pred sovjet- sed o bodoči »Zedinjeni Evro- Riln na hi seveda novcem krat zadeli na glasne, kar buč- potrebna tudi Združenim drza- , _ , ^ . J, t ... ž a 7™ J ano pa D1 seveaa povsem . ,. j- • . ., , . z sko agresijo gotovo ni na zad- pi« kot federacm raznih za- nanačnn če hi \7 v^pea teea no propagirane misli o zedinje- vam Amerike, ki po ogromnem t ■_■ " r , , ., ,J» ™ napačno, ce di iz vsega tega e medvojne proiz- n;,em mestu- Pridemo do tiste- hodnoevropskih držav, ki bi na- sklepali, da je integracija nega, kar se je v preteklih letih njo prenesle svojo nacionalno mogoča. Pravzaprav se je že v zahodni Evropi že uresničilo, suverenost. Avstrijski socialisti začela, čeprav ne tako, kakor Tu je najprej zamisel o go- cel° trdiJ°. da se socializem So si jo zamislili njeni avtorji, še dosti bolj*m"očna ob nastopu zi ali propadi!« nikakor ni bilo spodarski integraciji. Na tem sploh ne more uresničiti dru- Ce integracija pomeni določeno področju je bila ustanovljena gače kakor prav v federativni delitev dela znotraj neke celo-Evropska plačilna unija, nekak- zedinjeni Evropi. Vsemu temu te, potem jo je videti pred-spodarsko oslabljenim evrop- risten za olajšanje težkega po- šno centralno evropsko mesto navkljub pa se že ob bežnem vsem v povečanem gospodarskim deželam. Takrat je tudi ložaja izčrpanih evropskih de- za obračunavanje in kreditira- Pogledu na današnje politično skem sodelovanju evropskih dr-sovjetska propaganda pričela žel, je pomenil tudi za problem nJe Plačevanj med posameznimi stanje z lahkoto ugotovi, da so žav, v povečanem obsegu med-trobiti v svojo protievropsko po- nakopičenih ameriških rezerv evropskimi državami, ki posa- nasprotja med posameznimi dr- evropske trgovine, stalni koor-zavno in napadati vsakogar, ki nekakšno rešitev. Da je bila ta meznim deželam olajšuje neo- zfcinstvo, ki sicer nad njegovimi nastopi ni ravno navdušeno KONCERT PEVSKEGA ZBORA Konec glasb, sezone v Kranju je zaključil koncert pevskega zbora »France Prešeren«, ki je bil vsekakor višek glasbenega poustvarjanja v Kranju. Zbor je priredil stilni koncert narodnih pesmi. Narodna pesem, ita večni vir, kot jo imenuje skladatelj La-jovic, je bila že od nekdaj predmet glasbenih obdelav naših glasbenikov. Priredbe narodnih pesmi gotovo niso lahke. Naš koncert je obsegal priredbe Miheliča, Liparja, Preglja, Bučarja, Adamiča, Marol-ta, Dovgana, Simonitija, Kra-molca in Vrabca. Vse priredbe niso kvalitetne, marsikje se je čutila praznina. Najbolj nas je zanimal Lipar. Lipar je učenec Osterca, ki je zastopal utilitaristično smer v glasbi. Lipar hodi svoja pota. Tudi priredbe narodnih pesmi so zanj značilne. Rad uporablja poli-fonsko obliko, ki daje skladbam večjo barvitost in globljo izrazno moč. Posebno značilne so v tem pogledu Od oglarja, Mi ptičica zapoje, Baba ide na gosti in Barčica. Ženski pevski zbor je homogeno |telo in njegova glasovna barvitost je zelo izenačena; zlasti polno zvene fundamentalni glasovi. Tehnika petja zboru ne dela težav, zato poje lepo sproščeno, če je treba zadržano, ter dosega zelo lepe dinamične efekte. Istrani so navdušeno sprejeli kranjsko mladino Kranjska mladinska kulturna ekipa je z uspehom gostovala na mladinskem slovensko-hr-vaškem festivalu v Jugoslovanski coni STO y času od 13. do 20. junija 1954. Mladinsko skupino so sestavljali: ženski mladinski komorni zbor pod vodstvom prof. Petra Liparja, solista Majda Habjan in Daro Zvab, pianist Leon Engelman in instrumentalni trio dijakov Tekstilnega tehnikuma. Skupina je z izbranim in kvalitetnim celovečernim sporedom , nastopala v koprskem okraju, in sicer: v Antonu, Kortah, Kopru, Ospu, Šmarjah in v radiu Koper. V vseh krajih so skupino prisrčno sprejeli. Dvorane v novozgrajenih kulturnih domovih, ki lahko sprejmejo do 800 ljudi, so bile povsod popolnoma zasedene. Z nenehnim aplavdi-ranjem je publika zahtevala ponovitev nekaterih glasbenih točk. V nadvse prisrčnem in toplem razpoloženju je naša skupina obljubila, da bo v teh krajih ponovno gostovala in s tem še bolj utrdila vez med slovenskim ljudstvom naše Istre in delovno mladino Kranja. Pri vseh naših prireditvah so prisostvovali tudi člani CK in Glavnega odbora ljudske mladine Slovenije. Po izvajanem sporedu je naša mladina ostala še dolgo v razgovoru s tamkajšnjim prebivalstvom in izmenjala misli o vsestranskem sodelovanju na področju ustvarjanja socialistične kulture. Kranjska mladina je s temi svojimi nastopi dokazala svojo socialistično zavest ter visoko kulturno stopnjo. Nepozabni pa ji bodo ostali v spominu hvaležni poslušalci ter zavedno slovensko istrsko ljudstvo. Moški zbor je od zadnjega koncerta lepo napredoval: glasovi so bili zliti, izstopanja ni bilo, fundamentalni glasovi so dobili mehkejšo barvo, medtem ko tenorju te mehkobe še manjka. Zelo simpatično in mogočno glasbeno telo je mešani zbor, ki bi ga bilo (vsekakor treba obdržati. Le razmerje moških in ženskih glasov je potrebno izenačiti. Z lepimi glasbenimi fi-nesami je bila odpeta pesem Tam kjer teče bistra Žila, do-čim tehnično bolj zahtevna Vrabčeva Polževa ženitev ni prišla toliko do izraza. Peter Lipar, ki je dirigiral vseh dvaindvajset pesmi na pamet, je vsekakor vreden občudovanja. Njegova interpretacija narodnih pesmi je zanj značilna, ker hoče pesem prikazati čimbolj nepotvorjeno, tako kot jo poje ljudstvo. Ce še povemo, da je bila dikcija, dinamika in artikulacija na lepi višini in da so tudi solisti dobro rešili svojo nalogo, smo s item dovolj podčrtali kvaliteto vseh treh zborov. Morda bi bilo potrebno posvetiti nekoliko več pažnje še agogiki, ki najbolj izraža vsebino petja ter zlasti smiselnemu izpreminjanju tempa, ki je znan pod imenom »tempo rubato«. Obenem z zletom »Svobod« /v Završnici so se tudi taborniki •>Rodu jeklarjev« z Jesenic na predvečer zleta utaborili na prelepem kraju ob jezeru Završnica. Izkoristili smo priložnost in jih obiskali. skih Toplicah, v Bodeščah pri Bledu itd. Letošnji tabor ob Završnici bo ostal čez vse poletje, saj bo v njem taborilo več izmen mladincev. Sedaj jih tabori 80. Vsaka izmena bo taborila tri te- Taborniki »Rodu jeklarjev« z Jesenic taborijo ob završniškem jezeru V razgovoru so nam povedali, da je »Rod jeklarjev« veja Zveze tabornikov Slovenije In ima v svojem sestavu tri družine s 140 člani, vsaka družina pa ima več vodov, v katerih je 8—10 tabornikov. To ni njihovo prvo taborjenje, ker so doslej že taborili v Dolenj- »Delo z mladino ni težk Zveza društev prijateljev mladine obstoji v kranjskem o-kraju že nad dve leti. V tem času je bilo žal zelo malo napravljenega. Vzroki za to so predvsem v omalovažujočem stališču in premajhni zainteresiranosti odgovornih ljudi. V okraju so sedaj tri društva, in sicer v Tržiču, Zireh in v Kranju. Omejujejo pa se bolj na občasne akcije, pri katerih dosegajo trenutne uspehe, vendar take vrste delavnost ne more roditi posebnih rezultatov v vzgojnem, socialnem, zdravstve-em in političnem pogledu. Važna je zlasti skrb za politično usmerjanje mladih ljudi. V zadnjih mesecih se je položaj izboljšal, pri čemer imajo zasluge predvsem vodilni komunisti in Socialistična zveza. Uspehi so se hitro pokazali. Našo javnost moramo obvestiti o tem, da so letos pionirji lepo praznovali Titov rojstni dan, pa tudi starejša mladina je sodelovala pri teh proslavah. Prirejali so samostojne akademije in druge ljubeznijo voditi. Okrajni odbor Zveze se zato obrača na vse, ki kakorkoli lahko pomagajo pri vzgojnem delu z mladino. Ob takem sodelovanju in skrbi za mladino bodo šele nastopili pravi pogoji za ustanavljanje društev prijateljev mladine vsepovsod. Interes staršev Tudi na Jav ornih u in Koroški Beli t na ^Svobodo" svoje tradicije Preteklo soboto zvečer je bil V šolski dvorani na Kor. Beli lil. redni letni občni zbor DPD »Svoboda« Javornik - Koroška Bela, katerega se je udeležilo lepo število članov. »Vse 'naše delo teče v treh Prostorih, katere uporabljajo še druge organizacije oziroma šola. Tako so šahisti v sobi pri Bručanu, kjer imajo svoj prostor tudi upokojenci, odbor ZB In SZDL, vsi glasbeni odseki Pa v neprimerni sobi pri Konjiču. Dramska družina gostuje v šolski telovadnici, ki \je obenem tudi kino dvorana. Prav v tem, da nimamo lastnih prostorov je vzrok, da naše |delo ni tako uspešno in z vključitvijo mladine v društvo skoraj ne nioremo računati. Poživiti jmo-ramo akcijo za gradnjo novega kulturnega doma, če hočemo izboljšati naše delo « Takole nekako je zaključil svoje poročilo Predsednik društva tov. France Treven. Za njim so poročali tudi vodje poedmih sekcij in skupin. DPD »Svoboda« na Javorni- ku - Koroška Bela je med najboljšimi na Gorenjskem. Društvo je letos slavilo 30-letnico svojega obstoja. Danes šteje »Svoboda« na Javorniku že o-koli 360 članov in ima več sekcij, ki so v zadnji sezoni znatno napredovale. Središče kulturnega delovanja v društvu je dramska skupina. V tej sezoni je imela 15 predstav. Dela so bila dobro izbrana in solidno izvajana, organizacijsko pa bi se dalo še marsikaj papraviti. Tudi pevski zbor je napredoval in imel v zadnjih mesecih vrsto uspelih nastopov. Na reviji pevskih zborov radovljiškega okraja, ki je bila pred nedavnim na Jesenicah, pa je zbor osvojil prvo mesto. Podobno oceno bi lahko dali za godbo, tamburaški zbor in šahovski odsek, medtem ko se ljudska univerza in ideološki krožek nista mogla uspešno razviti. Godba je ob vsaki priliki prispevala svoj delež in igrala ob raznih prireditvah in manifestacijah za Trst. Po ocenitvah šestmesečnega tekmovanja je ja- vorniška godba dosegla prvo mesto med godbami na Gorenjskem. Tamburaški zbor je delaven in druži same mlade člane ter jih vzgaja v ljubezni do glasbe. Prav gotovo je temu poletu znatno pripomoglo tekmovanje, ki so ga kulturna društva radovljiškega okraja začela lani na pobudo OSS Jesenice. Poleg »Svobod« so se tekmovanja u-deležila tudi ostala kult. društva okraja in so ga v (nedeljo veličastno zaključila na zletu delovnih ljudi Gorenjske v Završnici pod Stolom. Z nastopa učencev selške osnovne šole nastope. Pionirji so tudi nadvse lepo in razvesesljivo izvedli prvo pionirsko štafeto v kranjskem okraju. Pritekli so iz Tržiča, Jezerskega, Železnikov in Zirov. Stafetno palico so ponesli prav do Ljubljane. Sodelovalo je nad 3000 pionirjev. »Delo z mladino ni težko, le pomagati ji je treba in jo z za delo društva bi ne smel biti nič manjši, kakor je njihovo zanimanje za vzgojo otrok na roditeljskih sestankih. To so cilji, ki jih moramo doseči v korist mladine in njenih staršev,« je dejal tov. Resman, predsednik Okrajnega odbora Zveze v razgovoru z našim sodelavcem. dne. Razen lepih izletov v okolico pa bodo imeli taborniki tudi svojo taborno šolo, v kateri se bodo naučili orientacije v naravi, streljanja, hoje, vezanja ipd. Posamezni vodi pa se pripravljajo tudi na daljše izlete. Nekateri nameravajo letos s kolesi oditi v Avstrijo, drugi zopet v Istro in Dalmacijo. Veliko materialno in moralno pomoč pri delu jim nudi LOMO Jesenice in seveda tudi Železarna. Denarno pa si taborniki ludi sami pomagajo z zbiranjem starega železa, razbitega stekla. pogozdovanjem in nabiranjem zdravilnih zelišč. Na zletu so taborniki razvili svoj prapor, kateremu |je ku-moval predsednik OLO Radovljica tov. Milan Kristan. Za obilno, dobro in raznoliko hrano po petkrat dnevno poskrbi njihova že znana taborniška mama — Ana Kelih. Tudi mi se pridružujemo (njihovemu veselju in jim želimo mnogo uspehov in prijetnega razvedrila. Jeseniški vrtec je zaključil šolsko leto Minuli petek so se zbrali v vrtcu na Jesenicah, ki je daleč naokrog eden najlepših, k zaključni prireditvi. Pa ne samo cicibani in pionirji. To pot je bilo skoraj večje število staršev in ostalih odraslih. Zaključni prireditvi, ki jo je pripravil vzgojni kader vrtca, so sledili z velikim zanimanjem in dali priznanje pravilni vzgoji naših najmlajših. Starši, ki imajo svoje otroke v vrtcu, se zahvaljujejo tov. upravnici Ančki in vsemu ostalemu vzgojnemu o-sebju za nenehno skrb pri vzgoji zaupanih jim otrok. Kamniški dijaki so marljivi Na gimnaziji v Kamniku so dijaki pod vodstvom prof. Zuž-kove pripravili pravljično igro Martin Napuhek«, ki so jo izdajali ob zaključku šolskega le-Velika dvorana kulturnega doma je bila polna dijakov, staršev in ostalega občinstva. V ^Vodnem govoru ije ravnatelj ^ah analiziral učne uspehe. Na ^avodu je z uspehom končalo š°lsko leto 68% dijakov, kar je *a 5»/o boljše od lanskoletnih feZultatov. V višjih razredih je ,sPeh 77%. Dijaki so sodelovaje v mnogih delovnih akcijah ,n samo za ureditev športnega ^rišča in telovadišča ob gimna-lJi so prispevali 3000 delovnih Sodelovali so tudi pri vseh ?flreditvah in proslavah. 56 u-£ncev je bilo ob koncu šol-.ega leta obdarovanih s knjiž-ltni nagradami. Največ so jih podarili delovni kolektivi naših tovarn in svet za prosveto pri LOMO Kamnik. Letos je že drugi rod maturi-ral na kamniški gimnaziji. Vseh 20 osmošolcev je bilo pripušče-nih k zrelostnemu izpitu, ki so ga tudi vsi z uspehom opravili. To je redek primer, vendar je bil ta razred vsa leta najboljši na zavodu. Maturitetni komisiji je predsedoval dr. Anton Grad. Maturo so opravili Matilda Balantič, Ljudmila Cotman (z odliko), Tatjana Divjak, Breda Gostič, Julijana Matjan, Marija Pucelj, Anica Roje, Marija Skerjanc, Martina Škorjanc, Marjeta Ziherl, Janez Bogatej, Anton Lah, Miha iNarad, Franc Premk, Bojan Rebolj, Franc Rode, Marko Rode, Ivan Smole (z odliko), Mirko Stiplovšek, in Gregor Švajger. 1 Okrevališče Zveze slepih Jugoslavije na Okroglem je na lepem kraju sredi zelenja. Pod njim se vije zelena Sava. Le dobro uro hoda je od Kranja. Tja prihajajo na oddih in letovišče slepi iz vse države. — Pridite enkrat itudi k nam pogledat — se je glasilo povabilo upravnika okrevališča. In res smo se pred dnevi napotili na Okroglo iz |željo, .obiskati in seznaniti naše bralce o pravzaprav svojevrstnem življenju slepih. Z negotovimi občutki in /določenim nemirom sem odhajal mednje. Se nikdar nisem imel priložnosti, pogovarjati se z njimi. Priznam, da zaradi Ite-ga, ker mi je bilo nekako nerodno. Toda ta čuden občutek je kaj kmalu izginil, ko sem se bližal gradiču, v katerem slepi stanujejo in tudi že med potjo sem jih srečeval. Pogovarjali so se živahno in veselo, grupica, ki je sedela na klopi pod drevesom, ipa je prav lepo pela. Ogledal sem si njihovo bivališče in okolico. Lep gradič je. Povsod red in snaga, saj je bilo vse poslopje pred sezono popolnoma prebeljeno. Sedaj je v njem 32 slepih iz vseh krajev Jugoslavije, čeprav je prostora za 38. Tu so tudi slepi iz daljne Makedonije in Crne gore. — Sedaj, ko še ni sezone, pa .,Ko bi spet videla" Z obiska pri slepih na Okroglem tudi vreme nam Ibo kakor vse kaže letos nagajalo — je dejal tovariš upravnik, — je še nekaj ležišč na razpolago, vendar ho v juliju in avgustu o-krevališče polno zasedeno. Drugače pa je bilo lansko leto, ko jih je prišlo celo 16 več kot jih sploh lahko sprejmemo. Hoteli so na vsak način ostati in so spali kar na seniku. Letos pa bo v tem pogledu dosti bolje, saj ,bodo v najkrajšem času iz-gotovljene 3 sobe nad gospodarskim poslopjem. Ko sva se tako s tovarišem upravnikom razgovarjala, so bili vsi ravno na kosilu in počakati sem moral, da bi se lahko s katerim od njih pogovoril. Opozorili so me, da je med njimi tudi slepo dekle, ki se u-kvarja s pesništvom. Zelo £em bil radoveden in sem jo po kosilu poprosil, da mi pove katero svojih pesmi. ' Pesmi so bile lepe in doživete, v vseh pa se odraža 0-tožnost, ki slepe zaradi lizgub-ljenega vida najbolj teži. To je bila 26-letna Katica Lukić iz Teslica v Bosni, (sedaj živi v Osijeku. Dela! Zaposlena je v podjetju slepih, kjer izdelujejo razne pletarske izdelke. — Zdravim se! — mi je dejala, z glasom polnim upanja. Popolnoma sem oslepela leta 1944. Pred tremi leti sem se pa začela zdraviti. Vsako leto odhajam v Sarajevo k zdravniku. Upam, in tudi zdravnik je mnenja, da bom zopet videla. Ko bi se to zgodilo, bi bila najsrečnejša na svetu. Vendar zdravljenje zelo počasi napreduje. \ Čeprav se mi je zdelo vprašanje, kako ji je všeč y Sloveniji, zelo neumestno in morda celo žaljivo, mi je iz navade ušlo z jezika. Njen odgovor me je presenetil. — Lepo je, prvič sem v Sloveniji, a upam, da ne zadnjič. Lega okrevališča je prav lepa, saj poznam že skoraj vso okolico. In ne samo jaz, vsi, ki smo tukaj, smo navdušeni nad prelepo pokrajino. Verjetno sem precej začudeno in zmedeno gledal, zato so mi takoj pojasnili, da imajo po trije slepi enega videčega vodiča. Ti jih vodijo in so ijim okolico do potankosti opisali, tako da vedo, kje šo in kod hodijo. Človek bi mislil, da so sle- pi ljudje, ki so popolnoma obupali nad življenjem, ki so duševno strti. Tudi jaz sem tako mislil. Toda prepričal sem se, da je ravno nasprotno. Videl sem, da znajo slepi tudi delati in se zabavati, saj nekateri prav dobro igrajo (šah, pa tudi domino in druge igre. In tudi delajo, posebno pa slepa mladina. Saj naša skupnost skrbi zanjo. Imamo posebne delavnice za slepe, kjer se le-ti lahko izuče raznih obrti, kjer lahko postanejo (dobri delavci in po svojih močeh tudi prispevajo naši socialistični izgradnji. Prav to jim pa tudi daje občutek enakosti. Vsaka skupina ostane na O-kroglem približno 20 dni, nato pridejo spet drugi. Prihajajo vedno novi, da se razvedre in odpočijejo. Starejši počivajo, medtem ko ao mlajši veselejšl, šalijo se, pojejo in pogovarjajo. Poslovil sem se in odšel poln nenavadnih občutkov, saj je bilo to zame svojevrstno doživetje. Odšel pa sem prepričan, da ljudje, ki vidimo ne znamo svojega vida v zadostni meri ceniti. In ravno zato se dostikrat lahko vse premalo vživimo v položaj in čustva slepih, saj večkrat ne storimo zanje vsega, kar bi lahko. In to jih boli, saj so slepi ljudje izredno tenkočutni in občutljivi. Zakaj samo še leto dni tehnikuma? w * w * W Pomanjkanje strokovnega kadra je še vedno zelo občutno Telovadni nastop V Na Me aH Minuli četrtek so bili na Me- nosti ustanavljanja srednjih nih zakonodajnih organih ob- niški tehnikum s prihodnjim talurškem tehnikumu Železarne strokovnih šol tam, kjer se po- novitev jeseniškega in še dru- šolskim letom zopet 1. razred. Jesenice zaključeni diplomski kaže potreba po njih in kjer gih tehnikumov.« Z uresničitvi- izpiti. Izpite je polagalo 17 kan- obstoje pogoji za normalno de- didatov. S tokratno skupino je lovanje šole. se človeku vsi- dal Metalurški tehnikum, ki je ljuje vprašanje: »Da li je uki- edina tovrstna srednja strokov- nitev jeseniškega tehnikuma u- na šola v državi, že 68 absol- mestna?« Znano je, da je pov- ventov; diplomiranih tehnikov praševanje po absolventih je- metalurške stroke. iRazveselji- seniškega tehnikuma v vseh me- vo je dejstvo, da je kljub te- talurških podjetjih veliko, saj mu, da se kriterij zaostruje iz so to ljudje iz prakse, ki so v jo tega sklepa bi pridobil jese- iz vseh železarn naše države V nedeljo, 20. t. m., so imeli blazini in pri preskokih, za kar Naklem občinski telovadni so želi največ •' priznanja od Vanj bi bili sprejeti kandidati ne šole Naklo-Duplje in Pod- vseh nastopajočih. Mladinci so leta v leto, uspeh letošnjih ab solventov najboljši. Izpitni odbor, ki so ga sestavljali: odposlanec Sveta za prosveto in kulturo LRS ing. Boško Marjano-vić kot predsednik, ravnatelj šole Polde Ulaga kot podpredsednik in člani ing. Leo Knez, ing. Ervin Perne, ing. Lojze Prešererjj, ing. Avgust Karbcj, ing. Marin Gabrovšek, ing. Milan Marolt in prof. Jože Sifrer, se je lahko prepričal o dovoljni splošni in strokovni izobrazbi. Izpitni odbor je na svečan način proglasil vseh 17 absolventov za diplomirane tehnike metalurške stroke. Železarna je nagradila absolvente s plačanim študijskim dopustom, z do dobi štiriletnega šolanja svoje znanje le izpopolnili in postali kot diplomirani metalurški tehniki najboljši obratni srednje strokovni kader, ki je našim podjetjem najbolj potreben. Prav tako je znano, da govore vsakoletne inšpekcije Sveta za prosveto in kulturo LRS šoli le v prid, saj so vsa poročila o inšpekcijah naravnost laskava. Za priznan uspeh šole nosijo glavne zasluge predavatelji, to so profesorji jeseniške gimnazije in strokovnjaki Železarne Jesenice. Se večji delež pa nosi Železarna sama, ki nudi dnevno 4 ure praktičnega pouka in Letošnji absolventi Metalurškega tehnikuma na Jesenicah Malomarnost zadružnikov Za Kranjčane velja Kokrica uro — na koncu nas je bilo še obisk teoretičnega pouka med datkom enotedenskega dopusta delovnim časom. Zaradi tolikš- k odobrenemu rednemu dopu- nega razumevanja Železarne, ki za »izletno točko« ob nedeljskih šest. stu ter s finančno podporo za šolo finansira, in zaradi dose valeto in zaključno ekskurzijo, žen Takega priznanja absolventi je- razmisliti o sklepu Jugoslovan- v-dezu~~bi človek sodil, da t seniškega tehnikuma s strani skih metalurgov v Sisku, ki se . . . podjetja še niso doživeli. glasi: »Ukinitev tovrstnih šol gospodarijo vzorni zadruzn Letošnjim absolventom sledi ni bila umestna in jih je tre- T°da ni vse zlato . le samo še sedanji tretji raz- ba obnoviti. Centralni odbor Občni zbor zadružnikov je bil bil sicer lahko sklepal ob vsa-red, ker se po čl. 42 Uredbe o sindikata metalurških delavcev sklican 5. t. m. ob pol osmih ki udeležbi. Vendar ne gre za strokovnih šolah delavski teh- Jugoslavije naj preko Central- zvečer. Ob določeni uri je bilo to. Zadružniki so izvolili upr. nikumi postopno ukinjajo. Ker nega odbora Zveze sindikatov v dvorani le 7 ljudi (med nji- odbor, ki so mu zaupali vod-pa govori ista uredba o mož- Jugoslavije doseže pri pristoj- mi tudi nečlani). Čakali smo 1 stvo zadruge. Nekaj članov odbora si je s predsednikom in knjigovodjo prizadevalo, da bi spravili zadrugo v normalen tir, a ni šlo, ker se polovica odbornikov za delo zadruge sploh ^r,u^fa, ne zanima (na drugič sklicanem zboru so manjkali štirje odborniki). Kako naj odbor dela z vnemo, če pride na občni zbor le pet članov?! Tu je glavna krivda neuspeha! Morda zadružniki nasedajo raznim govorl- nastop in atletska tekmovanja, pokazali svoje spretnosti v talna katerem so sodelovale osnov- ni telovadbi in na kozi. Nazad-brezje ter društvo »Partizan« iz nje so nastopili v atletskem Naklega. Nastopu je prisostvo- dvoboju mladinci in člani »Par-valo 300 gledalcev. To je bil le- tizana«, ki so bili razdeljeni v tos drugi nastop in je od lan- ekipi Naklo in Strahinj. Tek-skoletnega napredoval tako po movali so v metu kopja in bom-številu nastopajočih kot po ob- be v tekih na 100 in 800 m in sežnosti sporeda. Razveseljiva štafeti 4 X 100 m. Ekipa iz je ugotovitev, da se starši in Strahinja je z lahkoto prema-podeželsko prebivalstvo vse bolj gala mladinsko ekipo Nakla, do-zanimajo za vzgojo svojih otrok čim so člani Nakla premagali na področju telesne vzgoje in ekipo iz Strahinja in tako odlo-športa in spremljajo njihove u- čili ta zanimivi atletski dvoboj spehe. med vasmi v skupni oceni z Učenci vseh osnovnih šol ob- 51,5 : 48,5 točke v svojo korist čine Naklo so skladno in lepo- Najboljši med mladinci so bili izvedli svojo prosto vajo z za- v tekih na 100 in 800 m Rok stavicami, za kar so želi pri- Stros, v metih pa Janez Fajan. znanje gledalcev. Nastopili so dočim so med člani bili naj* še tudi v rajalnih vajah in boljši Franc Bajželj v metih in igricah, v kateri so prednjačili Peter Križaj v tekih, cicibani osnovne šole Naklo. Posamezni razredi in šole pa so se pomerili med seboj v tekih in štafetah. Člani »Partizana« iz Nakla pa so nastopili: z mladinkami, ki Smučarski dan sredi poletja GORENJ. Službene objave OGZ Kranj so zadovoljivo izvedle svojo prosto vajo, in pionirji, ki so Priprave za veliki praznik pokazali veliko spretnosti in jeseniškega kovinarskega me-) finansira, in zaradi dose- popoldnevih. Sredi vasi stoji Občni zbor so tudi drugič znanja pri talni telovadbi na sta so v polnem teku. Močno so ih uspehov bo nujno treba lep zadružni dom. Po zunanjem sklicali. Po eni uri čakanja je razgibale vse mesto. V pripra- . bll° navzočih pet članov in dva Vah in proslavah so hoteli biti Ikt nečlana- DO Poldrugi uri pa nas INOQOIHei med prvimi tudi smučarji Zato je bilo dvanajst! »pVrVeTVn ™D™*clr~ Je smučarski klub Jesenice raz- Drugič sklican občni zbor bi PRVENSTVO GORENJSKE pisal mednarodno slalom tekmo, staki bo v nedeljo, dne 27. t-m. za Akom na ledeniku pod Široko pečjo. Vsem ljubiteljem smučarskega športa je ta tekma, dobro znana in je sredi vročih poletnih dni posebno doživetje. Ta zadnja mednarodna, poletna smučarska tekma bo v okviru proslav ob 85-letnici jeseniške Železarne. Za to tekmovanje je Železarna razpisala velik prehodni pokal, ki ga dobi ekipa, sestoječa iz treh članov, dveh mladincev in ene članice, v trajno last, po dveh zaporednih ali treh zmagah v presledkih. Tekmovanje bo na progi dolgi približno 800 m z višinsko razliko 200 m. Ker se končno obeta lepo vreme in so snežne prilike v gorah idealne, pričakujemo na startu vse naše najbolj' še smučarske reprezentante. To bo letošnja zaključna smučarska prireditev z mednarodni udeležbo. članov. Naslednji dan so bili niiškem okoli.šu. Tudi zabavni uspešni zbori brigad, parade in del prireditve je pritegnil ve-vaje, ki so pokazale znaten na- liko množico ljudi iz vsega o-predek posebno v disciplini in koliša. _ . . strumnosti. Tudi v strokovno 1. Z okrožnico št. 5 odrejeni tehničnem pogiedu so sodelujo-termin za izvedbo množičnih ^ društya pokazala soliden na- sestankov se podaljša zaradi za- dek> vendar vaje še niso bi- V Smartnem je bila v nede-kasnitve objave okrožnice do ,e izvedene od predhod- ljo uspela gasilska prireditev, 15. septembra za poročila pa Iz Tuhinjske doline Kopač je širil nekaj neresničnih vesti, ki so verjetno krive nezaupanja zadružnikov. Zbor bi moral tudi sklepati o pokritju dolga, ki znaša nad en milijon dinarjev in se vleče v glavnem od KDZ Kokrica. V tem položaju bi morali sklepati o likvidaciji ali njeni priklju- do 1. oktobra t. 1. Ker do danes še nobeno društvo ni javilo datuma sestanka in dvignilo ustreznih povabil v pisarni Zveze, pozivamo, da to njuno store. nem načrtu. - V tem Pogledu na kateri je domače gasilsko komu naj se priključijo? Samo je še najboljši uspeh dosegla društvo izročilo svojemu name- številk nihče ne bo maral LI-kranjska brigada v Vogljah. Za nu novQ motorno brizgalno in kvidacija bi bila najbolj umest- 1953-54 I. skupina Mladost 14 13 0 1 63:18 26 Ločan 14 10 0 4 52:13 20 Tržič 14 9 1 4 73:24 19 Prešeren 14 7 1 6 34:32 15 Bled 14 7 1 6 34:35 15 Hrušica 14 5 1 8 31:45 11 Železniki 14 2 1 11 35:56 5 Naklo 14 0 2 12 9:93 2 Mladinci Ločan 10 9 1 0 15:2 19 Jesenice 10 6 2 2 27:4 14 Mladost 10 6 0 4 9:11 12 Korotan 10 5 1 4 18:10 11 Tržič 10 3 0 7 8:11 6 Bled 10 0 0 10 1:40 0 Pionirji Mladost 8 7 10 10:3 13 Jesenice 8 6 11 21:6 11 Tržič 8 4 2 2 13:6 10 Korotan 8 2 15 6:13 5 Prešeren 8 0 17 4:25 1 delovno požrtvovalnost, ki jo voz. Prireditve so se udeležila na> ker zadružnikom kot iz- 2. Vse častnike in poveljnike sebno pa še brigadne poveljni društev, sektorjev in njihove ke tov Antona Dornika, Ivana namestnike obveščamo, da bo Miklavčiča, Janeza Grosa ter 4. julija t. 1. na Planini pri sektorske poveljnike s področja Kranju obvezna konsultacija vseh brigad. pod vodstvom republiškega in- nastoDe bo treba še ori- spektorja tov. Novaka. Udelež- Take nastope bo treba se pri bo priporočamo tudi podčastni- reJati- v bodoče še bolj mnozič- kom, vodnikom in desetarjem. no in organizirano. Pred nami Pričetek ob 8. uri zjutraj in za- je še nastop v Zireh in prav bi ključek po možnosti ob 11. uri. bilo, da brigadni štab Skofja Udeležba v paradni ali delovni Loka izkoristi vse izkušnje se- uniformi. danjih nastopov. 3. S 5. julijem zapade rok za zahteva izvedba izvedba takih iripria ni h~ „„a*..„~ au> prireditev moramo ponvam, d™Sl™ * ^ *l't> "an°v U^-To^ vse brigadne funkcionarje po- s,luv- jih bo spet le dvanajst? Trikrat sem že moral v Ko-krico zaradi občnega zbora. Premišljeval sem, zakaj je v Kokrici tako stanje? Zakaj so 6. junija 1954 je bil sektor- Kokrčani tako brezbrižni do ski pionirski nastop v Lahov- lastnega gospodarstva? Kdo naj čah. Sodelovale so 4 desetine namesto njih misli in skrbi za zbora udeležili, naj prinesejo s Najbolj je ugajala gledalcem Pionirski nastop v Lahnvčah Telovadni nastopi v Domžalah V okviru »Partizana« so pred zaključkom letošnjega šolskega da "bo" v "nedeljo," 2~7. junija" ob leta Priredile telovadne nastop* 8. uri zjutraj v mali dvorani vse domžalske šole. hotela »Evrope« v Kranju usta- Mladina je nastopila z zletni-novni občni zbor Gorenjske no- mi prostimi vajami, z vajam' gometnc podzveze. Delegati, ki na orodju, s posebnimi sesta-se bodo ustanovnega občnega vami za Vajensko šolo itd. SPOROČILO Nogometni center Gorenjske sporoča vsem nogometnim klubom in sekcijam z Gorenjske, pionirjev iz Lahovč, Cerkelj, pravilno gospodarjenje z njiho Velesovega in Sp. Brnika z va- vimi sredstvi in z vplačanimi seboj pismene poverilnice od štafeta v plezanju, s katero je klubov, ki jih zastopajo. Dnev- »Partizan« nastopil že na repU' jami z vstavljivimi brizgalnica- deleži? Na koga bodo zvalili ni rcd občnega zbora je bil klu- bliškem zletu v Ljubljani mi. Vajo so pionirji dobro iz- krivdo za gospodarski neuspeh bom in sekciJam dostavljen s Kakor vsa društva ))PartiZa- Švici je te dni precej vroče. Vre med politiki različnih držav, ki že te- vedli, bili so hitri in okretni pri — na našo skupnost, na naš go-akciji. Ostali sektorji posne- spodarski sistem*" maJte Jih- 'ivan Kristan Gasilska svečanost v Predosljah Prostovoljno gasilsko društvo Predoslje je imelo 13. junija dne poskušajo rešiti indokitaj- 1954 svoj gasilski praznik in pri ski in korejski problem. V zad- roče omenjeni list. Prav"tako tem 80 šasilci svečano sprejeli njem času pa se je politični je dolžnost društvenih, sektor- novo motorno brizgalno. nervozi pridružila še športna in skih, brigadnih ter zveznih Prireditev je bila pod pokro- J^Prvo malone potisnila v o- funkcionarjev, da so naročniki viteljstvom KZ Predoslje Novi zad]e> LJudje 12 vseh kontinen- le minimalno zmago 1 : 0. Zrna- cej, so se te prednosti zavedali »Glasu Gorenjske«. brizgalni sta kumovala tov. Ku- tov nestrpno pričakujejo poro- ga ; raltova in tov. Mubi. Prav po- čl1 12 f*?*«*" Vendar ?lh ne za" če?.: dostavo poročil za drugo tro-mesečje, nakar opozarjamo vsa društva, posebno tajnike. 4. Ugotovljeno je, da nekatera društva še vedno ne prejemajo »Glasu Gorenjske«, zato jih še- enkrat pozivamo, da na posebnimi vabili. na<< je tudi domžalsko dobiio Nogometni center Gorenjske nove enotne kroje, kar je pri' Kranj reditev zelo poživilo. 0 Švici je vroče Nekaj vtisov s svetovnega nogometnega prvenstva kala s svojih sedežev. Njihovemu glasnemu vzklikanju in plo' skanju so se pridružili izraZ' zadovoljstva švicarske publike* ki je spričo lepe igre simpati' zirala z Jugoslovani. Zebec je dal gol . .. Po tem golu so Brazilci na' ga je bila nedvomno" zašiužena, Zato "so"že" pred" "tekmo začeli Peli vse sile' da bi obrnili \gt° eprav ta tekma ni bila borba z velikimi ceremonijami. Cio- v svojo korist. Majhna, čisto mb? **■| (13 in 20 t m l slavili prve br - imenu upravnega odbora OGZ radl° reporterjev. televizij- naši reprezentanci torej znat- mi pogoji se odigravajo tekme neoodločen, so morali odigra' gadne nastope v našem okraju tov. Janko Stefe. Po sprejetju flh in operaterjev, in fotogra- no povečali upi, da bo igrala v Južni Ameriki. še dva podaljška po 15 mini* " brizgalne je bila še druga sve- f,ov Prenaša šP°rtne novlcAe iz v družbi osmih najboljših na Qb Uh ge j tl fe fe ki sta bila zelo dramatična, ven' Ti nastopi so bili v Tržiču, v Cerkljah in v Vogljah. Celotna izvedba nastopov v vseh treh brigadah zasluži pozitivno oceno. V Tržiču je sodelovalo okrog 450 uniformiranih članov in članic, mladine in pionirjev, v Cerkljah 350 in čanost. V gasilsko organizacijo so sprejeli 19 pionirjev in 13 pionirk. Švice po vsem svetu. V Švici svetu. je povsod, kjer so tekme, opa žiti ljudi vseh narodnosti Vendar ne tako, kot je večina dar nista prinesla nobenih spre' Tekmo je sodil sodnik Grif- pričakovala. Jugoslovani so po- memb. stopajo SSL8^?- PJtZv!Tiy°i ^JJilŽS- kazaIi vrhunski nogomet in so Neodločen rezultat je zadosto- Gasilci v Radomljah Gasilci v Radomljah pri Kam- v borbo za najvišji naslov za- strogo je zahteval izvajanje strelov z mesta prekrška. Bil je se kot POPolnoma enakopraven val, da se je naša reprezentaO stopniki najrazličnejših naro- energicen; vendar je spregledal Partner, vseh 120 minut z uspe- ca skupno z Brazilci plasiral3 dov in kontinentov. na obeh 'straneh nekaj prekr- hom stavili Brazilcem po robu. v četrt finale. »Igra je bila I Slavnostna otvoritev svetov- gkov dlična to je enoglasna sodb3 istotako tudi v Vogljah. Prebi- niku so v nedeljo praznovali nega nogometnega prvenstva je ' Brazilci so začeli igro z dol- . ' , ... . n te) valstvo se je z udeležbo izka- 25-letnico svojega društva. Ob bila pred tekmo Francija : Ju- Naslednja tekma je bila ve- gimi žogam^ naši pa z bolj vsen svetovnih časopisov o zalo zlasti v Tržiču, kjer je res tej priliki so razvili zastavo, ki goslavija v Lausanni K otvorit- lik 'l7-Vli za jugoslovansko re- kratkimi. Ta taktika je prinesla doslej najlepši tekmi letošnj množično sodelovalo pri vseh sta jj kumovala predsednica vi se je zbralo kakih 27.000 gle- Prezentanco. Vsi so računali, da Jugoslovanom celo terensko §a svetovnega prvenstva. V prireditvah. prosvetnega društva tov. Mirni dalcev. Po uvodnih besedah bo Jugoslavija morala položiti premoč. Čeprav so Brazilci po- lepši in dovršnejši nogome Nastopi so se pričeli vsepov- Belec in tov. Ivan Pirš - Rast- predsednika svetovne nogomet- orožje pred resnimi kandidati skušali spraviti naše igralce v skoraj ni mogoč! sod že na predvečer. Na oko- ko. Po oficielnem delu, pri ka- ne federacije Julesa Rimeta in 7a osvojitev prvega mesta pred obrambo, se jim to ni posreči- y cetrt finalu se bo naša re' liških hribih so zagoreli kre- terem je sodelovala tudi šolska predsednika švicarske republi- Brazilci- lo. Prvi polčas se je zaključil Drezentanca v nedeljo sreča^ sovi, slavnostno razpoloženje mladina z recitacijami in de- ki dr. Rudolfa Rubattela, sta se Vroč, soparen dan je bil na neodločeno brez gola. V četrti t Z d Ne^' pa so še povečale rakete in si- klamacijami, se je razvil dolg pomerili jugoslovanska in fran- dan tekme Jugoslavija : Brazi- minuti drugega polčasa pa je z reprezen anco apadne rene, ki so naznanjale začetek sprevod z gasilci na konjih in coska reprezentanca. lija. To je samo povečalo izgle- zabučalo po stadionu. Peščica _ Je- uPamo, da bodo naši i g nastopov. Nadvse je uspela sve- narodnimi nošami, ki jih je bi- Kljub temu, da bi po prika- de, ki so jih imeli Brazilci, kaj- jugoslovanskih navijačev, ki je Je tudi to pot dobro zaigral'. čana akademija v Tržiču. Pov- lo blizu 100. Tako pisane po- zani igri lahko premagali Fran- ti oni so navajeni igrati v pe- neumorno bodrila svoje moštvo da bodo dosegli kar najve^ sod so na predvečer počastili vorke s tako lepimi narodnimi cijo z občutno razliko v golih, klenski vročini. Brazilski navi- že od samega začetka igre, je uspeh. To jim tudi iz srca *^ tudi spomin padlih in umrlih nošami še nikoli ni bilo v kam- so zabeležili naši reprezentantje jači, ki se jih je zbralo kar pre- od samega navdušenja poska- limo! . _• f mm PRVI PODMORSKI ČOLN Čoln, ki ga vidite na sliki, se .imenuje Minnisub, napravil pa ga je K. A. Gowner. Angleški listi poročajo, da se čoln poganja s pomočjo nožnih pedal, ki poganjajo vijak. Čoln doseže hitrost okoli 5 milj na uro. Seveda pa se fv čoln lahko vdela mali motor, ki poveča (hitrost na 7 milj na uro. Čoln je težak okoli 70 kilogramov, dolg pa vsega dva in pol metra ter 60 centimetrov širok. Pilot v čolnu mora imeti! aparat za dihanje, ki ima dva cilindra za stisnjeni zrak. VSAKO LETO 25 MILIJONOV TON RIB Po podatkih, ki jih je pred kratkim objavila Mednarodna organizacija za prehrano, so izračunali, da so v preteklem letu v vseh svetovnih morjih ujeli nič imanj kot 25 milijonov ton rib. Z ribami se hranijo največ prebivalci Japonske in Oceanije, takoj za temi pa so Skandinavci in prebivalci sredozemskih držav. V največji meri love ribe, ki se imenujejo haringi. Teh 25 milijonov ton pa pomeni samo stoti del hrane ki je porabi človeštvo v enem letu. NEW YORK IMA 15 MlAlJONOV PREBIVALCEV Po zadnjih statističničnih podatkih, ki jih je objavil pariški list »Combat«, prebivalstvo največjega mesta na svetu izredno hitro raste. Število prebivalcev je v zadnjih štirih letih poraslo za Več kot pa v desetih letih med letom 1940 in 1950. Po zadnji statistiki ima to ogromno mesto prav toliko prebivalcev kot lsrednje velika država, t. j. 15. milijonov. GEIGERJEVI ŠTEVCI — ZELO ISKANO BLAGO Med industrijskimi proizvodi, ki jih na Japonskem trenutno najbolj iščejo, so Geigerjevi števci. To (je 'posledica Številnih atomskih in higrogenskih eksplozij, ki so v zadnjem času vse bolj pogoste. Ker se Japonci počutijo ogrožene zaradi radioaktivnega izžarevanja, imajo vedno pri sebi števec, ki ga večkrat na dan vzamejo iz žepa oln merijo radioaktivnost prostora, v katerem se nahajajo, ZANIMIVA STATISTIKA Neki francoski statističar je izračunal, kako porabi svoj čas povprečno človek, (ki živi 80 let. Po njegovem izračunu porabi ta človek 444 ur in 6 min. za zavezovanje kravate, 54 dni, 20 ur in 7 minut po abi za umivanje, 27 let za spanje; 6 let, 100 dni, dve uri in 22 minut za kosila in večerje; 21 let in tri mesece za delo. Za smejanje porabi 1 dan, 1 uro pn 3 minute. Za branje časopisov porabi 3137 ur in 36 minut. 307 ur in 7 minut za prižiganje cigaret, 48 dni, 17 ur in |3 minute za čiščenje zob; 4 dni, 2 uri in 26 minut za zehanje in končno porabi za britje 7 mesecev, 18 dni, 2 uri in 35 minut. Za vse ostalo pa človeku ostane »samo« 25 let, 350 dni in 38 minut. So poznali stari čgiphni radioaktivnost* Še nepojasnjena znanstvena tajnost Ta čudna zgodba se pričenja že 1922. leta. Starejši bralci se bodo gotovo spomnili, da je tedanjima egiptologoma lordu Carnavonu in profesorju Carterju, ki sta bila v svetu zelo znana, uspelo, da sta našla vhod v grobnico nekega faraona osemnajste dinastije. Vhod v grobnico je varoval ogromen kamen, na katerem je bilo v jeziku starih Egipčanov zapisano oziroma vklesano prokletstvo za vse tiste, ki bi si upali motiti tisočletni mir faraonove mumije. OOba egiptologa, lord Carna-von in profesor Carter pa sta kamen odstranila, šla v grobnico in jo pričela raziskovati. Zgodilo pa se je nekaj, česar ni nihče pričakoval. Izkopava-vanje in raziskovanje je bilo brez komentarja prekinjeno. Oba egiptologa sta nenadoma zbolela za tajinstveno boleznijo, kateri sta kmalu podlegla., Polnih dvajset let pozneje, 1942. leta pa je na zelo podoben način umrla družina mladega angleškega poročnika Burkerja. Junija 1942. leta, torej točno pred dvanajstimi leti, je bil poročnik Burker v Kairu, kjer je bil na dopustu zaradi ran, ki jih je dobil na afriškem bojišču. V pričakovanju poziva na fronto, se je sprehajal po kairskih bridge, Bulgarini je izjavil med ulicah in se čudil tamkajšnjemu drugim tudi tole: je ena izmed najstarejših na svetu. V dobi faraonov je civilizacija v znanosti in umetnosti že dosegla določen višek. Proučevanje slučaja Burker nam vedno bolj potrjuje domnevo, da so stari Egipčani poznali uran in druge radioaktivne elemente. Znali so jih uporabljati ter so jih uporabili tudi pri mestnemu življenju, ki je bilo tako različno od njegovega Londona. Med sprehanjanjem mu je prišel nasproti neki prodajalec starin in mu ponudil nič drugega kot balzamiran prst faraona Tumzesa III, ki je bil eden najmočnejših faraonov starega Egipta. Burker se je seveda nasmejal izvirni reklami zvitega Arabca, vendar je prst vseeno kupil. Ta prst pa je postal za družino Burker v Angliji kmalu usoden. Poročnik ni niti slutil, da je s prstom vred kupil tudi smrt za svoje starše.. Dogodki, ki so se hitro vrstili, so ne samo stali glavo družine Burker, temveč so postavili znanstvenike pred nerešljivo uganko. Poročnik Burker je kmalu odšel na bojišče, kjer je v slavni tobruški bitki padel. Poveljstvo je o tem obvestilo družino v Angliji. Burkerjev prijatelj pa je domačim poslal njegovo zapuščino. Ko je Burker jeva vdova odpirala zavoj, se je naenkrat stresla, odprla usta, kakor bi hotela zakričati in se mrtva zrušila. Zdravniki na noben način niso mogli pojasniti vzrokov njene smrti, zlasti še, ker je bila žena do tedaj popolnoma zdrava. Na skrivnostni mumizirani prst, ki je bil tudi med zapuščino, pa tedaj še ni nihče pomislil, vse do tedaj, ko so tudi drugi člani družine naenkrat zboleli za skrivnostno boleznijo in pričeli umirati. Tedaj pa so se za ta primer pozanimale vojaško-sanitetne oblasti. Raziskovanja so potekala v tajnosti. Skrivnostna smrt Burkerjeve družine pa je končno zašla tudi v javnost. Eden najbolj poznanih in uglednih znanstvenikov iz atomskega mesta Auk- — Stara egipčanska kultura varnostnih napravah pri vhodih v piramide in sfinge, t. j. v grobove faraonov. Spomnimo se nerazjasnene bolezni in smrti egiptologov lorda Carnavona in profesorja Carterja ter mnogih drugih, ki so postali žrtev neznane bolezni, ki so si jo nakopali ravno v grobnicah prastarih faraonov. O tem so se tedaj širile najbolj fantastične domneve. Danes pa lahko po tem, kar znanost sedaj ve, ugotovimo, da so vsi ti postali žrtev nevidnega radioaktivnega izžarevanja nekaterih uranovih soli. Le-te snovi so egipčanski svečeniki na nam neznani način pritrdili v grobnice in na mumije. In kot nam je znano, proces razpadanja radioaktivne materije terja nekaj tisočletij, z%to pa imajo ti žarki še sedaj smrtno nevarno moč, kljub temu, da so svečeniki napravili »radioaktivno zavarovanje« svojih faraonov pred več tisoč leti. Zanimivo je, da številni znanstveni kolegi Bulgarinija delijo z njim njegovo mišljenje in pravijo, da je Bulgarinijeva hipoteza originalna, popolnoma realna in logična. Vendar pa znanstvenikom še vedno ostane, možnost, da dokončno pojasnijo to skrivnost starih Egipčanov. Ptetitui sUq v gasfrtdikistvu Pletilstvo je mlad, vendar pomemben činitelj naše industrije. Ze stari Egipčani so poznali in uporabljali nogavice kot oblačilni predmet kljub razvitemu tkalstvu. Pletilstvo je v zadnjih dveh stoletjih doseglo velik razvoj in danes postalo popolnoma enakovredno tkalstvu, če še ne več: pletenine zaradi svoje praktičnosti že izpodrivajo, odnosno so na nekaterih področjih že popolnoma izpodrinile tkanine; moda pa si sploh ne more predstavljati svojih kolekcij brez pletenin. Vendar ni ostalo samo pri tem. Strojno pletenje je začelo zasenčevati domačo tradicijo naših prednikov — ročno pletenje! Strojno pletenje, ki je bilo nekoč samo pokHc, postaja danes nujna potreba in nova panoga udejstvo-vanja vsakega gospodinjstva. V naprednih industrijskih državah je pletilni stroj v zadnjem času stopil na vidno mesto med najpotrebnejšimi gospodinjskimi stroji ali pa se gospodinje v veliki meri poslužujejo usluž-nostnega dela naših pletilnic. V tem primeru pa so naročila stiank do naših pletilnic zelo zahtevna, vendar večina njihovih zamisli ostane neizvedljiva že pri osnovnem vprašanju: pri nepoznavanju skladnosti številke pletilnega stroja in številke preje! Kakor pri ročnem, tako tudi pri strojnem pletenju lahko pletemo le določene debeline preje na stroju določene številke pri ustrezajoči debelini igel. Osnova delovnih pogojev pri ročnem in strojnem pletenju je torej ista. Kakor pletilne gle ročnega pletenja, tako so tudi pletilni stroji posameznih številk namenjeni izključno predelavi preje določenih številk oz. debelin. Vsaka številka pletilnega stroja ima igle ustrezajoče debeline: čim višja je Številka stroja NS, tem tanjša jo debelina igel ali obratno. Isto premo sorazmerje imamo tudi pri pletilnih iglah ročnega pletenja. Pri ročnem pletenju uporabljamo pletilne igle sledečih številk: 1, j>/i, 2, 2V2, 3, SVt, 4. Pri obojem je osnovni material preja česane in mikane volne. Nepotrebna razburjenja strank, ki se poslužujejo uslužnostnega dela naših pletilnic bi odpadla, če bi prvi poznali skladnost številke pletilnega stroja in številke preje. Na ploskih pletilnih strojih z jezičkastimi iglami lahko uporabljamo česano volno od štev. 10/2 do 40/2, mika-no volno pa od 6/1 do 12/1. Prejo česane volne uporabljamo torej vedno dvodelno, prejo mikane volne pa vedno enodelno. Pri strojnem pletenju potrebujemo cca 15% osnovnega materiala več kot pri ročnem pletenju, to pa zaradi večje gostote pletenine. Pri strojnem pletenju gre torej predvsem za večjo praktičnost in čim manjši izdelovalni čas. V naprednih industrijskih državah je postalo že prava domača zabava. Tega pa si naša gospodinja še ne more privoščiti. Za sedaj se lahko poslužuje le uslužnostnega dela na- ših delavnic ali pletilnih obratov, pri čemer mora upoštevati osnovna pravila strojnega pletenja. Gotovo ni več daleč dan, ko bo tudi naša industrija postavila pred našo gospodinjo prvi pletilni stroj, da si bo že v nekaj urah napravila nov kos obleke po svoji zamisli. Moda Dva prikupna modela dekliških obleke za poletje. Modna novost na njih je običajni strojni šiv, izvezen z živobarvno prejico. Tak okras da obleki svež in mladosten videz. PO OLAFU ASLAGSSONU PRIPEOIL V. DPŽA7. Nekako pol ure od svojega stana sem zapahi sledove volkov. Nekatere stopinje so bile Čisto sveže. Žival, ki je zapuščala največje sledove — najbrž vodnik — je gotovo nosila težko breme. Večkrat ga je morala zver tudi odložiti, l,a se je odpočila ali pa, da je plen bolje Grabila. Naslednjo nedeljo sem se takoj po zajtrku n*Dotll k reki. Sonce je pravkar vzšlo izza &°ra ter prijetno obsevalo ravnino. 10 Pol ure kasneje sem že sedel v Frankovi kolibi. Stari lovec mi je pripovedoval zanimive lovske dogodivščine. Beseda je nanesla tudi na volčji par, ki se je zadnje čase večkrat pokazal ob nasipu. Franku sem povedal, kaj sem pravkar videl. Tudi on je dobro poznal oba popotnika. Dejal mi je, da roparja že 2 meseca obiskujeta razna naselja ob reki in sta ob neki priliki napadla celo mesto. Zaupal mi je tudi, da je živalima vedno za petami, čeprav sta roparja zelo oprezna. 11 V januarju sem vsak dan utegnil opazovati volčji par. Nato sta živali nenadoma izginili. Ob neki priliki sem očital Franku, da se mu je najbrže posrečilo spraviti volka s sveta. Užaljeno mi je razložil, da se volkovi v tem času vedno umaknejo v svoje brloge in se pojavijo šele takrat, ko samice dobijo mladiče. Tudi Frank ima namen počakati, da skoti volkulja mladiče, nakar bo skušal ujeti vso družino. 12 Prišel je april. Pokrajina prepadov je bila, čeprav jo je obsevalo sonce, gola in odbijajoča. In še siromašnejša je bila videti zaradi oddaljenih gora, ki so se s snežnimi vrhovi vzpenjalo visoko v oblake. V tem času sta se oba volka nenadoma spet pojavila. Pridno sta hodila na lov, da sta preskrbela hrano mlademu rodu. Nekega jutra sta se ustavila s plenom nedaleč od brloga in oprezno ogledovala vzpetino onkraj male reke. Vsepovsod je vladal mir .. . ZVEZA BORCEV KRANJ prireja 1. avgusta V E LIKO TOMBOLO Glavni dobitek 100.000 din Izid žrebanja bo objavljen v dnevnih časopisih Iz Kamnika Kamniški planinci so navo-zili pod vznožje Starega gradu 6000 kosov opeke, ki jo bo treba prenesti na vrh hriba do znane planinske postojanke. Letos nameravajo planinsko kočo na Starem gradu povečati z do- Iz sodnih dvoran Tihotapska druščina se je zagovarjala Pred senatom okrožnega sodi- nosti. Da ta zagovor ne drži, na razpravi. Priznala pa je, da zidavo kuhinje in shrambe. Brž šča v Ljubljani so se te dni nam kaže primer, ko je prepe- je dobila od soobtožencev nekaj ko bo opeka na vrhu, bodo lah- zagovarjali štirje obtoženci, in ljal preko meje 4 ljudi in do- denarja. Ivo Zagovic pa se je ko začeli z delom. Kakih 300 ko- sicer Ivan Meglic, roj 1905 pri bil zato 100.000 dinarjev nagra- zagovarjal zaradi nedovoljene sov opeke so prenesli na vrh Sv. Ani nad Tržičem, zaposlen de. Da bi prikril odkod ima to- trgovine. i že dijaki kamniške gimnazije, do aretacije na Jesenicah, Mi- liko denarja, je lagal, da je za- Priče so v preiskavi in med delavci in nameščenci kamni- lan Borič, roj. 1908 z Jesenic, del večjo vsoto na loteriji. razpravo obtožnico podprle s ških tovarn, zlasti Titana, pa Neža Kuharjeva doma z Jese- Milan Borič je na sodišču konkretnimi dejstvi. Zato je so jih znosili blizu 2000 na pol nic in Ivo Zagovic iz Žirovnice, odločno zanikal vsako krivdo, javni tožilec v zaključnem go- poti. Sklenili so dolgo vrsto in Obtožnica očita vsem štirim čeprav je v preiskavi vsa kaz- voru zahteval za vse obtožen- podajali opeko iz rok v roke. obtoženim, da so za dobre na- niva dejanja skesano priznal. Na ce strogo kazen. Planinci bodo organizirali še grade pomagali nekaterim na- sodišču je priznal le, da pozna Sodišče je po daljšem posve- več podobnih akcij, ki se jim šim državljanom pri pobegu v obtoženega Meglica že od leta tovanju sklenilo, da so vsi ob- bodo Kamničani gotovo radi od- tujino. Razen tega so se pečali z 1948. Prav tako je priznal, da toženci krivi v smislu obtožni- Od daleč je vasica brez po- vzeli denar za nov transforma- zvali; saj je stari grad priijub_ nedovoljeno trgovino. Kupovali je kupoval razno t>lago in ga ce in je obsodilo Ivana Megli- sebnih znamenj. Za zelenjem tor in še za strelovod? Prej bi ijena izletna točka ne samo za in prodajali so nalivna peresa, potem z dobičkom prodajal na- ča na 3 leta in en mesec stro- se skrivajo hiše in gospodarska rabili nekaj sto tisoč — zdaj pa domačine, ampak tudi za druge ure in druge vrednostne pred- prej. Tako je prodal šest naliv- gega zapora, Nežo Kuharjev -> poslopja in presenečajo s svojo blizu milijona. goste. i mete. nih peres po 1000 dinarjev. Ku- na eno leto in tri mesece stro- številnostjo. Ko prideš v samo in ge ena velika skrb je legla „ Ivan Meglic se je pred sodi- pil je tudi 11 ročnih ur in jih gega zapora in Iva Zagovica na vas, te vsepovsod spremlja ižu- letos na Podlonk. Od zadružni- ,r t_j>- ščem zagovarjal, da je junija šest prodal naprej ter pri tem šest mesecev zapora. P0DL0NK borenje potočkov in studencev, kov na Trati so kupili bika, da Y.t J° i" ;"avne vP™' 1953 leta sicer res pomagal ne- izdatno zaslužil. V teh hribih od 800 do 1000 m bi izboljšali živinorejo. Dobili J^J"™ h" n?GV Slasbene šole- kemu moškemu in neki ženski Tudi Neža Kuharjeva je za- višine bi lahko postavili celo pa so okuženega in z njim oku- Ob 10. dopoldne bo nastop naj- iz Zagreba preko državne me- nikala vsako 'krivdo. Izjavila vrsto mlinov in malih elek- žm večino svojih krav. Name- mla]šlh učencev, ob 17. bodo je za nagrado 3000 din, vendar je, da v preiskavi ni dala ta- trarn. Kmetije so prilepljene sto telet in mleka izdajajo de- nastopili učenci višjih razredov, jfi trdn da je to storil y ija_ ke izjave kot se jj je prečitala na pobočje ter povezane med nar za živinozdravnika. Najte- zvečer pa izbrani učenci in uči- seboj s strmimi kolovozi. žje pa je to, ker se bodo zaradi Jfljl ^asbene šole Prireditev Možje so bili večinoma na tolikšne oddaljenosti težko po- b0 v dvoram nad kavarno, novi cesti, ki jo gradijo od bliž- služevali umetnega osemenje- 1 pred senatom okrožnega sodi- Sodišče ga je po daljšem posve- tetni šoli. Tu so ga zaradi tatvi nje ceste do vasi. Tako bodo z vanja in zdaj tudi ne vedo, ka- O zavzetju najvišje gore na šča v Ljubljani se je ta teden tovanju obsodilo na dve leti ne odpustili. Poiskal si je delo, vozovi laže prišli v dolino, pa kako bi ozdravili bolne živali. SVetu je predaval v nabito pol- zagovarjal postopač in goljuf strogega zapora. vendar je službo zaradi nepo- Nevaren goljuf pred sodiščem Brez dela se ne da pošteno živeti Žalostno pot ima za seboj 20-letni Branko Kos s Hrušice pri Jesenicah. | Napravil je nižjo gimnazijo, nakar je bil v sani- tudi kakšen motor ali avtomo- Vas Podlonk bi se rada iz- ni dvorani doma prof. Drago Jože Potočnik, mesarski pomoč- štenosti izgubil. Spoznal je, da bil bo lahko pripeljal v vas in kopala iz zaostalosti in težkega *" ",v"""' *""*' ^iasu nik brez službe Več mesecev * " > v Jugoslaviij brez dela ni kru- tako bo svet Podlonku bliže, gospodarskega stanja. Toda pri ulaŠa. Zanimivo predavanja so se je klatil po Gorenjski in se Javni tožilec je obtožil Fran- ha, pa jo je popihal v Italilo. Delo na cesti je težko zaradi tem imajo tolikšne težave, da spremljale skioptične slike. Tu- predstavljal kmetom kot pošten ca Arnoša bivšega direktorja Tu je hodil od mest* 50 mesta blatne zemlje, ki nenasitno po- jih sami ne bodo mogli prema- di predavanje športnih filmov nakupovalec živine. V resnici podjetja »Roleta« Kranj zlora- ln izaman iskal zaposlitve. V Ri- žira kamenje, vodo pa spušča magati. Res je da so dobili po- Q letošnjem svetovnem prven- Pa to nikoli ni bil- Zaradi «°" be uradnega položaja. Tovariš mu se je prijavil na poslaništvu iz vseh lukenj. Ne gre drugače, moč tudi od ljudske oblasti, Svedskem na katerem sP°darskega kriminala je pre- Arnoš je opravljal službo direk- in dobil potrebne dokumente za kakor da napravijo tudi cesto vendar bi jim bilo treba poma- vu na »veasKem, na Katerem sedel že 18 mesecev v zaporu. yJ om*njenem podjetju od vrnitev v domovino. Nato je vso luknjičavo, to se pravi, za gati prav do cilja. So sodelovali Jugoslovani, je Tudi po prestani kazni se ni 1947 do 1952 leta v tem času dobil delo v INovi Gorici, ix zo- vsakim cvinkcm po tri kanale Perovšek vzbudilo zanimanje. lotil poštenega dela. Mnogi so je b'rez nakazila prodajal razno pet je segel po tuji lastnini in bil in ob cesti še lepo spevne nasedli njegovi prirojeni zgo- blago kupcem po Gorenjskem, obsojen na več mesecev zapora, jarke Toda vseeno bodo grad- iZlhđmiđ* ni*«hl«nl^«/i vornosti. Najpogosteje je golju- ceprav se kot direktor ne bi Po prestani kazni je iprišel v njo dokončali, ker vedo, kako UIVMfljr /"f C ft TUI *I T f J fai mlada dekleta, od katerih smei ukvarjati s prekupčeva- Ljubljano. Lotil se je starega velika pridobitev za vas je do- vntkV„r si Je izposojal velike vsote de- njern Tudi za sebe je nabav- posla. V noči od 9. na 10. de- Lra cesta. V KRANJU man, mizar in Ivana Narobe, narja. V. K. mu je dala kar ijai pri podjetju različen mate- cember je vlomil v restavracijo Lani so se na isti način bo- Umrli so: Skofic, vdova Sla- kmečka delavka; Karlo Pavlo- 14.000 dinarjev, in še več takih rial, vendar računi za te naba- Delavskega doma v Ljubljani rili za elektriko. Postavili so dič, roj. Marija Kranjc, roj, 25.2. vič-Lučič, delavec in Terezija primerov bi lahko našteli. L. J. Ve niso bili vknjiženi. Prodal in ta vlom ponovil 5. aprila le- drogove. napen žice, zgradili 1905 v Stranje Rajhenburg, Mihelčič; Alojzij Jelene, TT jz Kranjske gore je prišel na je tudi okoli 20 m2 vezanih tos. Za ta dejanja se je pred transformator in 3. avgusta je stan. Kranj, Ljubljanska 7, u- monter in Antonija Skrobar, ta način ob radio aparat. Kme- plošč v vrednosti 14.000 dinar- kratkim zagovarjal pred okrož. zagorela luč. Manjkal je samo mrla dne 20. junija 1954. tkalka; Anton Dolgan, ključav- tu Pečarju je Potočnik odkupil jev. Priznal je, da je prodajal sodiščem. Javni tožilec ga je strelovod na transformatorju — Poročili so se: Alojzij Uranič, ničar in Alojzija Fajfar, go- kravo, za katero mu ni dal niti klej po 400 dinarjev, medtem obtožil tatvine denarja, cigaret, nič drugega. Saj so ga že naro- gradbeni tehnik in Zofija Ba- spodinja. dinarja. Dejal je, da nabavlja ko je bila nabavna cena 45 di- vžigalic, žganja itd. Mladi vlo- čili in leži nekje v Ljubljani šelj, uslužbenka; Franc Dolenc, živino za okrajno mesarsko narjev. Pri takih kupčijah je to- mileč je priznal krivdo in ob- toda denarja niso imeli. Pro- finomehanik in Ivana Kristane, NA JESENICAH podjetje. Kravo je seveda Po- variš Arnoš prav dobro zaslu- ljubil, da se bo poboljšal. Sodl- sili so zanj na okraju in drugod servirka; Silvester Majnik, Rojenih je bilo od 7. do 21. točnik drago prodal. Tudi Ro- žil. Sodišče je izreklo milo ob- šče ga je ob upoštevanju olaj- — medtem pa je prišla pomlad strojni 'tehnik in Uršula Slabe, junija 38. otrok. bič J. mu je izročil 26.000 di- sodbo 10 mesecev zapora pogoj- sevalnih jokoliščin kaznovalo na in prve nevlnte. Oni dan je namešČenka; Pavel Golob, tov. Poročili so se: Martin Sovič, narjev vredno kravo. Pogačnik no za dobo dveh let. 11 mesecev strogega zapora, treščilo v transformator tako te- delavec in Vekoslava Dolinar, tov. delavec in Stanislava Haf- mu je svečano zatrjeval, da jo meljito. da ga je popolnoma u- tov. delavka; Silvester Stucin, ner; Franc Žižek, delavec in bo plačal v par dneh, ko bodo WaW % m m ničilo. Tako so v Podlonku spet elektromehanik in Lidija Ste- Veronika Horvat, delavka; računi gotovi. Nadalje je Po- UlIIiU ^Bfr P 1t %^% 1 M brez elektrike. Kje bodo zdaj kar, učiteljica; Janez Cuder- Franc Žižek, delavec in Vero- točnik vnovčil tudi bariran ček * " nika Horvat, delavka; Franc za 60.000 dinarjev in spravil Kino »Storžič«, Kranj: 24. do git«, 27. in 28. junija francoski Klinar, kmetovalec in Angela vsoto v svoj žep. Od vseh mo- 27. junija angleški film »Ka- film »Teras Bulba«, 29. in 30. Lipovec, gosp. pomočnica. gočih ljudi si je izposojeval de- ravana«; brez tednika. Predsta- junija angl. barvni film »Jes- Poročila poslušajte ob 5.35, 6., 8.10 Poje mladinski zbor nižje VT"80^ /ranČ!Škfo T/^!ftf nar' ki ga nikoli ni vrnih Skup_ ve dnevn0 °b 16"' 18" in 2°' UrL Sy<<" Predstave dnevno ob 2030 7 IS 17 19 in 22 uri eimnaziie Reteče 8 30 Za pio- J' , * umrla 13- 6< 1954 na vsota< ki 3° dolguje, znaša Matinejći 27. junija ob 10. uri uri. V ilii 97 T . * 18 „ X> urL jutroP9.00 Otroška predstava - slušajte! 16.00 Utrinki izpite- ===== Otoj«VC - OglOSJ ===== SJjf p^dstve ob 18 in 2" *~ uri. 29. in 30. junija francoski Radio LJubljana Niko Kuret: Obuti maček (po- rature — Kljusev Joža: Borba novitev). 12.00 Pogovor s poslu- zam ost. 18.00 Modni kotiček. mfAf » nrf A«f šalci 12.30 Pol ure za našo vas. 18-10 Slovenske narodne pesmi 1™^* UULAS1 13. 39 Želeli ste _ poslušajte! izvajajo kvintet »Niko Stritof«, Prodam 70 arov lepe trave na 25*15 v pesmi in plesu po Ju- Avgust Stanko in solisti. 18.50 Zlatem polju. Naslov v upravi, goslaviji. 15.45 Po naši lepi de- Okno v svet. Kupim hišico v bližini Kra- želi, Mengeš skozi 800 let. 18.00 V četrtek, 1. julija: 7.00 Pre- nja. Prednost imajo preužitkar- Radijska igra: Kranjski baron gled tiska. 7.30 Za gospodinje, ji ali na obroke. Naslov v upr. (življenjska drama Jurija Ve- 8,10 Zbori in solisti pojo slo- lista. zahvaljujem, ker je odstopil* od njenega sklada bo dovoljevala film »Teras Bulba«. Predstava tožbe. Franc Leber. NB FLRJ — podružnica 624 ob 19. uri. Popravek preklica v 22. štev. Kranj-okolica na podlagi tega Kino »Radio«, Jesenice: 25.— »Glasu Gorenjske«: Podpisani razpisa. 27. junija amer. film soc. drama izjavljam, da tov. Mrgole in Investicijski kredit lahko do- »Steklena menežarija«. 28. do njegova žena nista pri celi stva- be gospodarske organizacije, ki 30- italijanski film »Za dva sol- ri nič prizadeta pač pa naj vza- so kreditno sposobne in izpol- da upanja«. Od 1. do 4. julija me to na znanje tov. Janez Ber- ni.nein n^enip no členu 20—23 amer. kovbojski film »Točno o- rnL^ik°20 30loč na ocTroSa ZT sVza pTonTri^fm Igra JL«?» 16 52 ile"bUe" f K* W * ^"'^ ves» S1" S o posoJUin za goJodar- *>"««. Postave vSak dan ob dnevnik. 20.30 Športna poročna, srni. b.JU z-a pionirje .um igra deškl pulover od gimnazije do rii naprej. — Ludvik Bergant 'Aet inv^Ur\^ V ponedeljek, 28. junija: 7.00 godba na pihala ljubljanske Titovega trga. Prosim najdite- mi investicije. Pregled tiska. 7.30 Za gospodi- garnizije p. v. kapetana Jožeta lja da ga odda na uprav0 lista. _ „,.,.„ . , ., ... 2- Zahteve za posojila je trenje. 8.10 Domači napevi. 8.30 Bruna. 12.20 Za naše kmetoval- . „_,. . IzBub»ena J« bila svetlordeča ba dostaviti NB FLRJ podruž- Za pionirje. 12.20 Za naše'kme. ce. 14.30 Kulturni pregled. 14.40 . *Upi™ h1iSo V KranJu ali o- ženska jopica od železniške po- nici 624 Kranj-okolica do 10. ju- kolici. Naslov v upravi lista tovalce. 14.30 Nove knjige. 15.30 Otroške pesmi pojo zbori in so- "----—* » staje Naklo do Police. Najdi- lija 1954 preko pristojne pod- Zeleli ste — poslušajte! 18.00 pranistka Rezika Koritnikova. Izgubljeno volneno zeleno telj naj jo vrne proti nagradi rocne podružnice NB. Nasveti za dom 15.30 Želeli ste - poslušajte! žensko jopico v soboto, 19. ju- v upravo lista. V torek 29 iuniia- 7 00 Pre- 1800 Zdravstveni nasveti. 18.50 nija od Kranja do Naklega.vr- ^nMAwrk gleVd Uska. 7.30 Za golpodfnje. Domače aktualnosti. 19.30 Ra- ^Pt«ti nagradi Korenčan - OBJAVA 8.10 Slovenske narodne pesmi, dijaki dnevnik. 20.00 ^Četrtkov Na™inn 5a_ h.^fcKw_ Na podlagi člena 27 Uredbe 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. Vsako nedeljo dopoldne je matineja ob 10. uri; cena za odrasle 20 din, za otroke 10 din. Kino »Plavž«, Jesenice: 25.— .27. junija avstrijski film kome-3. Prošnje morajo vsebovati ,.. , j 00 j . 1. iTiiL j j dija »Irena v zadregi«. 28. do vse elemente, ki jih predvide- 8.30 Cicibanom - dober dan! večer slovenskih narodnih pe- prodam DolenT 0 P°s°Jilih za gospodarske ln- 12.00 20 minut z Veselimi godci, srni Sodelujejo: Fantje na vasi "tanju ugodne Prodam .Dolenc, ^ & ^ pLRj 12.20 Za naše kmetovalce. 13.30 m Gorenjski kvartet. 20.45 Zu- I^Bte^JjJ^^^ in družbe„ va člen 20 Uredbe o posojilih za gospodarske investicije. Pri tem je treba upoštevati, da mora ponuđena obrestna mera 30. amer. film soc. drama »Steklena menežarija«. Od 1. do 4. julija angleški film »Crni človek«. Predstave v torek, sredo in petek ob 19. uri, v sobo- Melodije za prijetno razvedrilo, nanje-pohtični feljton. pri Golniku " " nega plana OLO Kranj za leto 14.30 Iz znanosti in tehnike. V petek, 2. julija: 7.00 Pre- 1954 izdaja Upravni odbor Na- 14.40 Poje ženski zbor »France gled tiska. 7.30 Za gospodinje. Pr°dam j5*,.0 k°l0' ogled v rodne banke FLRJ — podruž- Prešeren« iz Kranja p. v. Petra 8.30 Cicibanom — dober dan! gostilni »Bekselj«, Kranj. nice &u Kranj-okolica po Liparja. 15.30 Želeli ste — po- 12.00 Poje mladinski pevski zbor Holchaker 1 rane, drz. izpr. pu okrajnega LO Kranj štev. Posojilo, sklenejo v 10 dneh po slušajte! 17.10 V plesnem ritmu, gimnazije Ajdovščina p. v. Ce- dentist Kranj — ne sprejema 43g5 z dng 22 junija tA prejemu sporočila o odobritvi 18.00 Športni tednik. 19.30 Ra- neta Matičiča. 12.20 Za naše strank od 12. do 31. julija. kredita z banko kreditno po- dijski dnevnik. 20.00 Srbske in kmetovalce. 15.30 Želeli ste — Preklicujem neresnične bese- razpis I godbo. makedonske narodne pesmi, poslušajte! 18.00 Iz bojev naših de o Krajnovič Milošu — po- 0 pogojih za I. natečaj inve- 5. Prejete predloge bo pre- 20.30 Tedenski notranje-politični narodov. 19.30 Radijski dnevnik, staja Bled-Jezero. — Preželj sticijskih posojil iz sredstev sojala komisija, ki jo bo po- pregled. 20.00 To in ono iz arhiva slo- Frančiška. sklada za kreditiranje investi- stavila podružnica 624 Kranj - V sredo, 30. junija: 7.00 Pre- venskih narodnih pesmi. 20.30 Dopis, poslan na Elektro — cij OLO Kranj. okolica v sporazumu z OLO gled tiska. 7.30 Za gospodinje. Tedenski zunanje-polit. pregled. Kranj, je neresničen. Joštu se 1. Posojila iz sredstev orne- Kranj. znašati najmanj 2% in da sme . u*- j 1 u 1 . 11 ji* to ob 18. in 20. uri, v nedeljo biti odplačilni rok kredita naj- . .a 1Q . ,* eč 10 1 t in Vsako v P" nedeljo dopoldne matineja ob 4. Gospodarske organizacije, 10 uri Cena za odrasle 20 din, skle- ki i'm bo na tečaju dovoljeno za otroke 10 din_ 100 uspehov na 1 oglas v našem tedniku Izkušene gospodinje vedo najbolje: OVEN MILO pere snež-nobelo in obvaruje perilo, da se ne trga. RAZPIS TOVARNA KLOBUKOV ft$ E Š I R" ŠKOFJA LOKA razpisuje mesto vodje komercialnega oddelka za tuzemsko tržišče (nabava in prodaja) POGOJI Dovršena srednja šola i— po možnosti ekonomska — ter najmanj 10-letna praksa a 1 1 nepopolna srednja šola ter najmanj 15-letna praksa. Plača po tarifnem pravilniku. Prijave z življenjepisom, dokazili Šolske izobrazbe in opisom dosedanje zaposlitve je vložiti do 15. julija na upravo podjetja. Prednost imajo moške osebe. . Nastop službe takoj.