f nitatn f liiHi t potOTlnl. XIV. lojtnlk. 193«. augustui 20. 9. ntiNisra. •¦ v *** M\ LIST d Mfiseine verske novine. Vu Imenl prSkmurike evang. ilnjorf]« redltel I vSdavnlk i rLISAR JANOS, Murska Sobeta. Rokoplsl m moraio v Puconca polllatl. Ček računa št. 13,586; Imi »DSSevnl Ilst" Puconci. Cejna na cejlo lato 20 Oln^ v svfinstvo 30 dln., v AmcrHra 1 Dof., edn« numara 2 din. lihaja «dMk »a ntftsac. Naprejplačflo gorlvzeme vskkl ev. dfifaovnik i vuditel. »Varti sb pa od krivi prorobov..." •r •" :¦¦',:.:' ¦--, :• :: avLb- :i Mt. 7, 15 23. Ete Jezušove opominajoče reči so zna"-bidti nigdšr ne bilč tak potrebne, kak pa ra"vno dnesdčn, gda telko prorokov ščč rešiti ete svet. Z edne i z drfige strani prihajajo, ki bi radi odkOpitelje i voditelje nžrodov bili. Zaprva se dclajo, kakovce; ponlzni, krot-ki, ali gda več v rokaj mdjo oblžst, tč se vidi, ka je samo koža bila ovčena, znotra so pa — kak Jezuš vell — zgrablivi vuc-kč. Vuckč, kf bi radi požrili vsakoga, ki ne trčbi ž njimi edno n6to. Kfiviaa proiokam ,se mimo zahviiki, ka eden ndrod rova proti drfigomi i ka /. tem vktiper hodi nevola, siromaštvo, težka bremena za volo spravlanja kera več orožja i vojne, štera so nigdžr n€ bil^ ndrodom na hasek, samo ništernim stotinam fabri-kantom i velikim trgovcom. Onim.ki si miUone spravlajo t€, gda drfigi svojo krv točijo. Krfvim prorokom se m&mo zahvaliti, ka med rdznimi krščanskimi cerkvami nega prave medsebojne Iflb^zni i poštflvanja. Ar krivi prorocke mislijo, ka je samo nji-hovo vorvanje pravo, ka so ndčiši stvor, kak pa drugi ludj^, ka samo oni razmijo prav Bože pravice i Ujnosti i zžto druge dojgledajo (kak nigda te farizeuS publika-nuša) i vo bi je zdprili i z nebčs, či bi je mogli. Tdkši zvišeni farizeušje mogoče dosta vse znajo, ali edno Kristušovo zapoved so se ne dobro ndvčili i jo ne držijo — eto; ,,Lubte edendrugoga, liki sem vas jas lflbo, v tom spoznajo vsi, ka ste moji vučenicke." Zdto ne poslOšajmo na zvišeni guč i samohvalo tdkši hamišni prorokov, ki ne-majo Ittbčzni v svojem srci, dr so ne Je-zušovi pravi vučenicke. Ne bojte žalostni, či n&s ošpotdvajo i zametdvajo za volo vornosti k evangeliumi Kristušovomi, ncgo spoznajte je, što so, spoznajte je z njiho-voga sada, kak Jezuš veli. Či je sLd nji-hovoga srcž odfirjžvanje, neprijštelstvo, te so krivi prorocke, od šteri se varte, kak nds Jezuš opomina/ Varte se jih, či vglih na prsaj meter veliki srebrni, ali zldti križ nosijo, či vglih celi dčn na kolenaj molijo. ,Sžd*, čingnje njihovo svedoči, što so. Naš Zveličitel etak veli: .Ne bode vsaki, ki meni praVi: Gospodne, gospodne! notri Š6 vu kršlestvo Bože, nego kl čini volo Oč6 mojega, kl je vu neb6saj." Poleg lUbeznive i dobrotivne vole Gospodnove moremo živeti, či neščemo krfvi prorocke i farizeušje bidti; či neščemo, ka bi se vOvsekli i na večen ogen vrgli, kakpa la-goji sdd rodeče drevo. Kl čtč i poslfiša te čjsti evangelium, tisti či tudi ne obdrži vse vu gldvi, itak vedno zna, ka ka je Boža vola v kakšem deli, dr srcč njerni pove to. Kak to vcep-leno drčvo že v svojoj mezgi masposob-nost, moč, da prinžša dober sdd, tak ma moč za dobročinenje človek, komi je tL čista Reč Boža v srce vceplena. Ki mesto t€ nebeske moči se na svoje biodno mod-rttvanje, na svojo hamišno čistočo nasldn- Strdn 102. DUSEVNI LIST augustuš 20. jajo, kak nikši ,,patenterani svdtci", tisti do se zopston zezavaii na Kristuša i na svoje krščansko ime. Jezuš velf, ka de ta"k-šim na sodni dčn etak pravo: ,,Nigdar sem vžs nš poznao, odidte od mčne, činčči nepravdenost! Boži sinovje, Kristušovi vučenicke so samo oni, ki so nž samo posliišavci i znanci Reči Bože, nego tiidi činitelje. JUVENTUS. Primož Trubar. V LJubljanl. V Ljubljani je že ?se bole raso račun evan-geličancov, ki so se v Nemškom spoznali z Lu therovim ndvukosn. Pa nej samo Um; po eeloj slovenskoj zemli so se oglasile želje po refor-mžciji. Tak je celjski kapldn henjo spovedžvati; njegov tfivdrii pa se je nej Ueo več postiti; nikii bsrat je zbežo z kloštra i se oženo; eden dfihovnik je predgo: što Marijo česii, se s teni tak pregreii, kak da bi vraga čestio; eden drfigi kaplžn je glaso ludem, naj si vuha zsteknejo, gda k meii zvoni; v Radgoni so se ncif žrivall s cerkveni cerem6nij i na vn6gi mestaj so dii-hovniki mešo že po Lutherovoj pčldi čteii. Kak z vsega toga vidimo, je slovenski nžrod že čiito potrebo reformacije i vnogi so tiidi začooli že eto delo popršvlanja, aii nej je bilo ešče vodi- teJa, kJ bi zdrOžo vie prebfidjene i bi zmožen bio v rokč vzeti valko delo slovenske reforojdcije. I te je prišo 1535. ieta Trubar v Ljubljano. Eti je začno svoje delovanje s predgami proti dOhovniškoici coelibati (prepovedj 2en tve) i svč-toj veččrji samo pod ednov podobov. Pa vo je povedo že tfidi to cžjvekše spoznanje reforaa-cije: Človek se ne spraviča z del pravde — to je z oni dobri dj5nj, štere človek po spunjava-nji Boži zapovedi doprinaša — oego samo po verJ v Jezuš Kristuša. S Trubarom je držalo več Ijubljanski diihovnikov, samo pri frančiškSnski barštaj je najio včkie protiviastvo. Komaj dve leti je predgo Trubar v Ljub-ljani, gda so njegovl protivniki dosegnoli, ka se je tnogo nazajpovrnoti na svojo faro. Ali pa se je zavzeo za njega njegov prijatel Bonomo i k sebi ga je vzeo v Trst za dvornoga kaplana. Eti je Trubar spozno ph nove protestantske misli. Bonotno je naimre razklAdo zdaj svojim diihov-niškira vučenikotn Calfinove knige. Bonomo je znao, ka je Trubarovo mestov Ljubljani, ar bi samo tam mogo nadaljavati svo-je velko pozvinje, I resan je dosčgno, ka je Trubar za ljubljanskoga kanonika bio postdvleni. Novi ikof je naimre prijatel protestantiztna i skriven vučenik Lutherovoga nšvuka bio. Zda je Trubar dvS leti nemoteno opravlo reforraatorsko delo i si pridobo vndgo naslednikov tak med narodota, kak med dtthovščinov. Krivda i pokora, , , Roman, pisala: Kovatš Frida. Poslovenčo: SILVANUS. XXXII. • ., ,.J J ¦ ' • I i M I •J'v'<-/'i! »<"i.f1»'":i I ^ Rczika je po travnikf hodila. Ce!o n6č je deždž io i cela triva i cvetje se je blisketaio \n diamantnoj lepoti od deždževni kaplic, Glavo je ne več ttfidno i povlsnjeno nosila, nego zdig-njeno, glzdavo. Njč cela pcršona se je na vekše zraičena vidla. Vcselo je pcglejflvala to iitrai-njo lepoto. Na te dčn se je Lichtegg Hans odtec do mo pelo. Mogoče ga več nede vidla, ziio njemi je napre on d6n popoldnčvi obečala, ka ga dnes pri velikoj lipi aa sredii Ehrbacherovcga travnika pofSka. T6 je bžr pr6ti rfednoj navšdi bilo, ka si dekliae i dečki vudnž eden ,,pridl ta' džjo, donok ona je slobod štela vzeti od njega. Hans nje je dober prijatel grato, žr je razmo za to vrSmen, ka je tu bio, naj eiče tiidi Ehrbacheri se povidi. Srčno rad vidjeni gost je bio vu tnlini vsakii den i Peter je že začao ž njim špekuli-rati. Herbert ga je več ne »prevžjao na pot, z škripajočimi zobmi je tnogo priznati sam sebi, ka se boji od Rezikini čarni oči. Roditelom je ovado svoje skrivno zaročenje z profesora čerjOv i roditelje so to za dobro spoznali, ka si njihov sin z takšega kroža iš5e ženo. Samo oča njetni je pravo: ,,Herbert, ti bi ešče maio čakati mogo, ti si ešče mlddi, komaj 22 let star, v l^kioj starosti se čJovek lehko vkani vu svoji občfitžnji." ,,Papa, ti si tfldi ne bio stireši i si močno i v6rno Jflbo raamo." , Ja, Herbert, to je že deiinska lfibdzen bila." Herbert je bJedi postaao i m svojo detin-sko lfibčzen je raislo, na mdlo Ehrbacherovo Reziko i d6nok je stalno odgovoro: augustuš 20. DOSEVNI LIST Strdn 103. V»i tej so mislili, ka se ide samo za edno popržvlanje v krili kalholičanske cerkve. Nišče je ne mislo na to, ka bi se odcepili a!i pa vo stopili s papinske cerkve. Kak Luther, tak sotndi oni nej ičeli edno novo vero lačnoti, nego samo to stero očistiti vsej zmot i blddnosti Človečega navuka. Ali dugo je nej bila mogoča eta stšva. Novi ljubljanski škof je ičeo zastaviti reformi-torsko delo. Kath. cerke? je na tridentinskoj si-nodi vdpok&zala razločke med staritn i novitn navukom. Vse to je pa sililo slovenskc protes-tante k popolnejšoj ločitvi, kak so do jčga mao bill včeni. Poleg toga je natisla ešče moč ca-sara i papinski poglavnikov, gda so zvezo evan-geličanski poglavžrov oblšdali. Vse to je opo-mlnalo k skrbnoj pazlivosti. u,. . •: Naši protestanti v Ljubljani so se dOnok nej zbojali i Trubar je dale grraeo s predgance. Zrok njegovira ostritn napadotn so dala pa ro-manja na svčto goro pri Gorici. Nikšoj deklini se je prikžiala tatn Marija; Iudj6 so njej vervali i že so postavili tam edno kapelo, malo sledi pa že eerkev. Trubar je predgo proti tomi i gla-so je, ka so romarske cerkve ,,od tih hudičevih, lažnivih bab gori prišle in so k tirnu ti fari, me-nihi i mežnarji zarad njih trebuba volo poma-gali." Ali Trubar se je zdaj nej borlo samo proti etoj ednoj zablodi. Napovedo je zda Že borbo vsem napravam i celomi včenjej pipinske cerkve. Tak znamo od njega, ka je predgo : ka meia nema nikše vredaosti, nej za žive, nej za mrtve; ka je vsa boža služba, štera se ne da vopoka-zati s svetoga pisma, bolvanstvo; ka človek ne-tnre po svoji dobri djanjaj v nebdsa priti, nego satno po jezui Kristuši; ka naj molimo k Bogi, nej pa k svčtcom. Diihovniki so začnoli krščd-vati brez blagoslovlene vode; onim, ki so tak želeli, so sv. večerjo pod krUhom i vinom ob- ' siOžavali v6; niiterni dfihovniki so za sčbe od- ; pravili prepoved ženitve i v zakonski zitek so stopili, V etom vreraeni je začno Trubar od toga premišJavati ,:i k Bogi zdihavati j prositi, naj bi on zavolo posvečenja svojega itnčna i razšflrjš-vanja svojega kralestva tudi na naie sirotinsko, preprdsto, dobrosrčno slovensko liidstvo se mi-lostivno zgiedno i ga obdarCvo s tov velkov rai- ' loščov i darom, da bi se i njegov jezik, kak je-ziki drugl nžrodov, plso i Čteo, i da bi se sv. pismo i drfige dobre krščanske knige v sloven- -skom i hrvaikotn jeziki prav raztolmačlle." I te — sredi ndjvekšega dela je dosčgno slovensko refornrdcijo eden velkivdarec: škof je pri poglavšri dosčgno zapoved, naj se voditeli ,,krivo?ercov" zapržjo. Trubar se je r€8o zšpora s tem, ka je pobegno v Trst. Priiestno leto je bšr dobo dovolenje, ka se slobodno asidj po-vrnč v svojo domovino, ali predgati je nej smeo. Ništerno ?remen se ]e skrivo pri kržnjski grofa), te je pa odišo v Nemško. Dfihovno sodiiče ga je oropalo duhovniške česti i odvzelo njetni celo imanje, zosebno njegve knige. (Dale.) ,,Ne papa, jas se ne motim, jas Ingo Sččm za ženo." Naj bi svojitn lOblčnim roditelom povedo, ka ga Rezike oLi pregdnjajo ndč i dčn, ka se toga samo tak zna rcšitl, či se sam prisili na to ? Ne, jezerokržt ae, on ncsmi zgDbiti poštenjč pred njitni. Naj bi svoje srcč vu rflke vz6o i ga za-davo? Ne, on svojo d&no reč ne vlomi. Somurno i vu misli vglobljeno je hodo vu hiii, največ je pri svoji knigaj sedo i se je ogi-bo pred Hansom. Mati ga je strašlivo pšzila i ne je mogla zarazmiti zrok njegovoga obnžianja. či bi ddnok kak inda, gda je mali pojeb bio, k nje priio i nje povedo, ka ga teži, da bi se pri tožo, ali te časi so že ddvao minoli. Hani se je proti velkoj lipi obrno, že z daleča sc je vido Rezike svetel gvant od jaoiovi grmov, iteri to zkre mejč rasli. - -, ,,Rezika, pa si ti zaistino prlila?" Že pir dni sta se tikala. On je njidva ti-kanje za preveč lepo i primerno najio za njidva prijatelstvo. k " .....• :;\ . ,,Jas sem ti d8nok obečala! Dnes si pA sam, Herbert vedno doma ostane?" u^ &$ «j ,,Po pravici povedano, Rezika, jas se zais-tino ne spoznam žnjim vS. Vu zadnji časi seje preveč premeno, tiidi se ne razmiva tak dobro, ksk prvle." ,,Škoda, Hans, on je donok tvoj ndjbčgii prijžtel bio, Ižkšega se malo n&jde." ,,Ti tak gučii, dabi sarao huda doživlenja raela za sebom, pa si eiče tak ralada." ,,Jas sem nigdar n6 mela edno prijatelico i moj prvi prijžtel si ti, Hans." Stržn 104. DOSEVNI LIST augustuš 20. :''"¦¦¦ T Naša evang. svčta mati cčrkev i sekte. Vsiki žiV6či orga*n mi svoj beteg. človeče i sttirl teio ržvno talc, lcair ndrasi. Sam6 od sčbe «e raztni, ka tfr betegi zastivlajo organa zdravo osnžvlanje. Evang. naia sv. m. cčrkev je tiidi tžlo, štero z-Gospodna Bogd rSle eti na zeraH živč. Nečfidfljmo se zito, či ona tiicH ma bcfeg. Takii betcg so sekte. Neda se tajiti, ka je z naie sv. m. cčrkvi tfidi dosta veroikov vnešcno vu sekt povodni valovje. Poznane sekte so ¦ Baptištje, niidejo se vu Europe orsagaj i ?u Ameriki; Nazarenušje, v Erdelfi i Ameriki; Adventiitje, Sombatiitje, Met hodiitje, Jehovištje, Špiritistje, cti v Prtkmurji Pfinkfiidištje (risalttiitje) i zvon le tšče večfeie mdnii, vekii tekt, kak mfciii, tflriH škodiivi i ničnje škodHvi gdb. Sekt navuk je jako premenli?!. Največkršt eden toml ovomi nasproten, ali v ednom so vsi glihni: ka se od st. materč cčrkvi tela odtrgnoti natn^nijo. I ravno vu totn stoji njihova najf čkša zablodjeaoit. Ar mesto toga, ka bi cimprali, precl vu začetki rfiš edno sekundo oa nje-gove sfista. ,,Zbdgom, Hans — dragi Hans!" Gda je on oči 6dpror Rezika se ]e že daleč paščUa z divjo? silov prdti mlini. (Dale.) n nMoje princlptjelno mnenje prbti pOnkdš-dlštom je td, ka je ett bnzpogojno od sekte reč, štera zvUna cerkve t za volo toga prčtl cerftvl dela, zdto z naše strdnl se njef niktk nemre podel/d-vatt podpiranja.* — D. K. & pOšpefc augustuš 20. DOŠEVNI LIST Strdn 105. cčrkvi. Mogoče so za kakšega zroka voJo če-merni na njega i zato odstopijo od c&rkvi. T6 edno je istina, ka dahovnik k-pczvanji svojemi primeren žitek raore živeti. Ali dčnok se zna zgoditi odstoplenje. On nemre biti zrok od-trgnenja. Ddhovnik Je ne sv. m. cčrkev. Ci bi diihovnik, povemo nevrčden pastčr, hfidi sluga bio, teda tak obtežene matetč cčrkvi se tembole nepristija ostaviti i n{& povržti. Nepozabtno, ka je med Gospodnovitni vufenikmi tfidi eden oda-vec bio, Judaš. Jeli bi pravično bilo, či bi za njegovo volo Jezuša vs! ostavili? Poleg te krivi zrokov tnl nesmimo mimo idti. T6 je očivesna tožba pr6ti vernikom. PrSti šterim se ne pred sodnijov, nego pred samov našov dfišnov vestjov moremo spravičati. Jaj nam, či bi \i tožba Istinska bila! Teda nebi mogli zameritl, nego ponfzno vu s6be stanoti, z-grehov se spokoriti i henjati drfige zburkati z-našim živlenjem, ar je popisano: Jaj onomi, po kom zburkanje ptide. I ba> naj si bodejo takše zburkajoče pžlde vu oašoj cčrkvi, zdto je to ne zrok od nj6 se odtrgnoti. Vem grehšnoga ne ostaviti, nego gori poiskati trbe. Jezuš je tHdi goripoiskao grehinike. Ci pa štoj čfiti od s&be, ka je njega Bog za kvas zrendelfivao: teda lem bole notri ma ostdti vu materč cčrkvi, ar kvšs tGdl ne k koriti, nego v-korito denerao, či ič6mo aaj svojo naoč spuni. f) Jestejo i takši Iudj6, ki za svoje zvise-nosti volo odstopijo od sv. materd cčrkvi. — Vu ednoj raztorjenosti je eden jako vrčli evangeli-Sanski mož vse mogoče doprinesao, naj raztor-jene vernike vkiiper sprivi. Vu redni vOraj je je včio cčrkevne pesmi popevati. Deco i te od-raiene je včio i biblio razlagao. Ali da so se verniki na stran držali, eiče šo se eti i tam šalili žnjegove vrelosti. Teda se je tč vreli m6ž na ednok pteobrno i sam je sektaš postao. I gda so njetni ti diugi na 6či vrgli, zaka jetovčlno? Njim je odgovoro: .Vu evangeličanskoj m. cčr-kvi je teiko bilo orati, tak sem si to bogio nji-vo polskao. Jako žalostno je to, ka vcrniki nepoštiijejo nesebično delajoči Vf6ii ria6žov, ali ešče je bole žalostno, či itoj toga ttibU pčldo nasledoje. Kristuša pržvi vučenik nestni iskati ,to ležeie oranj^", ne sltno na fafrhiChoJ dobroj zemli, nego na brfegaj, lamtfloj tfdoj žemli tddi trbč nikSkomi bidti, ito se tatn bojuje i mantra z-loiim gruntom. Premislimo si samo, ka bi bilo z-krstšanstvom, či bi si Pavel apoitol tQdi tak premišlavao, či bi samo v-lakša mčsta io Kris-tuia navuk glasit, gde bi že napre vido, ka bre-zi težkoče pride k-cili. Premfslimo si samo, ka bi bilo z-Krstianstva, či bi Gosp. Kristuš nebi vzčo gori na križrazpčtja mantrnikstva smrt, ne-go bi si kakšo ležešo odkuplenja pot ziskao. Ali či bi ti ovi apoštolje i iiritelje n&vuka krš-čanskoga samo po mčhki nšsladnostaj, po lehki potaj, brezi teškoče šteli dosčgnoti svoj cil? — Ne tak! Kristuša vučenlki verno tam trbe obstati. kama ga je Gospdd zravnao. Ali, ka bi bilo z-vere popršvlanja, z reformacie, či bi n\6 apoš-tolje: Wiklev, Wald i Huss nebi raj mantrniki postali. Luther, Kalvin, Zwingli, Savonarola i ti drfigi le podali Šatana skiišavanji i za svetsko dobroto doli pokleknoli pred njim. g) Ništerni sekt vernici eiče i z tčn! potrd-javajo svoj od materč cčrkvi odtrgnenja nagib, ka prej vu povrženoj materi cčrkvi je nemogoče prdvi, globoki d&hoven žitek živeti. Oh to pa uprav nišče nemre praviti. Jeli je pa Lot patriarchi ne bilo mogoče med Sodo-me i Gomore grehšnimi i nemoralnimi, vu duši pokvarjenimi stančarmi pobožno živeti, ar je on čistoga srdca blo? I tak je to dnesdča tudi. Ne je mati cčrkev kriva, či smo ml hfidi. Evangcli-čanska mati cčrkev neprepovedava pržvoga, glo-bokoga diihovnoga žitka živeti, tčmbole zapove-dava tak živeti. — Vžm evang. m. cčrkevpokd-ro, povrnenje predga. Vu evang. materi cžrkvi Boži Sfčti d&h dela. Evang. cčrkev na funda-tnentomi evangeliotna stoji, sveto pisrao zbrod-javati, čteti zapove, reč Božo vu raztnetom, maternom jeziki glasi vsčtn vernlkom i neosvoji samo sebi zveličanje. Evang. tcati cčrkev za obfldjenje moli. Vnje sv^foga dohšposvetsveti, samo so li Ifidjč potrčbni, ki negasfjo toga po-sveta, nego ga netijo, da on sveti. Ne odtrgnoti se od materč cčrkvi! Nego bole se nazaj povrndti vu njo. Ar mati cčrkev vsakoga poštflje, zovč, z-odpretimi ndroči fika vsakoga, ki za Kristuiovoga orsdga razšOrjdvanje ščč delati! k> . * K-koncovi želčtn ešče napre prinesti, ka prinas bod05i sekfaije: p&nk5idiit)e, od štere sekte je znino, ka ne zv6n cčrkvi, oego vu njč kriH i bbrattibi zVrlaVi svoje dfihovrto poSelstvo, kak ?ad!Qjejo, se ntS!e]o od c6rkvi odtrgnoti, nego žh]d navkflpnostjov pobbžno, svito pGleg Strdn 106. DOSEVNI LIST augustuš 20. Kdstušo« vcjle sčejo živcii ! oiordlnost razšflr-javati, vrelo prigleddvajo cerke?, reč Božo se samo poslfihfajo, nego tlidi pdleg nje Ihžjo, kak se J6 od vsdkoga krščenifca žele « sflpati se je, ka se I oni sp6t>jo i po vrfimeoi kak ptdfi sindvje bodcjo; iifei njlhovi očac>, svoje Ifib 6rse »Baterč cčrkvš. Z-odpieiimi sdroči je fdka tn&ti c^rkev brez odtiroosti, ix pčlsg Kr»s4uSovi rfiči tira betežnim trbš vržča. Srdcž poračam vsčm bratosn raofiiB, da 219 to lepo pesem večfcrat prečfčjo, vsrde.nejo satni sebč i tak se ravn'ijo vu žitk!. Nikoga nesodiBo, da ne bcdettso sodjenH ' ' .. *-,-. < ' Zjedinanje evangeličan-cov i katholičanc^v ? Kieklove novine se h?LHjo, ka je pr§ pri n6?oj naeši pri sv. Ani (včs BoreSa, f«a Pet~ rovaka) okoli trijezero evangeličanov bilo i ka so od aovonielnjka »zaproslll novotnešmškš bla-goslov". I gda pisec. ki Ee tak hvali, vidi te evangeličane (nššče je je ne prečto i novJne do-bro znajo i številkatui handlati*), seveda »čas* njemi sline vujdejo od hltroga apetita; kak dobro bi je bilo požreti, da jih ne bi bi!6. T6 se sidi z tcga, da etak pife: „. . . nh se je poznala nikia razlika (čudo, ka stc nam ne vidii rogle!) med evangeličanci i katholiSanci, vsi so se zbrali z ednim Jstte JObfeSim srcom . . ." potern pa; »Kak da bi pozabo naš narod, da ga je verska kriva novotarfja na dvcje vtrgnoia, kak da bi »z groba pokojnlh očakov naših, ki vsi so bili ka-toličanci (ešče prvle so pa vsi bili poganjel), stanola stara složaost i napunUa srca vseh na vzočih z osvedočenjetn, da druge poti, kak jo kaže katoličanska cerkev vsikdar, posebno pa pri novih svetih mešaj, nega do Kristuia. Moli-mo vsi, evangeličand i katoličanci dosta, da nas Kristušova roka znova zjedini, kak nas je roka nencdnoga dahovnika na dvoje raztrgala." Prvič, či tni evangeličanci idemo na kakšo valo versko paršdijo, nejdemo od vžs nikšega blagoslova prosit, ix to samo od Gospodnoga Boga ražmo dobiti, ne pa od Cloveka, nego ide-mo z radovednosti. I to nam naii duhovniki niti *) Či bi od dnes porodjenoga deteta, Ao prftk 90 lžt staroga Šimeona vsdki erangeličanec tam bio, nebi ji moglo biti 3000, ar Petrovska fara daleč nema 3000 duš. (Red.) ne prepovedujejo, ar so ogsiileni, da nšs ztu-nešBja lepota ne dhtnk v8 z našega e?angeli čanskoga ogvQšaa\a. Jss sem večkrat bio i molo v k&t. cerkvi, tao sem vzeo prS edaoj i ovoj svečanosti, ali lehko vas pa potroitam, (ae ma-raso, čj skocDine dobile!) da bi se rdj dao na križ prebifl, kak bi pa zai naj slepo sprirr.t\&o vse, k& mŠLte. No tat nigdar ue . bodemo edni, dokeč nam sattio naš OČa nebeski obdrži zdravo patnet i aaš iubi^ai Zveličitel ne vzeiise od nas svojega ss6ioga evangeliunsa! Eden gortčkt evangeličdnec. ¦) Gda je Luther spisao svoj katekizem, šteri se je navse kraje razširo i vu Velenci je vu roke ednoga papinskoga teologa prišao, ete nepoznavši pisatela, je etak zkričao gori: nBlagosIovlene so one roke, štere so eto sveto knigo pisale." (Red.) J', ij)!«fii,."ii'»Slff»ir»''-V» "...'¦ ' ,; .' .V Podperajte DOšeuni List!! augustuš 20. DUŠEVNI LIST Strdn 107. Versko včenje. Versko včecjč na Bas zavOpaae decč je nevtajeno edno to nžjfontošaeše. Z decč bodejo verhici atrašnjl naši grnan, tisti veraici, od šteri to čakarao, ka naj vu veri krepki, vu lubčzni delavni l eu vernosti do cerk^i negeajeni bode-jo. Zato je potrSbno, ka na| z-najvčkšov skrb .iivostjov i vrčlostjov spunjavamo Yersko všenje, z aajvsšišov prevldnostjov zeberamo kojno ver-skoga včenja i sistematiino šetiijemo včiti, os-ndvlati naše otroke, vu njlhova srca dobro semen sejatf, štero naj stokratni sad rodi. Na iom tako znaiBenltosi prestori smo po svetoTCcj bojnš dosta zatnfidiH, dosta zsnema rih; eii i tam prvle rčdno obdefavana zemla je v prelog prišla. Stotine naši otrokov so ostanju-vale od ieta do ieta brezi vsžkoga verskoga včeojš. Vu zšdnji letaj se zdLa ta žalostna siava nikeliko pobogšavati, ali poleg ednoga vopoka-zanja tudi vu pretečenom leti bi melo više 300 nsši otrokov ostanoti brezi vsdlcoga verskoga včenja. I gde se ie rždno opratlalo versko včenjž, tam je verovučitel na to svoje delo gledoč tfidi skoron brezi vsaki vorcanov in direktiv bio. Tcžkoče toga zmenkanja smo verjetno vsi čiitili, a najboie novi, tnladi verovučitelje. Zato nas je nezgo?orno občselilo lepo, čedno činenje Diuban Jožefa, križevskoga far-noga kantora, šolskoga ravnatela i evang. vero-vučitela, k\ trfide nemilOvavši z velikov priprav-leaostjov je vkiippostavo ceJi reform na versko včen,e i osaavlanje gledoč. Vu tom reformi ja^i dosta lepi svoji raiseo, nad šterimi si je vredno premišiavsti i zvčkšega tala tudi je osvojiti. Hifo je vkOppostaviti kojno ey. verskoga včenja. Vse to je zavolo nadalne kritike vu roke dao vsem vodilnim delavcom naše iinjorije. Vu podrobno razpravlanje toga vse hvale vrednoga plaaa eti nerao šli notri. Za polrSbno pa drilmo, naj se da kem prvle vu omuren pretres z 2-2 duhovnika i vučitela stojdče nazaviip-nosti, vu štero se vsegaveč g. Dšuban tOdi mora pozvati. Skdz etakše nazavOpnosti m& pridti ete plaa pred konferenco, držano pred senioratnira spraviičem; tak se da vupati, ka senioratno spravišče lehko osvoji eden znameniti, pravdobro prevagani plan i predlog za vSenjč ev. verona-vuka. Barbi tudi reč tnoja zvriila to, štero iččm i bi dospela tam, kama sem jo poalo! Ei. 55, 11.) Zvrači me, Gospodne! Vu Y6danjl Diiševaoga Lista pod zgoranjim titulom molitveao knigo polozimo v roke evan-geiičanski betežaikov. Eta na 68 stranov sžgajo-ča kaižica, zvon predgcvora, Gospodnove molitri Apoštolskoga vere??adliivžnja i betežnikom pora-čani tandčov, 30 na raz?očna pripetjS slii^čl ma-litev zdržava. Tituli razločni raolitev sc nasle-dujoči : Zaka ? Betega razmeoje, Te ndjvekši beteg, Najbogšl ?ia5, To pravo ozdravleoje, Pod križoni vtreti, Mirovnost pod križoffi, Ostasleno, Med-sebni križ, Diigl beteg, Čiidno ozdra?lenje, Ne-pozn&ni beteg, Ta velika gviišnost, V-betežnoj postcli doma, V-bolnici, Pa dotna, Betežsik jeste pri hiži, Pred operaciov, Po operaciji, Pred rodjenjom, Po rodjenji, Betežnoje dčte, Odrašeni betežnik, Stareži betežnik, Po nesrečnom pripetje, Pred Gospodao?ov večžrjov, Po Gospodnovoj veččrji, Med žitkorn i srartjo,-, Vu smrti plaSnom doli, Vekivečen žitek. Pred vsakov malitvov na podiigi biblijske s?čte reči kratko preoiišlavanje jeste; po naolitvi pa pripraven veršuš z pesmeni knig. Ar smo etakže Specižlne molitveae knige ne meli do tegamao, zato mislimo, ka je redi-telstro Duševnoga Lista FOtlost dopunjarajoče delo zvriiio z naoSivesnost danjera eti mol:tev, z iteri naši evangeiičanski vernici stanovito dosta trošta i diihovnoga bogatenja bodo zajimaii. Knižica je lepo včpostavlena. Njena cena je samo 3 Din, aaj si jo niore spraviti vs&ka evangeličanska familija. Dobi se pri vsakotn dOhovniškom uradi. Nezatnfidte si jo spraviti! Lubim. Lfibim tiho vremen, , , ¦. Brez' votra bodSče, , Tihoga človeka, ,. .. Šteri nebrboče. ' Lfibim mir povsedi, Tak včne, kak v hrambi, Spž?aj6če ftice, V-pdli i vu lugi. *? " I Ifibim vse, ka me r--; u Z-radostjov napuni, s^ J6četn se nad timi Teiko trpečimi: - Stržn 108. DOŠEVNI LIST augustuš 20. Ki nema nikoga, Ostavleni jeste, Mantra ga nevola I nosi trplenje. Koga pretekoče Vržtnen boii v-srdci, Radosti nena'de, Ni vudnč, ni v-kmici. Trfidnoga vandrara Hodba je preteška, Njegovo težkSčo Dober Bog potihša. F.J. D. Payr Šandor universitetni profesor, ime-nitni cerkveni historiker, so nedavno preveč inte-resantni žitkaspis objavili od Liselotte hercegoj-ce, ki se je v kaivinskom vadlutanji osnavlala, vreio čtela ssčtoplsmo i Ifibila Biblijo. Z toga žitkaspisa citiramo ete stSvek: „. . . Ei bi z ve-revadliivanjski spisov bole spoznala blvstvo evan-geličanski cerkveo, nebi mogia včiniti one ne-vernosti, ka je na porob dala svojo kalvinsko vero ..." I ese zamerkamo zaprtek ovoga spi-sa: .Vadluvanjski žitek ete hercegojce z Pfalza )e pa dosta ozninjajoča svedočba toga, ka zavr-ženje cerkveai verevadliivžnj karoa pe!a — po-leg eiče tak vržloga čtenja i tfidi nasledflvanja Biblije. Eti je pelda, včimo se zn\L* Ka je vera? Nebesko ktalestvo je k turistl prispodobno ki na vrh ednoga visikoga brega, edne planine pridti šč6 Brezi ednoga dobro pomanoga vodi-tela, komi so vsa poti strtnnosti i skrivnosti pla-nine poznina, bi lehkomišdnost j norija bila se na pot vzeti, ar bi preci lehko zablOdo, vu ne-srečo spadno i na lamoga sebe zavfipanje bi z srartjov plačo. Zdto more vsdki turist ednoga voditela meti. T6 je pa tfldi ne zadosta, ka te turist stopaj za stopajom vu voditela stopaje stdpi, ostro pazivši na to, naj po voski stezaj niti to najmenje mimo ne stopi, ar vu snegi i na Ičdi glečera bi se njemi hitro poikalilo i bi vu globočino spadno, gde bi se na skalaj na na srart razdrobo, — ne, nego more se okoli Iedevjd z ednim dugim itrikom za voditeia pri-v^zati, močno, neodvčzano i samo tak lehko plšzi na višine po strmni pečinaj. - Ali k tomi je potrebno edno stžlno, brez-dvojno zavapanje vu vodlteli. Svoje živlenje vkupprivezati z ednim dr&gitn. či voditel spad-ne vu globočino, on za sebom potžgne tadi turisto i oba bodeta smrti porob. Zato vsakši turist more stžlno i močno zaviipanje tncti vu voditeli. Ravno talcše stalno i močno vupanje tnore raeti človeča dfiia i src^ vu Zveličiteli Kristuši, koga nasleduvati Jče vu vekivečne nebeske vi-sinel Sebč k Gospodni privžzati, močno, na živJenje i smrt — to je vtra. SUvanus. Reform&cia v Prekmurji i Medjimurji. (Vzeto i poslovenčeno z knig Dr. Payr Sandora, theoL profesora t Šoproni. — Jts-) (Nadaljavanje.) Lendava. TO se je že rano vkotnila refor-macija pod obrambov zemelski gospodarov Ban-ffjrjov. T4 familija je nigda z Thfiringije, z kraja Wartburg (Nemčija) priila na Vogrsko i se je zvžla Hahold. V 14-tora stoletji so zeli gori Banffy lm€. Bžnffy Pavel je 1. 1441-ga Papa varaš dobo kak kralevski dar. Tao je vzeo v rebericiji proti Matyai krali 1. 1459. Za vremena Mohačke bitke (1526) so trcBanffy bratov iroe-na poznžna: Mikloia, Ferenca i Janoša. Jžnoša familija je poznana ndjbole. Toga sin Štefan i vnfik Mikl6i sta blla prviva zago-vornika i branitela reformacije v Lendavi. Naro-čiJa sta z Wi!tenberga Eber PavJa .Calendarium Historlcum" (ev. kalendari) 1. 1551. V toga sta pisala ržzne za familijo znamenite datume i do-godke. Z vremena Bžoffy Štefana je poznato imfe toga prvoga lendavskoga evang. diihovnika, T6ke Ferenca, ki je napiao več knig tned !. 1553—56, Štere so do dnesdčn goriostale. Od svojega du-hovniikoga pozvžnja samo telko piie, ka z pred-ganjem, z goslami 1 popevanjem opotnina na povrnžnje te blodčče ... Edno pesem je sptab bd bojrte pri Sziget-vari 1. 1556 (Historia obsidionis Iasulae Sziget). Naskori za TSke Ferencom je prlšo v Len-davo Beythe Štefan z Szakolce 1. 1559. Gotova sta z TSkejom vkflper slfizila tO, Beythe kak vučHeJ. Po 5 Jeti je v Sarvir odiio za vuCitel«, ali hitro so ga aaz&j pozvali v Lendavo za dfl-hovnika. Tfl je bio 9 let, potem je v Šopron augustuš 20. DUŠEVNI LlSf &rAn 109. pozsžni za dfihovn ka Prva žena njcmi je z Sza-kolce bila, Pczančič Margit, drfiga z Lendave Czipon (Cipot?) Žofa. Lendave drfigi zemclslci gospodžr je BLnffy L4sI6 bio, sin Ferenca. Prva njegova žena, Keg-levich Ana je papinska blla. Drfiga žena, Somi Borbala je že evang. vere bila. Bornemissza Pe-ter,,evang. pfiipek II deo svoji knig (Tolma-čenje Evingeliuma) je Banffy Laslovi i ženi priporočo. Njemi rod je bQo Banffy Štefan. Toga sin, Mikloš si je 1. 1570 za ženo zeo Zriny. Oriolo, Zrioyl MikJoia (Szigetszkoga junaka) nžjmlžjšo ččr, vdovico Perčnyl Gabora. Ta je verevržla evangdičanka bila. L. 1573 eden novi cerkveni delavec pride ? Lendavo: KulLa> Jflri vučitel, ki v svoji »Postillaj* (Spiski) pfie, ka je v Lendavi rojen. Za njegovo volo )« Banffy Mikloš Hofhalter Ru-dolfa, tiskarnara v Lendavo pdzvo. Kulčir je 3 lcaige dao 1Q vo: ,Od pripravlanja na smrt" — 1573., potem ,Kak se vrienl vršg z pokoročtnd-čJm grehšnikom« — 1573 i trčti«: .Postilla" — 1574. (561 pisem) V tom letl (1574) je postaao dOhovnik. Ali nž je dugo žlvo, že 1. 1577 je mrfl. Za njirn je samo Beythe Ferenc dfih. ire^ poznino, ki je 1. 1595. a>r. 3. mro tu. Rtformžcija se je v Lendavi henjala širiti ti, gda se je Esterhazy Mikloi priselo ese. L. 1612. se je ta" oženo z Dersffy Oršolo«, z vdo-vicov Mšg6csy Ferenca. Ona je evangeličanka blla, ali v Lendavskom gršdi jo je eden z Graza ese pozvini ježuit preobrno. Hajnal Matjaš hč-rešen barat je bio tO, kl je samoga Banffy Kriš tofa tiidi pridobo za papinstvo. Esterhazy njemi je prekpflsto edea tao svoj«ga imanja, iteri tao je na leto 300 - 400 forintov haska noso. Te svojo vero zatajčči Baoffy je 1. 1624 25 pregno evang. dflhovnika z Lendave, z Dobrdv-nika, z TOrnišča i z Beltinec, pa tQdi z drflgi mest. Cerkve i cerkveno imanje je pa vkraj vzeo. Ali zatajenje vere njemi je nč prineslo blagp-slova. Deca (3) so njemi rano spdmrili i ž njim je Banffyov lcndavska veka vOmrial. 1644 ga. (Ali so ne čfldne tniili Bože ?! Toga Es-lerhiiy Mikloia, ki je zrokflvao, ka so se evaog. gmajne v Lendavi i okolici vničile, eden kčsem potomec, po imčni 10di Esterhžzy Mikloš je da-riivo 1. 1905 tisti lepi prestor, gde zda. cčrkev ii kdntorsko stanovanje stoji.) - .., -, ;.j Hlt ,¦<::¦¦¦ (Dale.) ;ftTq (J: .^- , Rteloini mili gl&si. Radosti g)ks. .Ar na to sle pozvžni, ka je i Krisiui trpo za nas i podpisek (pčldo) natn je nihao, naj njegove stopaie nasledfljete." (I. Pet. 2, 21.) NaS pflSpek v Morvčgljl i na Finskom. Dr. Popp piiipek so od 6. do 12. julija v Nor-včgiji bilf na mednarodaom kongresuSi nedeltki šol. Na tom spržviiči so z 47 držSv bili zastop-niki. Od 12. do 22. julija so nai pCšpek na Finnskom bili. Vu obe etivi severnivi, zičlsta evangeličanskivi drž^vi so mell predivanja od razmer i žltka naie jugoslovanske ev. cerkve i so bill sprejčti od vodilni reprenntantov obe držav. Osebni glhs. May Gerharrf, celjski naž dQhovnik so ob prilikt 550 letnice Hdddberg-skoga vseuCelišČa od lamošnjega teologičnoga fakulteta z častnira doktoratom obdarGvaai. Toplo pozdtdvlamo toga vržloga delarca iraše cčrfcve ob prilikl njihovoga visikoga odMkovinja. Olymp}jske borbe v Berlini so se dokoit-čale z vcllkov zmtgov dve ztnožni protestantsfti držšv, Nemčije i U. S. A. Tfl so se pa ne} skr-belf samo za telo, nego za dflšo tfltfl. ZvdffBbfi slfižb so držana diihovna predivanja. Aug. 7-ga vefčr so pOSpek Dr. Pbpp tfldf meli predivanje vu velikora olympijskotn šatori. Dugorinje nji-hovoga predavanja jt bilo: ptoteštantizcnr vu Jiigoslaviji. 150 letnlce. Naie niiterne fare vu BaSti letos svetijo 150 letnico svojega obstoja. Aug. 2-ga sta Sfkič i Buljkes vCTski obfini sveilli. Na čsvetnosta}, itere so skoz več dn6?ov bil6, je tao vzelO dosta gosifrt tfldi z NenrtHfe. Glivne svčte govore bo meli v obSnaa farama' Dr. Popp pušpek. Ou8tav Adolfa drflStva v NemCifi bode nrelo svoje letoSnfe glavno gprtviltt vu Kanrii od sug. 29. do sept. 1-gsr Oustav Adolfa gl&vno drflStvo vtrjugo-ildviji bode melo svoje IV. letno dsvetnoat v Osijeki sept 19. i 20 ga. Ousvetnott % bogatiln redovčkom bode driana. Od sept 21. do sept. 23 ga bodo> istotam predavanja za dQho«iiike. Senioratno spr&viSSe. Prekmurska ev. iinjorija svojc letno r&dno $pr5viiče sept. 7-ga Bode mela v M. Sbboti vu ceitti. SpržvišČe se začne po osvetnosN i gjQ16li prekmorskoga Gu»-tav Adoifa fUialnoga di>flšt?a. Pod^obca redotik tenioratnoga tpraviiča se vag gaLoe sprejžl« v posebnom pozvanji. Stran 110. DOSEVNl LIST augustuŠ 20. Zarok. Jonai Štefan katehet v Puconci se je zsročo z Fartelj Karelinov z Gorlce. Naj oji-ma slfiži bodoči sk&pni žitek na radost, svčtoj nateri cžrkvi na krepkost, Bogi na dllco. V Puconskoj farl je na Gustav Adolfa Podpornico nasledfijoči šldov vkfipnabržni: do-hodek podporni Iadic 11.5 Din, dohodek tnoi-nje na svčfek reformSdje 106 D, offertorium na Trikralovo 174.5 D, offrrt. pri boži sluzbaj v Andred 119 D, offerf. na svatbi v Brezovci 31.5 D, na svatbi v Puconci 43 D, na slednjičflvanji v šalatnenci 100 D, na kratitji v Sebeborci 135 D, da> predanovske mladine 25 D, brezoviki-lemerski šolžrov 25 O, konfirmanduiov 390 D, dari po zlatoj knigi 1576.5 D, dar ženskoga drflštva 400 D, vu 17 vesnicaj nabrani aldov 1191.5 Din. Z toga so dali Markiiavci 47 D, Pucoaci 267 D. 75 p, Pnžavci 40 D. 50 p, Ša-lamenci 83 D. 25 p, Gorica 100 D. 50, Vaneča 45 D, Brezovci 73 D, Predanovci 79 D, Sebe borci 61 D. 75 p, Moččanci 52 D, Lemerje 63 D. 75 p, Pečarovci 66 D. 25 p, Polana 67 D, Andrecl 61 D. 25 p, Krnci 20 D. 50, Bokrači 20 D, Dolina 43 D. Vsevkfip }e tak dar&vano 4328 Oin. Gde vola, tam pCt i moduš. Bogi dik* za vsel Turobni glasi. ZadnjJ mžsec so se odse-Hli z Puconske fare vu večnost: Sedonja Mihalj v Brezovd, st. 70 let, vd. Šiftar Kata, roj. Žibrik aa Gorici, st. 86 1., Časar Števan v Moščanci, st. 82 1. i eden otrok v Lenerji. — Naj majo tlatek grobski stn i blaženo gorstanenje! -_,¦ Samovolni darl. Na gorldržanje DOšev-noga Lista: Kfihar Štefan (Jakob) Puconci 10 D, Toplak Rudolf Ptuj 10 D, Ritoper Geza gost. Teianovci 3 D, Šarošy Ana, r. Jonaš Bpest 10 D, Kerčmar Veronika i Francije 10 D, Gjergjek Ivao Salamenci 2 Din. — Na nesprhlivi v6nec Luthareve Fliszar Šarolte: Koloia Šandor Go-rica 5 D, Gumilar Lajoš z tflvžrišicov Pucond 50 Din. — Na Dijački Dom : Kuhar Štefan (Jakob) Pucinci) 20 D, Toplak Rudolf Krčevina 20 D, Banko Vince Gorica 10 D, KQčan Šandor Križevd 5 Din. — Topla hvšlt! Kleklove »Novine« so aug. 2-ga r never-jelnim napidanjem na Diiševni List odgovorile i vu takiem toauii, iteri je jako aisikotni. Natur-no je, ka bi aaš list rade zakopanoga vidile. I livno zakoj ? Zito, ar smo na podlžgi Biblij-skc rčči sploh nakratd vflpali pokiztti aa Kristo-centričai n&tak naie evangeličanske cčrkve; na to, ka je nai nijvišji, jedini svetli večen pčlda-kgp Kristuš; ka svojega zveliCanja se jedino po njem vflpamo ; ka jedini sredbenik evangeličan-skoga človeka je Boži Sin, Kristui i nigdarnik-šcfdle po lfidi napravleni sv^tec > (V. Mt. 23, 8; Efez. 5, 1 ; I. Pet. 2, 21 ...); vžm »o niti apoš-tolje ne bili brez greha bodoče mujštre kakine nadčloveče popolnosti. Vsegaveč tnžmo tfldi člo-veče pčlde, ali nej vu onotn superlativi, kako Novine mislijo. Neičemo se pa Snjimi od toga naduzi disputdlivati, vžm rimo vu etom eden celi svet ,ržzločžva n&s od ajiaove mentalitete. I mi niti neičemo neztnlrjati nedpersko stavo. D6nok reditelstfo Novin naj aevzeme za hfido, či eden-ov artikuluš njihov za na pazko vrčdnoga pre-štimamo. Nlkak je v črcnsovcl zgrabo eden ka-men i ga lučo prdti evangeliumi. To, itero smo tni napisali, naj negi6dajo za lačaj kamna. Prekmursko Gustav Adolfa filialno drfl-štvo svoje letno spra.išče v M. Soboti bode melo sept. 7 ga. Pred spraviičem ob V4 9 vori vu cčrkvi bode osvelnost, štera se začne z obč-nov pesmov. Predgali bodo Škalič Saador len-davski diihovnik ... Po osvetnosti se začne sprd viče društva. Glavni punktotni bodo: odprtni govor predsednika ; odobritev letnoga računa; določitev podpor; doiočltev nesta i časa za pri-šestnoga leta spršvišče. Po zaklfičitvi sptdviiča se bode pri cerkveni dveraj cffertorlutn nabčrao na dle Gustav Adolfa droltva. Ob % 8 vori bo-de seja predstojniitva drflštva. Na čsvetnost ino sprivišče se po etoj poti pozavajo vse kotrige i prjjiteJje driištva. Pojedinc fare se pa prosijo, da odpošlejo svoje pismeno legitimirane zastop-nike. — Prcdstojništvo. Verska pobožnost v Križevcih, Na hvalo i naslediivanje vredno pleraenito delo so se od-ločile, — se raztni samovolno z lastnoga nagi-ba, — naie vrle ino pobožne graajnarice v Kri-ževcih, kakti; Kučan Fanika, roj. Kelemen, Bres-koč Gizika, roj. Gergar, Malačič Trejzika, roj. Kučan, Bačlč Julija i Oikola Fanika. Da bi olep-iale ino okinčale svčti nai oltSr v Božoj hiži ino bi s tetn djšajem dvignile tam se glasčče svite rečf na versko pokrepkiivanje vernikov i na diko Bogi, vsdko nedelo i svčtešnje dni oleplajo, okinčajo med sebov nčnjajdč, kak prave lflbi-telicc c?etllc, z lepimi svojimi živiml rožicami naš oMt v cerkvi. Ta samovolna odločitev i djinje svedoči pleneaitost njihovih src i dfiš, ar pregovor privi: Ki rožice Ifibi, slab človek Stržn 111. DOŠEVNI LIST augustuš 20. nemre biti. Plemenho delo Ifidi Bog stokršt po-vrnč, zato njihovo pčldo nasledfijte tOdi Vi vsi drugi! Selo. Jul. 26 ga so Škalič Sandor lendav-slci dflhovnisc nceli pri nas Božo slfižbo. Več sto vernilcov je bilo pri Božoj slfižbi. Dugovanje predge je bilo: vižnost Bože hlže. Po Božoj zlfižbi so zastopnlki selanskS vernikov sejo meli, aa Steroj so skončali, lca kfipijo zemlišče za cer-kev. Po gjiileši so taki kfipili 800 klaftrov na onom mesti, štero so že prvle zčbrali vu selan-skom .Betlehemi". Lastnik zemlišča Zonik Jožef (r. kat.) je 250 klaftrov šenkao. Mesto je kiipleno za 4400 Oin. Tak se močno vupamo, ka naii gorički verevreli vernici prvo-sledi doprinesejo, ka so začnolL Ka novoga? Nemčija je dovolila našoj drfSvi koatingent za uvoz 400 vagonov ržni ja-bolk do 24. septembra. Carina znaša 41/2 «nark za 100 kg. V6 je zapreto sadje kiipfivati v takši sadovnjakaj, gde je vfiš San Jose. (Ta vfii ]e podobna ičitastoj viiši na oleandri, op. ured.) — Do 1. avgusta je 131,000 delavcov odiilo iz Ita-lije v Abesinijo, kama je tiidi namenjeai na obisk sam Mussolini. — V Špiniji krvavo bitje teče med vtednimi i uporniškimi četami. Prve pod-pčra Francija i Ruslja, drfige pa Italija, Nemčija i Anglija. Uporniki močno idejo naprej pod vod-stvom generala Franka i so že notrizčli % cele Spanije. — V Grčiji so komuništi ščeli napraviti državni preobržt, ka se njim pa ne posrečilo; vsi kom. poslanci so zaprejti, voj njim je pa od-skočo v Moskvo. — Atentatore našega min. pred-sednika g. Stojadinoviča so ostro obsodili. — Generala Živkovič Petra so penzijoairali. Zdaj so ga postavili za predsednika stranke JNS. Beo. grajske dem. novine ,,Odjek" ga v članki ..Gro-bokop naše slobode" preveč napadajo. — Naš trg. minister je dovolo izvoz 20,000 vagonov pšenice; s toga ide 5000 vagonov v Nemčijo, 10.000 pa na čeiko. — V Austriji je viie 10,000 politični obsojencov dobilo amnestijo. — Stra-šen tajfun je divjao na Japonskem; viie 50 lfidi je svoj žitek zgflbilo, več jezer hii je poško-dovini. Prt mdi i ndimre prl tl nej proustl soudjenji moremo jčko paziti. Dosta IMi jeste, štert srdcl t pamet je glo~ boko; t zato dokeč što/ do njč prtde, vrimen trbe/. 1 lehko povtmo, ka so tej vsigdir več vrejdnl od tdkši, ki preci odprejo i voskladijo pred nds svojo Mnčntco, likl bdliš svoje bl&go. Reformdcija na AngleSkom. ' NaprejdžvarSILVANUS.!: ! - ' *; (Nadaljdvanje.) rn- • ?©¦¦' ' Cranmer se je zaman trfidlo, da bi to pro-teštantskoga mišlenja i nedužao kralico rešo. Že na difigi dčn po njčnoj smrtl se je Henrik zdao z tdv Johannov Seymour, itera njemi je Edvard sina porodila, pri šteroga rojstvi jc mrla. Z ed-nim zakonom je Henrik vddao zapreti z nasled-nlštva kralevskoga trona Č6r od Katharine, ki je od svoje matcrč vu pipinskom dflhi bila vzgojena, Marijo i č^r od AneBoleya Elizabeto, štera jt pa od materč v proteitantskom dflhj bila vzgojena i za itere vladarstvom je že pod Eduardom začnjena reformicija na obladnost prišla. Od štrte ženč Ane Cleve, ki je sploj ne bila sposobna za kralico, se je Henrik pred 16-čiti dao. TL njemi je od taččtka mao dngočasna i antipatična bila. Ona je samo netnški znala, on samo angleški i francuiki, ona je prijatel mužike bila, on pa nfi. Ta pčta žeoa je bila Katharina Howard, edna lobczniva sestričina Norfolk hercega. Na njegovo najvčkio razburje-nje je Henrik zvedo, ka je t& pred ženitvov ae-rivno te najčisteši zitek vodila i ka je že drfigo-ga lfibila, zato jo je dao osoditi i osmrtiti. Ta ščsta i slednja, štero si je Henrik oženo, je Katharina Parr, dovica lord Latiraera bila, Ta bi tiidi skoron na mantrniiče priila i samo z jil-nostjov se je reiila od smrti. Med zgučavanjom žnjov si je Henrik večkrat od vadlfivanja gučao i je na pamet vzčo, ka je ona za protestante zavzčta. Včasi je on na to zaporedo ednomi pd-pinskomi pfišpeki, naj tožbo vloži proti kralid. Na srečo je ena td zvedla. Pri nijprvoj prlliki je zgučavanje pa na vadiavinje zavrnola i je razložila, ka se ona ne razmi na takše visika dugovanja i samo zito pove njemi proti tii i tam naj čas bogže miač. T6 jo je ržšilo i tožba je nazij bila vzčta. _y Gda je VIII HenrJk 1547 leta mro i ga je sin VI. Eduard nasledavo na prestoli, je Cran- , mer slobodno roko zaddbo. On je bio glžva regentskoga taniia l zda je na dale vodo refor-macijo. Vč je dao edno zbirko vOprebršni predg, vizitžcije je držo, da bi vOprepravo to grobo pokvarjenost; sv. več^rjo je v oboji podobJ, v hoštiji i v vini dao vdobsltižavati, diihovnikom se ]e dovolilo oženiti se, pri Boži službaj je občinske molitvene knige dao notrivpelati. Tudi Stržn 112. DOSEVNI LIST augustuš 20. BemSki theologi so bili pozviai na napržpomi ganje reformAcije. Ali na to so mogli cšče ednok slabi, krvšvi časi pridti. VI. Eduard je vu mladosti mrO Naj Marljo, ki jc fanatično pipinska bild, z trona vo zaprrf, je herceg NorthOmberland nagučao VIII. Henrika edno mlajšo sestrično Johanno Gray, ki ]e Dudley a žena bila, kl je pa toga hercega sin bio, naj prevzeme Anglije korono i ona nasle-dQ)e Eduarda na kralevski prestol. Jobanna Gray je ešče nž bila 20 lLt stara, odlična vu poniznosti, poštenje, preveč ISpa i rfitke zevčenosti. NS samo, ka je po več jezikaj guCala, nego vu grčkom i hebrejskom jeziki je itudirala sv. pismo i slšre klasične pisatcle i pri tom je navdfišena bila za evangeliutn Kristušov. Od vadlGvanjski dugovanj si je z Builingerom, Zw!nglija naslednikom v latinskom jeziki dopi-iflvala, štere pisma so ešče dnesdčn v Zfirlchi goriobdržana. Brezi bojazni je sprijčla Anglije korono, ali veCina lfldstva i plcmenitžši so Hen rika starešo ččr Marijo žcleli na troo. Tak je johanna Gray z svojitn možom vrčd zgrdblena v Tower (ešče dnesdžn v Londoiri stojčči kra levski grad, kama so tfidi te osodjene zapčrali, dokeč so ne osmrtjeni bill) vržena i za kratko osmrtjena blla. Juna^ko je vOzdržSla ta mlšda mantrnica pri evangeliurai i na slSdnji veččr pred srnrtjov je ešče svojoj sestri eden Novi Zakon poslala, vu iteroga njej je sledčče napisala, štere reči so vr&dne naj je eti dolinapišem: MEti fi poilem, tnoja lOblčaa sestra, edne knige, itere so bšr odzvuna ne okiaSane, i z zlatom okčlivz&te, d5nok vu znotrilnjcm so veL vredne od vsakšega dragoga kamčnja. T6 so te knige od vesčloga poselstva našega Gospodna, od njegove slednje vole i njegovoga iminja za nas nevolne slr6te. V njih spoznai to pravo pot k vekivečnoj radosti 1 či boš je z istinskim že-I&ajem čtela, pot na vekivcčen žitek. Žnjih se lehko navčiš živcti i mreti. Eto ti več baska prinesč, kak pa vsa ireanja i bogastvo tvojega oČ^. či vso paSEllvost na to obrn^š, naj lena na smrt, da naj po smrti te vekivečen žitek zadobii. Nezavupaj s« nigdar, ka ti tvoja mladost podugša žitek tvo), ar mladi i stžri hitro merjč. Zato vči se vedno tnrčti, zapusti ete svšt, odpove Satani i darGj telo tvoje Gospodni na aldov. Pcžalfij tvoje bine,ali ne vcagaj i ne dvojuj. tiojdi močna vu veri, ne poželi po etomtcga nika diugo, kak z Pavel apoštolom: ločeni bidti od etoga smrtnoga tela i gorivzčta vu občinstvo Kristuša, z šteritn živeli bomo, či smo žnjira mrli. Čini tak, kak te vbren sluga, ki je vedno bOden bio, da najse ne naj-dei, kak ta nespametna devica, da smrt kak te t6vaj vu noči prlde. Radflj se vu Kristuši, njc-govo imč nosi i njegov križ si vzemi na sebe. I ka se tvoje smrti tiče, radfij se nad njov, kak se i jas radfijem, moja ltiblčna seslra, ar se jas reiim od etoga skvarjenja i bom vu to [nespr-hlivo prek ila. Močno sern ogvflšana, ka vu tom, da ete mrtelen žitek zgfibim, zadobim te nemrte-len, za štero Boga prosins, naj tebi tfidi darOje; naj ti miloščo d& vu njegovom strihi živeti i vu pravoj krštanskoj veri mreti. Od ete vere — vu Božem imčai te prositn — ne odstdpi, niti vu vDpanji na žitek, niti vu sttihl od smrti, ar či U pravico zatajiš, naj si žitek pcdugšai, tak te tfldi Bog zataji. Či se pa k njemi obrnči, tak ti On tvoje dočee podugia tebi na krepkost i njemi na diko. K etoj njegovoj diki naj pripela menč i vu jvojcm časi, kak de se td njemi vidlo, tfldi tebč. Živi srečno, moja sestra! Vfipaj se v Bogi, On ti pomorel Tvoja lOblena sestra Johanna Dudley." Pod Marije vladšrstvom, štero so po pra-vici za to krvavo itnenfivali, je 300 ludi, tned njiml 30 dfihovnikov za volo svoje evangeličan-ske vere vmorjeno bilo. Med drfigimi sta tfldi dva evangeličanskiva pflipeka Latimer, eden včren borec pravice 1 inicniten predgar i Ridley na gr-roidi zežganiva bild Gda so njidva do grmLd« pripelali, je Latitner dolisleko svoj plaič i kak odlčeni je stao tam. ,Brat,u crče k Ridiey i »tnidva dnes «dno skalo vužgčra, itera, či Bog tak ičč v Angllji nigdžr vč ne vgasne." Tiidi te reforniator Cranmer je raogo mržti. Tomi starci so vOpanje džli, ka se lchko reil smrti, či nazijvzeme vse svoje včenjč. I ,Cran-vaa je bio tak slab, ka je to včino. (Dale.) Stampano y .PREKMURSKI TISKARNI« odgovoren HAHN IZIDOR t Murski Soboti.