PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
" i ——————-—_
ŠTEV.—NO. 953.	CHICAGO, ILL., 17. DECEMBRA (DECEMBER 17), 1925.	LETO_VOL. XX.
UpravniStvo (Office) 8689 WEST 26th ST„ CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2864.
TRIDESET TISOČ POLITIČNIH JETNIKOV.
V	ječah raznih dežel po svetu je nad trideset tisoč političnih jetnikov, ki so v zaporu radi svojih prepričanj in mnenj, katera so nasprotna oblastnikom. Pod terminom "politični jetnik" se smatra osebo, ki ni izvršila nikakega dejanskega ali drugega zločina; njen edini pregrešek je, da propagira ideje katere hočejo mogotci na vladi zatreti, in v ta namen se poslužejejo različnih sredstev — od cenzure in zapornih kazni pa vse do vislic.
Preganjanje ljudi vladi ali vladajočim nasprotnih mnenj je staro toliko kakor človeški rod. Miljone je bilo pomorjenih, miljone jih je trpelo v ječah za svoja) mnenja in prepričanja.
Propagandisti in glasniki pravice, ki s svojo besedo bičajo krivico, so že od nekdaj strah vladajočih. Iz bojazni pred njihovimi nauki so jih dali pomoriti, ali so jih pometali v ječe, ali jih pohabili, ali jih mučili na druge načine, toda nauk borbe pravice proti krivicam je živel naprej. Nobene grmade in mučilnice ga niso mogle iztrebiti.
V	Mussolinijevi Italiji je stotine socialistov, prostozidarjev in drugih opozicionalcev v ječah, in njihov edin zločin je, da propagirajo proti fašističnemu načinu vlade. Morilci socialističnega poslanca Matteottija so bili nedavno oproščeni in odvezani vsake krivde, ali socialistični delavci, ki bičajo Mussolinijev diktatorski režim, so v ječi in njihova stranka je proglašena za nelegalno.
V	Bolgariji so v jčeah ljudje, katerim z nobeno preiskavo niso mogli dokazati, da so fizično sodelovali v uporih proti vladi. Za zidovi so radi svojih mnenj, katera so propagirali naglas in povedali o vladi to kar mislijo. Mnogo so jih pomorili. Celo brat ministerskega predsednika Cankova je bil pred par tedni na ulici zavratno napaden in umorjen od zaveznikov vlade svojega brata. Umorjeni Cankov je član in eden izmed voditeljev bolgarske socialno demokratične stranke, katera ne propagira nasilnih metod, toda obsoja in protestira proti sedanjemu krvniš-kemu režimu in se bori za demokratično Bolgarijo.
Romunija zatira narodnostne manjšine in meče v ječe njihove voditelje. Kdor izmed njih
ji ni po volji, ga proglasi za komunista ali vele-izdajalca. Poljska ima politične jetnike in imajo jih baltiške dežele. Hortijev režim na Ogrskem tira v zapore'socialiste, prva leta po padcu Bela Kuna pa jih je enostavno pomoril.
Vsaka vlada — in tu ni prav nobene razlike — zapira opozicionalne voditelje "v interesu domovine". Debs, Herman, K. R. O'Hare in drugi socialisti so bili med vojno poslani v zapor radi svojih prepričanj, katerih niso držali zase. Oblasti so jih poslale v ječe radi njihovih vodilnih pozicij v socialistični stranki in delavskem po-kretu, kajti zaprti socialisti niso bili edini ki so imeli taka mnenja. Člani I. W. W„ izmed katerih jih je še sedaj precej v ječi, so bili poslani v zapor radi svojih "prevratnih naukov". Komuniste so 1. 1919—20 polovili in jih zaprli, ker so propagirali nasilne metode za strmoglavljenje vlade. Danes jih zapirajo- z istim izgovorom. Komunisti so propagirali nasilne akcije, oblastniki pa so jim pokazali, kako se jih izvaja.
Mednarodno delavsko gibanje je bilo pred vojno mogočen instrument v borbi za svobodo prepričanja, govora in tiska. Izvojevalo je velike državljanske svobodščine, kajti dokler je bilo delavsko gibanje šibko, je bila delavska in kmečka raja brezpravna, ki je imela samo dolžnosti in nobenih pravic. Socialistično gibanje pa je izsililo od vladajočih košček za koščkom koncesije, ki so končno tudi delavca in malega kmetica postavila, četudi samo teoretično, na stališče enakovrednega državljana. Mednarodno delavsko gibanje je bilo torej mogočen tribunal borbe za državljanske svobodščine in demokracijo.
Danes je v tem precej spremembe. "Vi niste nič boljši, ampak še slabši," pravi kapitalistični svet in pokaže na Rusijo in na dežele, v katerih je nekaj časa bil na površju komunistični režim. Komunistične stranke v vseh deželah se bojujejo zaeno s socialističnimi za svobodo govora in tiska in za osvoboditev političnih jetnikov. Toda te iste stranke ne prakticirajo niti v svojih vrstah kar hočejo zase v kapitalistični državi. Kapitalistično časopisje pa jih opozarja na Rusijo: zakaj tam ne prakticirate, kar zahtevate od nas? Dokler niste imeli oblasti, ste bili za svobodo go-
v or a in tiska. Ko ste dobili oblast v ogromni Rusiji, ste vse to zatrli bolji. ikot katerakoli kapitalistična država na svetu. Mnenj opozicije ne to-lerirate. Celo vodilne pristaše drugih radikalnih strank ste pometali v? ječe ali jih pomorili.
Komunisti ne taje teh metod. Oni pravijo, da je v prehodni dobi diktatura proletarijata potrebna, diktatura pa pomeni, da ima tisti ki vlada vso pravico uničiti opozicijo.
Tako je delavskemu gibanju v raznih deželah odvzetega precej moralnega zamaha v njegovi borbi za državljanske svobodščine in za osvoboditev političnih jetnikov.
Iz teh razlogov se zadnje čase iz delavskih in liberalnih vrst izven Rusije množe apeli na moskovsko vlado, da naj osvobodi svoje politične jetnike, ker sedaj nima vzroka da jih drži za zidovi ali v Sibiriji. Sovjetski režim je stabilen in se ne more bati, da bi ga nekaj stotin protiv-nih propagatorjev moglo omajati.
V Združenih državah se je ustanovila posebna organizacija pod imenom International Committee for Political Prisoners, katera se briga za stanje političnih jetnikov/V vseh deželah.. Ko-operira s podobnimi organizacijami povsod kjer obstoje v prizadevanjih, da se te žrtve vladajoče justice izpusti na svobodo. Ta organizacija je naslovila na rusko vlado dolgo spomenico, v kateri naglalša, da bo v interesu sovjetske Rusije v inozemstvu in v interesu političnih jetnikov v vseh drugih deželah, ako Rusija osvobodi svoje politične jetnike. V apelu so podpisani med drugimi Jane Adams, Eugene Y. Debs, James Maurer, Norman Thomas in Roger N. Baldwin. Nihče izmed teh ni bil nikoli v taboru nasprotnikov sovjetske Rusije. Vsi so ji pomagali, in v svoji spomenici priznavajo, da je Rusija v svojem prehodu izpod starega režima v novega imela situacijo, v kateri ni bilo pričakovati, da bo božala opozicijo. Ali sedaj te situacije ni več in Rusija bi brez skrbi mogla osvoboditi tiste jetnike, ki so v zaporu radi svojih prepričanj, ne radi kakega nasilnega dejanja proti vladi ali kakega zločina. Ti politični jetniki v Rusiji so večinoma pristaši radikalnih strank, ki so imeli v borbi proti carizmu enako velike zasluge kakor stranka ki je sedaj na vladi. Mnogi izmed njih so bili tudi pod carizmom preganjani in prestali leta v zaporih ali v Sibiriji.
Moskovska vlada je pred dobrim letom dovolila raznim ameriškim delavskim organizacijam poslati pomoč ruskim političnim jetnikom v obliki denarja in blaga, da se jim olajša njihovo stanje. I. C .P. P. apelira na vlado sovjetske Rusije, naj gre korak dalj in te jetnike osvobodi, da bo imelo delavstvo drugod lažje stališče v borbi za osvoboditev političnih jetnikov in za državljanske svoboščine v svojih deželah. Apel ne prosi milosti za intrigante v službi ruske aristokracije v inozemstvu. Ne prosi milosti za upornike, ki so se nasilno borili proti sedanji
vladi. Apelira za osvoboditev samo tistih, ki so v ječi ali v Sibiriji radi svojega prepričanja in svoje propagande.
V enakem smislu apelirajo na sovjetsko vlado mnogi pisatelji in humanitarci svetovnega slovesa in protestirajo proti njenemu načinu ravnanja s političnimi jetniki. Pokojni Anatole France, ki so ga komunisti proglašali za svojega pristaša, je obsodil drastično ravnanje s političnimi jetniki v Rusiji. Izmed mnogih, ki so se izrekli za osvoboditev političnih jetnikov ne samo drugod ampak tudi v Rusiji, so pisatelji Arnold Bennett, H. N. Brailsford, Bertrand Russell, H. G. Wells, Israel Zangwill, Roman Rolland, Upton Sinclair, Sinclair Lewis, Thomas Mann, Bernard Kellerman, Gerhardt Hauptmann, Knut Hamsun, Sven Hedin, Georg Brandes, Maurice Maeterlinck, Karl Čapek itd.
Vsi ti so prijatelji in zagovorniki nove Rusije. In ker so njeni prijatelji, žele, da ne bi kopirala, ali pa celo prekašala kapitalistične države v gaženju osebne svobode in tirala v ječe ljudi, ki se bore za državljanske pravice. Sovjetska Rusija danes nima potrebe posluževati se takih metod, ker je njen režim utrjen in njeno ekonomsko stanje stabilizirano, zato ni nevarnosti, da bi jo agitataorji nasprotnih radikalnih mnenj in nazorov razmajali. Svobodna Rusija, v kateri bodo prepričanja spoštovana, bo delavstvu v drugih deželah v ogromno moralno pomoč v boju za svobodo človeka in za demokracijo. Mussolinijem, Hortyjem in Cankovom je treba vzeti argument, da delajo to kar bi delali komunisti ako bi bili na vladi in kar f^ajo komunisti v Rusiji. Sprememba stališča ruske vlade napram političnim jetnikom bi jo dvignila v očeh vsega mislečega sveta in vseh, ki gledajo njo kot predstavnico novega reda. Odpravila je carizem, razdelila zemljo kmetom, socializirala naravne zaklade, ni pa se išie poslovila od metod, katerih se je posluževal carizem proti opoziciji. Ko stori to, bo napravila zelo velik korak naprej.
t^i
Predlog za pogajanja Fz ruskimi unijami odklonjen.
Predlog angleških unijskih zastopnikov za brezpogojno konferenco z ruskimi unijami je eksekutiva amsterdamske internacionale odklonila s štirinajstimi proti sedmim glasovom. Večina je utemeljevala svoje postopanje z argumenti, da morajo ruske unije preje pokazati več volje za idejno združenje z ostalimi unijami in prenehati ruvati in razdvajati strokovni pokret v kontinentalnih in drugih državah Evrope. Angleški zastopniki is sklepom niso zadovoljni in bodo nadaljevali s prizadevanji, da se skliče konferenco zastopnikov unij, na kateri bi bila zastopena tudi rdeča internacionala strokovnih unij.
Zopet eksplozija v rovu!
Blizu Birminghama v Alabami se je dne 10. decembra dogodila v rovu Alabama Fuel and Iron kompanije eksplozija, ki je stala nad šestdeset človeških življenj.
To je cena, ki jo plača premogar za premog. To ni bila prva ne zadnja eksplozija. Premo-garje ubija na debelo in drobno, kadar pa pridejo pred delodajalce s skromnimi zahtevami, se jim operatorji rogajo, ali pa pošljejo nanje kozake in privatne slugerje, če jih ne morejo drugače podjarmiti in ukrotiti.
Stavka v okrožju trdega premoga še traja. Božič je tukaj in časopisje piše o prosperiteti, kakršne že dolgo ni bilo. Kje je prosperiteta premogarskih družin, katerih očetje in sinovi so brez zaslužka od 1. septembra naprej ? Lastniki rovov trdega premoga bodo imeli na božični dan pogrnjeno mizo kakor vsak drug dan v tednu; njihova stanovanja bodo obložena z raznimi darili in drug drugemu bodo voščili srečen Božič.
Kak kontrast med njihovimi in delavskimi stanovanji! Na eni strani razkošje in izobilje — sad dela tistih, ki žive v pomankanju, ki so celo brez zaslužka samo zato ker si hočejo ohraniti skromne plače in druge male pridobitve, katere jim skušaj gospodarji vzeti. Srečen Božič! Pojdite s tem volščilom k vdovam in sirotam v Ca-habo v Alabami, ali med tisočere družine pre-mogarjev na antracitna polja, ali med premo-garje v tiste kraje, kjer jih hočejo delodajalci z izprtjem prisiliti, da sprejmejo znižanje plač in druga poslabšanja svojega življenskega stanja.
"Vestnik" —nov slovenski list v Milwaukee.
Frank Novak in selitev "Delavske Slovenije'

Konec prvega prizora v zadnjem dejanju nečedne komedije.
V tednu od 14. decembra je pričel v Milwaukee, Wis., izhajati nov slovenski tednik "Vestnik", katerega izdaja in urejuje Frank Novak, bivši urednik "komunistične" "Delavske Slovenije", katero so preselili v Chicago. Uredništvo in upravništvo novega lista je na istem naslovu kakor preje "D. S." Tiskal se bo v F. Novakovi tiskarni. Za upravnika je podpisan Frank S. Ermenc.
H
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR
1	LETNIK 1926
181 (g
Stane 75c. 1 Naročila naslovite: "Proletarec'
3639 W.
26th St., Chicago, 111.
Proti koncu 1. 1921 je prišla milwauška "Slovenija" iz F. X. Veraničeve posesti v last "Jugoslovanskega izobraževalnega kluba", kakor se je imenovala "above ground" organizacija hrvatskih komunistov v Milwaukee. "Slovenija" je s tem postala posest jugoslovanske sekcije Workers' Party, oziroma tiste skupine, ki gospodari nad "Radnikom" in sekcijo. Kupčija je bila zakulisna in ni bila nikdar pojasnjena v javnosti. Radi nje je nastal v čikaškem odboru sekcije velik boj in Teodor Cvetkov, tedanji urednik "Radnika", je svojim drugom očital, da bi kupili "Slovenijo" lahko za manj kot tisoč dolarjev, ako bi pametnejše postopali.
Vsa takratna vodilna klika med hrvatskimi komunisti je imela isti cilj kakor sedanja: Uničiti Jugoslovansko socialistično zvezo in "Proletarca". Sklenili so, da bodo pričeli izdajati slovenski "komunistični" list v Chicagu za borbo proti J. S. Z. in "Proletarcu". Ker niso imeli na razpolago urednika, so se obrnili do nekaterih članov J. S. Z. v Chicagu, toda nihče izmed njih ni bil naprodaj. Medtem je bilo ponudeno uredništvo Franku Novaku, ki je stvar sporočil lastniku "Slovenije" Veraniču. Frank Novak je bil tudi tedaj urednik "Slovenije". Prišla sta na idejo, da je prišla prilika prodati "Slovenijo", in sta se jo poslužila. Do danes ni bil še noben slovenski list v Ameriki prodan za tako visoko vsoto, dasi so že mnogi menjali svoje gospodarje (npr. "Glas Svobode", Amerikanski Slovenec", "Ameriška Domovina" itd.).
Spreobrnitev "Slovenije" in njenega urednika so prizadeti sistematično pripravljali. Pogajanja med zastopniki "Radnika" na eni, in Franka Novaka na drugi strani, so trajala več mesecev. Medtem je bila aranžirana tudi debata med Frankom Novakom in enim komunistom. Frank Novak je imel navidezno zastopati socialistične nazore in njegov protivnik "komunistične". V tej debati je Frank Novak "izgubil" in to javno priznal z izpovedjo, da je imel napačne nazore in mišljenje, in se na ta način spokorjen prelevil v "komunista". Te vrste komedije se v debatah nikdar ne dogajajo, in ta je bila torej izjema. Toda farsa je bila potrebna, če je Frank Novak hotel stopiti v bojno areno očiščen "social-izdajalskih" znakov.
Ko je izšla zadnja številka "Slovenije" pod Verani-čevim gospodstvom, je čitateljem naznanil, da je list izročil večji skupini delavcev, ker hoče da bo bolj odgovarjala njihovim potrebam in namenom. Potem se je večkrat obregnil ob "Proletarca" in nato odpotoval v stari kraj, kjer je poizvedoval tudi za pomožnega urednika svojemu prejšnjemu listu.
Frank Novak je ostal naprej urednik. Imenu "Slovenija" so novi gospodarji dodali še "Delavska" in spreobrnitev je bila popolna. List je potreboval upravnika, in ker ga med seboj niso mogli dobiti, so ga iskali med našimi sodrugi, a prodati se jim ni hotel nihče.
Frank Novak je ob spremembi lastnikov povedal, da je namen "D. S." privesti slovensko delavstvo v A-meriki iz puščave in suženjstva "social patriotizma in social izdajalstva" v obljubljeno deželo revolucije in komunizma.
Njegova glavna in edina naloga je bila blatiti socialistični pokret, predvsem J. S. Z. in "Proletarca". Tako namreč jugoslovanski "komunisti" v Ameriki razumejo borbo proti kapitalizmu. Takoj ko je bila sprememba lastništva "Slovenije" praktično izvršena, so dobili vsi agitatorji "Radnika" pismen nalog podati se med Slovence in ji pridobivati naročnikov. Ne samo to. Dobili so tudi nalog govoriti, da "Proletarec" vsak čas preneha, v nadomestitev pa bo izhajala "D. S." Ponekod, kjer "Proletarec" sploh ni imel naročnikov, so širili vest, da "Proletarec" več ne izhaja. "D. S." so pošiljali po deželi cele zavitke brezplačno teden za tednom in tega načina se še vedno poslužujejo. Tisti, ki so jo enkkrat naročili, jo prejemajo naprej ne da bi še kedaj potem obnovili naročnino.
Med hrvatskimi komunisti ni njen urednik Frank Novak nobenkrat dobil vpliva ali priznanja. Kritizirali so ga radi njegovega načina urejevanja, češ, da prinaša preveč gradiva ki ni čisto nič komunistično. Kritizirali so list tudi radi oglasov, a Frank Novak jih je vselej uveril, da bi brez njih "D. S." prišla v tako opasnost, da bi jo ne bilo mogoče vzdržati.
Frank Novak bi rad upravnika, ki bi bil sposoben in s katerim bi se moglo sporazumno delati. Pošiljali pa so mu nesposobne upravnike, ki so igrali bolj vlogo nadzornika nad F. Novakovim "komunizmom" kakor pa vlogo upravnika. Nekateri niti slovensko niso znali. Včasi je Fr. Novak očital, da je svoječasno veliko agitiral za "Proletarca". Sedaj bo lahko dejal, da še ni nikdar v življenju delal tako trdo kakor v času ko se je boril "za komunizem". Delal je za dva, v priznanje za njegove "zasluge" so mu pa vzeli uredništvo in ga povrh še ozmerjali.
Mi smo že ob premembi lastnika pisali, da bo "D. S." enako ponesrečen poskus ubiti "Proletarca" in J. S. Z., kakor je bil eselpistični, ko so pričeli izdajati svoj slovenski list "Zarja". Franku Novaku smo povedali, da ga bo prej ali slej doletela enaka usoda, kakor Cvetkova, Kutuzoviča, Prevedena, Fišerja in druge jugoslovanske "komunistične" urednike in voditelje v Ameriki. Vsi ti so enako vztrajno napadali socialistični pokret kakor ga je Frank Novak. Ko so prišli v nemilost, oziroma ko so jih izrinili iz urada z intrigami in osebnimi boji drugi, so jih novi "čisti voditelji" nazvali s kontrarevolucionarji, in isto pravijo sedaj v "Radnikovemu" krožku o Franku Novaku. Obdajajo ga tudi z drugimi nelepimi očitki. Med seboj trdijo, da ni nikoli bil komunist, kar smo mi povedali že takrat ko se je izpreobrnil v "čisto vero". Tudi tisti, ki si danes nadevajo masko komunizma v "Radniko-vem" štabu, niso komunisti.
Svoječasno smo pisali, da se bo "D. S." preselila v Chicago. "Radnik" in "D. S." sta to zanikala. Pisali smo o medsebojnih bojih in intrigah med "čistimi" in o nepomirljivem sporu med Chas. in Frankom Novakom, ki se danes ne imenujeta več z "druže", ampak se sovražita, kar ni v njihovih vrstah nič izrednega.
"Delavska Slovenija" se nahaja danes v obupnih finančnih stiskah. Jugoslovanska sekcija se je obrnila že večkrat za gmotno pomoč na svoje podružnice po deželi in na društva podpornih organizacij. V poslednjem apelu je razposlala tudi nekake vstopnice in srečke. Ko je bila hrvatskim delavcem, tistim ki prisegajo na "Radnikovo" manevrisanje, situacija brez prikrivanja pojasnjena, so zbrali v podporo "D. S." okrog tisočak. Obrnila se je za pomoč tudi na stranko in vse njene narodnostne sekcije. Bolgarska se je odzvala in dala v pomoč "Delavski Sloveniji" $50.
Chas. Novak, katerega prejšnje delovanje ni javnosti čisto nič zano, je bil importiran v Ameriko za pomožnega urednika "Delavski Sloveniji". Pričel je z delom pri nji kot upravnik, ali s Frankom nista mogla orati skupaj, razun tega pa je bil tudi nesposoben za tako delo. Prikrit spor in boj med njima je trajal ves čas od njegovega prihoda v Ameriko. Poostril se je posebno pred konvencijo SNPJ., po konvenciji pa je prišel do vrhunca, ker je C. Novak dobil medtem tudi popolno kontrolo nad "Radnikoni" in sekcijo.
Charles je na seji odbora sekcije razgrajal, da Frank Novak krši disciplino in vodi sabotažo. S tem je postal "nevreden biti urednik". V napadanju na SNPJ., oziroma "social-patriotske mašine" v nji, je bil mlačen. Ne le to, ampak napisal je po konvenciji SNPJ. celo dopis "iz Clevelanda", v katerem kritizira Char-lesa in mu predbaciva nerodnost v taktiki. Ali glavni Frankov greh je bil to, da je odklonil priobčiti nekaj Charlesovih člankov, najbrž zato, ker so bili preveč provokatorski. Odbor je na ta pojasnila zaključil, da se Franku vzame uredništvo "D. S.", katero se preseli v Chicago, uredništvo pa prevzame Charles. Vse te korake proti Franku Novaku je odobril Chas. Ruthenberg v imenu eksekutive Workers' Party. Tako je Frank Novak oficielno priznan za "žuto izdajico", kot je bilo pričakovati.
"D. S." se je tiskala v Frank Novakovi tiskarni, katero je kupil istočasno kot hrvatska sekcija list od Ve-r a niča. Pozneje je dobil nekoga v kompanijo in se končno tiskarne popolnoma iznebil, toda ne za dolgo. Prišla mu je nazaj v last, nato pa je s par Hrvati in drugimi organiziral nekako delavsko delniško tiskarno, ali Charles mu je prišel preprečiti tudi ta načrt. V Chicagu ga je pred svojimi ljudmi obdolžil koristolov-stva. Tako je tiskarna ponovno last Franka Novaka in s tistimi delnicami ni nič.
"D. S.", ki je prišla v svet kot "radikalno" glasilo s takim pompom in bahaštvom, je živela dokler je izhajala v Milwaukee največ od oglasov in podpore, kajti naročnine je dobila jako malo. Izven Wisconsina je imela samo par sto plačanih naročnikov. Njeni čisti dohodki na oglasih so bili okrog sto dolarjev tedensko, na naročnini pa komaj kak dvajsetak. Sedaj je še glasilo podporne organizacije J. P. Z. Sloga, kar ji je dalo največ naročnikov. V mihvauških krogih se je že pojavilo gibanje da se ji to glasilo odvzame in s tem ji bo odvzet še ta vir dohodkov. Oglase ji je prevzel novi list, katerega je pričel izdajati Frank Novak V družbi par drugih Mihvaučanov.
Ko je T. Cvetkov bil vržen z uredniškega stolca pri "Radniku", je ustanovil nov list, ki je s "komunisti" v boju. Frank Novak ga bo najbrž posnemal.
Tako je torej končan prvi del zadnjega dejanja te komedije, katera je stala hrvatske in nekatere slovenske delavce okrog sedem tisoč dolarjev, ako ne več!
"D. S." pod novim uredništvom bo .dobila še bolj provokatorski značaj. Napadala in blatila bo pod masko radikalizma in ruske revolucije, Marksa in Lenina, socialistično gibanje, posebno "Proletarca" in J. S. Z., toda ure so ji štete. Ako ne bi dobivala podporo iz drugih virov, ne bi mogla iziti niti ena številka vec.
Frank Novak je v družbi "čistih" dobil ako je hotel, precej vpogleda v mahinacije in metode, ki so se jih posluževali njegovi tovariši, kateri so ga sedaj vrgli iz svoje srede. Če je bil prepričan komunist, kar je dvomljivo, je danes razočaran kakor je mnogo drugih-Ako ni bil, bo pričel urejevati svoj novi list v spoznanju, da je slabo igral, slabo vodil in slabo azključil
svojo "revolucionarno" karijero. Tolaži ga lahko edino zavest, da je težko delal, da je poskusil vse da izvede namen svojih poglavarjev, in da bo sedaj imel priliko tudi "čistim" očitati svojo požrtvovalnost, katere inu niso nikoli vrnili s priznanjem in hvaležnostjo.
Fond Dimitrija Tucoviča.
V delavskem socialističnem gibanju na slovanskem jugu, posebno v Srbiji, so si ustvarili s svojimi deli neminljiv spomin sodrugi Dimitrije Tucovič, Radovan Dragovič in Dušan Popovič, ki so bili borci mednarodnega slovesa, to je, poznal jih je delavski pokret daleč preko mej današnje Jugoslavije. Vse tri že krije zemlja.
Čitateljem "Proletarca" je gotovo še v spominu spis "Zgodovina socializma v Srbiji", ki je izšel (ponatis iz knjige) v tem listu. Videli ste, kako težki so bili boji naših bratov v prejšnji Srbiji, in koliko so bili v stanju doseči s svojo neupogljivo voljo in vztrajnostjo.
Naši sodrugi v Beogradu so ustanovili poseben odbor pod imenom "Fond Dimitrija Tucoviča", kateri si je dal za nalogo izdati spise Dimitrija Tucoviča in njegovih tovarišev Radovana Dragoviča in Dušana Popo-viča v serijalnih zvezkih. Dosedaj je v založbi tega fonda izšel en zvezek "Celokupnih del Dimitrija Tucoviča" in ena manjša knjiga pod naslovom "V spomin Dimitrija Tucoviča" — govor sodruga Živka Topaloviča v Lazarevcu ob priliki spominske slavnosti desetletnice smrti Dimitrija Tucoviča.
Cilj tega fonda je tudi postaviti vsem trem skupni spomenik v Beogradu in-prenesti zemske ostanke Dimitrija Tucoviča iz Lazarevca, kjer je bil ubit v svetovni vojni, na beogradsko pokopališče.
Prvo materijalno podporo temu fondu, katera je bila fundament za njegovo ustanovitev, so dale sindikalne centrale (delavske strokovne organizacije v Jugoslaviji). Ali potrebna so še velika sredstva za izvedbo celotnega načrta. Raditega se je odbor obrnil za gmotno pomoč tudi na sodruge v Ameriki. Našim srbskim sodrugom je poslal v prodajo omenjene knjige, katerih prebitek gre v prid fonda. Vsi prispevki, poslani temu fondu, se objavljajo v "Radničkih Novinah" v Beogradu.
Iz teh vrstic razvidite, kaj je namen in cilj "Fonda Dimitrija Tucoviča". Komur je naš pokret v preteklih desetletjih v Srbiji količkaj znan se bo divil veličini borcev in mislecev, kakor so bili pokojniki Dimitrije Tucovič, Radovan Dragovič in Dušan Popovič, ter po svoji moči pomagal našim razrednim tovarišem v Srbiji in Jugoslaviji dostojno proslaviti spomin velikih mož, ki so dali na altar boja za socializem vse kar so imeli. In dali so mnogo . . .
Prispevke lahko pošljete na tajništvo JSZ., ali pa srbski sekciji JSZ. na naslov Sava Bojanovich, 2250 Clybourn Ave., Chicago, 111.
■J* Jt j*
Najpriljubljenenjše, in tudi najuspešnejše sredstvo, ki se ga poslužuje reakcija in vsi nasprotniki zdravega delavskega pokreta, je obrekovanje. Namen njihovega natolcevanja in napadanja je vzeti med delavsko maso zaupanje v poštene delavske voditelje in jo privesti v naročje zavajalcev.
LJUBLJANSKI TIPI
Satirično-psihologični obrazi.
Spisal Josip Suchy.
(Nadaljevanje.)
Ljubljančanke.
Ženska se spozna šele takrat, kadar se ne ugodi njeni želji. Toda moški sami se skrbno varujejo tega spoznanja, ker se boje da bi jih izvoljenka morda odslovila, čim bi se ne podvizali ,ji izročiti pristojni tri-but. Vendar pa n^broj mož smatra ženske (kot najslajše bonbončke. Reveži ne pomislijo ,da si je že marsikdo na najneznatnejšem bonbončku zlomil svoj najboljši zob. Že radi tega bi se moral vsakdo ogibati sistematičnega poškodovanja svojih zob kakor sladkorne bolezni.
Ljubljančanka se mora razmotrivati s povsem drugega vidika. Ona je — pasma zase. To je vzrok, da pri nas ni sufražetk in le malo emancipirank, to se pravi zastopnic ženske osamosvojitve. Nadaljna konsekvenca posebnosti Ljubljančanke je dejstvo, da v Ljubljani več ali manj nedostaja špecije sovražnikov ženstva. Modrijani namreč, ki na vprašanje, kakšni so bili njihovi stiki z ženskami, smehljaje odgovarjajo: "Dobri, ker nisem imel nikdar nobenega opravila z njimi," so pri nas ravno tako redki kakor mizogini, ki jih ženske prezirajo. In na trgu ljubezni vlada, kakor je znano, prav nečedno tekmovanje.
Ljubljančanka se razločuje od drugih žensk po svetu. Sicer nima rafinmenta Parižank, nima ognja Španjolk in Italijank, niti orjaštva severjanke, brez-skrbnost Nemke ali odličnost Britanke ji je nepoznana. Ona je enostavno Ljubljančanka. Tudi noče več biti. Zelo je ponosna na to ljubljančanstvo, kakor na Ljubljano kot tako. Le malokdaj čuti potrebo, preiti preko tega okvira, iz česar izvira zanimivo statistično dokazano dejstvo, da izmed vsega ženstva Ljubljan ;anka najmanj potuje po svetu. Fanatično so naklonje e mestu ob Ljubljanici in strašno se vznemirjajo, ie jim kdo nepovšečno kritizira Ljubljano.
Ljubljančanka je, kar potrjuje izkustvo, površna, v splošnem le povprečno izobražena. Gotovo pa je, da. čc se posveti višji izobrazbi, v njej napreduje. Hvalijo namreč na njej hitro doumljivost, prirojeni um, odre-zavost, gotovost v pogoditvi sodbe in zdravo prirojeno logičnost.
Prej ko slej seveda je še vedno prva in poglavitna skrb Ljubljančanke -— možitev, gospodinjstvo in — razvedrilo. Svojo eventualno neukost zna kaj spretno prevleči s kaprico. S svojim dobrim srcem, svojim šarmom, načinom hoje, sedenja in govorjenja si vsepovsod prisvojuje simpatije. Ljubljančanka se v splošnem oblači enostavno, bolj prosto kakor ženstvo kje drugod. Toda to, kar zna storiti iz enega traka, nabora ali šala, kako zna pograbiti krilo in dvigniti nožico — to je poezija.
Ljubljančanki je več ležeče na ljubezni kakor na zvestobi. Hoče, da jo mož ljubi radi nje same in je gotovo manj preudarna in manj zahtevna kakor njene sovrstnice drugod, kakor druge rase. Ne pozna osveto-željnosti. Če jo življenje ali ljubezen razočarata, tedaj
ob tem morda umre, nikdar pa se ne bo osvetila krivcu svoje nesreče, če ga je v resnici ljubila.
Pravcate pristne Ljubljančanke ne pozabiš zlepa. In ne bo se ti dopadla nobena druga . . .
Naše kuharice.
Kuharica je ono bitje, ki neomejeno kraljuje v kuhinjskih prostorih in ki je našemu želodcu in last non least našim čutilom ali v blagor ali pa v pogubo. Ne glede na to njeno svojstvo jo nazivljejo površni ljubljanski značaji tudi "kuhinjski trabant". Kuhinjski tra-bant! Kako omalovaževalna, kako nehvaležna in na vse zadnje neprevidna beseda, ko je ona vendar gospodarica tvojega življenja, ki te s "prismojeno" prikuho lahko "ogreje do smrti", ali pa te še celo "zastrupi" s pokvarjeno zajčino- omako.
S tem nisem označil samo delokrog, temveč tudi vso strašno moč, ki je spojena z dozdevno neslavnim delovanjem "kuharice" — bog mi greh odpusti. "Ona" te lahko ugonobi, če tik "prikuhe" kuha tudi svoje "maščevanje" — varuj se, da v njenih energičnih prsih ne zbudiš okusa po takem načinu maščevanja.
Praktična kuharica ceni tudi vrednost svojega poklica in osebnega službovanja. Niso namreč vse kuharice obsojene v prozaično nalogo lupljenja krompirja in gnetenja cmokov, nekaterim sveti tudi prijazno solnce sreče, ki jim poveri dokaj važnejših dolžnosti, katerih naravna posledica je, da se sčasoma pririnejo od podrejenosti do primadone v dotičnem gospodarstvu. "Kuharica" ni le pogostoma prva (ptatonična) ljubezen "mladega" gospoda, še večkrat je zadnja ljubezen marsikaterega "starega gospoda", ki velevažno stvarnico priljubljenih jestvin najprvo obdari z velikodušnim legatom ter jo koncem konca — kar je še bolj generozno — nagradi pred oltarjem.
S tako krasno nagrado pa ne konča vsaka kuharica. Dandanes doživi le še neznatna manjšina kuharic cerkveno premijo za deviška preizkušna leta, ker večina njih dokonča že rano življenski boj ali v bolnišnici ali v porodnišnici.
Srce kuharice je najbolj obdarjeno z ljubeznijo. Nobeno bitje na svetu ne vsebuje tako brezmejne zaloge ljubezni in nobeno ni tako srečno organizirano, da bi si n. pr. po "transferiranju" ideala takoj ne poiskalo in tudi našlo druge utehe. Kuharica ljubi vedno in čeprav, vsaj postavnim potem, le vsakih štirinajst dni naslanja svojo glavo nad vojaško suknjo, pod katero bije ravno tako vroče srce — ima vendar tudi ostalih trinajst dni, odnosno večerov, za isto blaženo vznesenost na razpolago, kadar prisluškuje ali "civilni" prisegi pred hišnimi vrati ali pa dovtipom peripatetičnega čevljarskega pomočnika.
Temeljiti prirodoslovci izkušajo to njeno nikdar utešljivo žejo po ljubezni izvajati deloma iz vznemirja-jočega zaposlenja v kuhinji, t. j. iz vročine, ki izhaja iz štedilnika, deloma iz gledanja v vrelo ,žuborečo vodo, ki jo spominja viharnih ljubezenskih zatrdil izvoljenca. Pravi vzrok kuharičnega žara pa po mojem mnenju ne tiči v odsevajoči vročini štedilnika, pač pa v običajnem razodevanju srčnih naslad, ki je v navadi skoraj pri vseh kuharicah, potem v prerešetavanju in v razložitvah včasih dokaj vznemirljivih sanj in morda tudi v tajnih zaupnih pogovorih z branjevkami, mle-karicami in mokaricami. Nebroj poročil, katerim vedno slede polurni dialogi zanimive vsebine, iskrena zamenjava idej sorodnih duš, prostodušne konverzacije
o še tako kočljivih stvareh morajo vznemirjati ženske mišice, vzvaloviti ji njeno kri in razdražiti čute.
K vsemu temu pa pridenimo še neposredno "izkuš-njavo". Včasih mora izkušnjavca, ki se ji bliža recimo v obliki "gospodarja", zavrniti ter se upreti njegovemu laskanju, ne sme videti poželjivih oči podnajemnika sobe in ne sme zaupati vznesenim prisegam hišnega učitelja itd. — Te viharne epizode se dogajajo seveda le v primeru, če je junakinja še mlada in zala. Pri onih nesrečnih bitjih pa, katere obče mnenje pozna le kot "grda babnica", beleži kronika enostavno enoličnost, življenje poteka brez veselih in vznemirjajočih uric — in taka neopažna trpinka se po morda polstoletnem trudu posuši v mumijo.
Pa da govorimo o zalih kuharicah. Izza tistega trenutka, ko zapazi "zala kuharica", da je "našla milost pred gospodom" — ali nasprotno, če je prišel gospodar v svojem proučevanju virov in v svojih kritičnih poizvedbah o nekaterih zelo sumljivih točkah v "zgodovini svoje hiše" do spoznanja, da si je njegova "boljša polovica" zagotovila molčečnosti kuharice ter se v obeh primerih potem v mirovnih preliminarijih kot conditio sine qua non ugotovi nadaljnji obstoj kuharice — od tistega časa je s hišnim mirom pri kraju. In ta kača, ki jo gojiš na svojih prsih, vzdiga svojo grozečo glavo in te zasmehuje kot svojega jetnika brez lastne volje.
Na to vzvišeno stališče vedno "grozeče nevihte" dospe pa po sedanjih, večinoma zelo tolerantnih hišnih zakonih le malo kuharic. Deloma je to tudi že izven mode in deloma kuharica sama nima nobenega pože-ljenja, povzpeti se do te večkrat nehvaležne socialne .pomembnosti. Moderna kuharica se tudi ne trudi več za trudapolno glorijo "lepega izpričevala" kot znaka dolgotrajnega službovanja "na vedno istem mestu". Ona uporabi kuhinjski novicijat kvečjemu za to, da se prej ali slej sama etablira.
Mnogim namreč ni nič povšeči prati plenice, pariti zelje v brežigi, če se lahko drugje zabavajo. In potem jim tudi ne ugaja, če naletijo gospodinjo, ki je varčljiva, ki zvaga moko, šteje vžigalice ter se izpodtika nad tradicionalnim zaslužkom pri nakupu.
(Dalje prihodnjič.)
SODRUGI, JAČAJTE JUGOSLOVANSKO SOCIALISTIČNO ZVEZO!
Ameriški družinski koledar letnik 1926 je knjiga, ki bi jo moral prečitati vsak slovenski delavec.
Ni dovolj govoriti o slogi. Pridružite se socialistični stranki in delujte v njenih vrstah za slogo in emancipacijo delavskega razreda.
Demagogi v delavskem pokretu so delavstvu najnevarnejši sovražniki, ker ga begajo, zavajajo in izkoriščajo njegovo nepoučenost. • ___
Agitirajte za "Proletarca" in "American Appeal"! Oba sta glasila ameriške socialistične stranke in vodita proletariat po poti konstruktivnega dela v socializem-
Klubi J. S. Z. vrše poleg političnega tudi prosvetno delo. V večjih naselbinah imajo svoje knjižnice. Goje dramatiko in nekateri tudi petje. Prirejajo predavanja in diskuzije. Klubi JSZ. so šola za jugoslovansko delavstvo.
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA.
DOPISI.
DVA MESECA PO KONVENCIJI JUGOSLOVANSKE NAPREDNE ZVEZE.
CHISHOLM, MINN. — Dne 25. oktobra se je vršila na Evelethu konvencija, ki je ustanovila "Jugoslovansko napredno zvezo", katere namen je . . . "združiti vse Slovence in ostale Jugoslovane in njih potomce živeče v državi Minnesota v eno organizacijo, ter razširjati med njimi prijateljstvo, edinost in pravi duh bratske ljubezni."
Nadalje, "buditi njih patriotizem in ljubezen do Združenih držav ter gojiti med njimi pravi duh ameriške demokracije."
V svojih pravilih pravi, da bo podpirala tiste kandidate v politične urade, "katerih program repre-zentira najboljše interese in blagostanje ameriškega preprostega ljudstva". Ne bo pa sodelovala v volilnih kampanjah za občinske volitve. Obljubuje delovati tudi kulturno in v ta namen prirejati predavanja in vršiti drugo prosvetno delo.
Skoro dva meseca je po eveletski konvenciji, a življenja, ki bi .ga J. N. Z. morala imeti če bi vršila vse to kar je obljubila, ni opaziti.
Bil sem na eveletski konvenciji kot delegat. Udeležil sein se je kot socialist in deloval kot socialist. Med udeležence sem delil letak "Kje ste in s kom?", ki ga je izdala JSZ. in jim prigovarjal, da je najboljše za delavsko ljudstvo v železnem okrožju, ako se združi v socialističnih organizacijah. Vsled delitve letakov sem bil od predsednika zborovanja pokaran, češ, da motim zborovalce in naj se umaknem.
Povedal sem ljudem, da je vsaka taka politična stavba, kot je J. N. Z., katera tisti čas še ni bila defini-tivno ustanovljena, stavba zgrajena na ledu. Stoji dokler je pod njo led; ko se staja, se zgrudi in od nje ničesar ne ostane.
Ako bi mogli med tukajšnjim delavstvom iztrebiti predsodke proti socialističnemu gibanju in strah pred bosi ter dvigniti samoponos in samospoštovanje, bi lahko zgradili idealno socialistično organizacijo, ki bi pennsylvansko ali ohijsko "Konferenco klubov JSZ." daleč prekašala. To trdim zato, ker so delavske razmere tod okrog stabilnejše in naselbine imajo večji značaj trajnosti, kot pa premogarske. Prometna sredstva so zelo izboljšana in naše kolonije se skoro dotikajo druga druge. Na ta način bi bili v zvezi z drugimi delavci gospodujoča sila v vsem okrožju, in tudi kot Slovenci bi šteli mnogo več kakor danes, ko ne štejemo nič kljub našim glasovom in par mestnim svetovalcem, ki jih imamo tu ali tam.
Konferenca na Evelethu ni imela namena ustvariti tako organizacijo. To povedo tudi njena pravila. Tvorili so jo delavci in vodilni duhovi so bili mali trgovci in par političnih uradnikov, vodilni med njimi John Movern. Medtem, ko bi šli delavci, ako bi bilo vodstvo konference zato, tudi v socialistično organizacijo, so jih odvedli v Jugoslovansko napredno zvezo, ki je nekaka jugoslovanska politična stranka v železnem okrožju, in kot taka ne bo nikoli mnogo štela. Dobila
bi mogočen vpliv edino če bi postala del druge politične stranke, in ta bi bila socialistična.
Jaz ne podiram, kar zidajo drugi. Če hoče J. N. Z. vršiti resnično prosvetno delo v slovenskih naselbinah, ji bom to delo odobraval. Če pa se bo oglašala le v času volilnih kampanj v interesu kandidatov ki so po godu vodstvu J. N. Z., oziroma Movernu, je njen namen popolnoma zgrešen.
Sklenila je, da bo svoje stvari oglašala v dveh najbolj razširjenih slovenskih listih. Uradna sporočila sem videl objavljena v "Glasilu KSKJ.", ki gotovo ni napreden list in se nikoli ne poteguje za kandidate, katerih program "reprezentira interese delavskega ljudstva." Če je organizacija to za kar se izdaja, to je napredna, mora iskati zaslombe v naprednih listih. Če ni, je pa boljše, da se predstavi za tisto kar je.
Slovenski delavci v Minnesoti, prej ali slej boste spoznali, ker ne bo druge poti, da se moramo organizirati kot delavci v delavski organizaciji, v socialistični stranki. To ne velja samo za nas, ampak za vse delavce. Kar je med vami zavednih, pripravljajte tla za ustanovitev klubov JSZ. V ta namen agitirajte za razširjenje "Proletarca".
Kadar bomo hoteli, bo politična moč v Minnesoti v naših rokah od governerja navzdol. Potem bo tudi delo za ekonomsko osvoboditev olajšano in šele potem bomo lahko zrli v dobo, ko se bo naše življensko stanje izboljšalo in se bomo izgazili iz sistema samega garanja in mizerije. — Joseph Ule.
LETNA SEJA KLUBA ŠT. 1 J. S. Z.
CHICAGO, ILL. — V petek dne 18. decembra ob 8. zvečer se bo vršila v prostorih SNPJ., 2657 So. Lawn-dale Ave. letna seja kluba št. 1, JSZ., ki bo izredno važna. Na dnevnem redu bo sklepanje o naši priredbi ki jo bomo imeli na Silvestrov večer, volitve odbora, razprava o predlogu pevskega zbora "Sava" za pridruženje h klubu št. 1, poročila itd.
Izvoliti imamo sledeče odbornike in odseke:
Tajnika-blagajnika; organizatorja; delegate na seje okrajne organizacije; dramski odsek (tri člane); odsek za aranžiranje predavanj in diskuzij; knjižničarja; pu-blikacijski odsek. Ako se klub izreče za svoj pevski zbor in se mu "Sava" pridruži, bomo poleg omenjenih izvolili tudi pevski odsek.
Tajnik-blagajnik je pri našem klubu zelo važen funkcionar. Vodi klubove knjige in imenik članov, ko-respondira s stranko in okrajno ter državno organizacijo stranke, vodi vse račune raznih klubovih priredb, razun tega pa ima precej drugih potov in mora tudi veliko korespondirati. Jako važen funkcionar pri vsakem klubu je organizator, katerega naloga je voditi agi-tacijsko delo. Kar se tiče dela, ga ima toliko kolikor ga hoče izvrševati. Zapisnikar vodi zapisnik klubovih sej in diskuzij. Naloga zastopnikov (delegatov) je, da se udeležujejo sej okrajne organizacije in sodelujejo pri njenih akcijah.
Dramski odsek ima nalogo gojiti dramatiko pod okriljem kluba. Nabavlja igre in izbira izmed njih za naš oder in občinstvo najprikladnejše, skrbi za vse kar spada k predstavam in vodi režijo.
Odsek za prirejanje predavanj in diskuzij ima nalogo aranžirati v zimskih mesecih predavanja in dis-kuzije, dobiti predavatelje, in izvršiti drugo potrebno delo. Knjižničar je oskrbnik klubove knjižnice; poso-juje knjige ter vodi tozadevni seznam. Publikacijski odsek ima nalogo skrbeti za oglašanje klubovih priredb in aktivnosti.
Posebni odbori se volijo kadar zahteva potreba.
Sodrugi in sodruginje, udeležite se te seje polno-številno in privedite s seboj naše somišljenike. Ako bo med nami volja za sodelovanje drug z drugim, bo klub v bodočem letu ne le toliko, ampak še aktivnejši kakor v tem letu. — P. O.
NAZNANILO IN POROČILO O DEBSOVEM SHODU.
NOKOMIS, ILL. — Seje soc. kluba št. 128 JSZ. se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu po seji društva št. 209 SNPJ. v unijski dvorani. Somišljenike vabimo na pristop v klub in na aktivno sodelovanje v razrednem boju.
Meseca novembra je bil najvažnejši dogodek za ta kraj shod v Holmes Opera House dne 8. nov. v Noko-misu, na katerem je govoril s. E. V. Debs. Shod je aranžiral s. W. R. Snow s sodelovanjem tukajšnjih članov in somišljenikov soc. stranke. Debs je govoril dve uri in udeleženci so vztrajali v precej mrzli dvorani do konca ter prekinjali govornika z burnimi odobravanji. Shod je bil izredno dobro obiskan. Njegov govor sta v precej obširnih izčrpkih objavila lista "Free Press-Progress" in "Hillsboro Journal". Prvi je obravnaval Debsov govor tudi v uredniškem članku. Kakor povsod, se je tudi v Nokomisu pokazalo, da uživa stari borec vsesplošno spoštovanje med mislečim delavstvom, in oba omenjena lista sta morala priznati, da je Debs človek-velikan, ki se v nobenem slučaju ne boji govoriti resnico. — L. Groser.
POROČILO O SHODU KLUBA ŠT. 2 J. S. Z.
GLENCOE, O. — Dne 4. decembra se je v prostorih Andreja Kravanjata vršil shod našega kluba št. .2 JSZ., kateremu je predsedoval s. Nace Žlemberger. Glavni govornik je bil Chas. Pogorelec. Ker je naša naselbina majhna, in ker se tudi pri nas ne zanimajo, vsi za shode, je bila udeležba majhna, toda velika, če se vpošteva število naših ljudi v Glencoe. S. Žlemberger je v svojem nagovoru pojasnil, da je barbertonska konferenca J. S. Z., ki se je vršila augusta to leto, zaključila organizirati agitacijsko turo po slovenskih naselbinah v Ohio in v ta namen povabila s. Pogorelca, katerega imamo sedaj med nami. Opisuje delovanje s. Chas. Pogorelca, nakam mu podeli besedo.
S. Pogorelec je v svojem tri četrt ure trajajočem govoru izvajal, da je delavstvu potrebna nele strokovna, ampak ravno tako politična organizacija. Strokovna organizacija brez političnih aktivnosti je podobna človeku, ki se bori samo z eno roko proti dvema.
Slikal je sedanji ekonomski sistem, njegov razvoj in njegove posledice na življensko stanje mezdnih delavcev. Ključ v novi red, ki bo iztrebil hibe sedanjega in dal podlago sistemu v katerem bo kruha in dela za vse, v katerem bo profit iztrebljen, nudi socializem. Ako se ga delavstvo hoče poslužiti, tedaj ima tu socialistično stranko in njeno podružno organizacijo J. S. Z., katera je namenjena jugoslovanskemu delavstvu. Delavstvo je prisiljeno da se bori, tudi če se ne bi ho-
telo; od njega je odvisno, kakih sredstev in načinov se hoče poslužiti v borbi proti krivicam. Socialistična stranka mu nudi najboljše metode, in ko bo delavstvo prišlo v svojem spoznanju dovolj daleč, se ji bo logično pridružilo, nele v malih skupinah kakor sedaj, ampak v množicah. Nato je govoril o važnosti časopisja. Buržvazno časopisje je močno, prvič ker ima za seboj gmotno in moralno oporo kapitalizma, drugič ker ga delavsko ljudstvo 'čita in pri tem zanemarja svojo literaturo in liste. Slikal nam je važnost "Prole-tarca" in njegov vpliv med razumnim slovenskim in drugim jugoslovanskim delavstvom. Ali da napravimo iz tega izkušenega glasnika še večji in vplivnejši list, ga moramo širiti, kajti namenjen ni kakemu izbranemu krožku, ampak masi.
Po zaključku Pogorelčevega govora se oglasi za besedo John Kravanja, ki izjavi, da ni socialist, ne komunist, da pa se z izvajanji s. Pogorelca strinja in simpatizira s soc. stranko, četudi je bila za vojno in pomagala Nemčijo uničiti. Bil je njen član dokler je bila proti orožju, sedaj pa ni več, ker je za orožje.
(Op. ur. — Ako je to v resnici trdil, je nepoučen v stvari. Socialistična stranka v Ameriki je bila ves čas na protivojnem stališču in ga javno branila.)
Na shod so bili povabljeni tudi delavci iz bližnjih naselbin, in tako se ga je med drugim udeležil znani deklarant "progresivnega bloka" komunist Sepič iz Neffsa. Oglasil se je za besedo, jo dobil, in potem izvajal, da socialistična stranka s svojimi metodami ne bo mogla ničesar doseči za delavstvo, kajti treba je drastičnejših sredstev za zmago delavstva nad kapitalizmom. Govoril je o Marksovem in Engelsovem "Komunističnemu manifestu" da z njim potrdi svoje mnenje in pozval je na pomoč tudi Lenina za pobijanje socialističnega gibanja in hvalil komunistično stranko.
Za njim je govoril Žlemberger, ki je dejal, da manifesti, spisani pred sedemdeset leti, ne morejo za vse čase veljati do pike kakor kakšen evangelij, ker se razmere spreminjajo. Razmere pred več desetletji in današnjimi se razlikujejo, kar lahko potrdi iz svojih izkušenj. In kar si je delavstvo priborilo, je zasluga mednarodnega socialističnega gibanja, ki ima za seboj bogato in častno zgodovino težkih bojev in častnih žrtev. Ako naj velja vsak star spis ali manifest, v katerem so gotovi stavki katerih se komunisti v svoji propagandi poslužujejo v svoj prid, veljaven do pike, zakaj pa potem trdijo, da je Molekova resolucija zastarela in ne odgovarja sedanjim razmeram dasi je bila sprejeta šele pred 13. leti in spisana s stališča razmer v tej deželi?
Sledil mu je Chas. Pogorelec, ki je Sepiču dokazoval iz zgodovine, poznejše in stare, da je on (Sepič) in njegova Workers' Party v zmoti. Dejal je, da je njihova taktika lahko koristna kapitalizmu, ker ruši delavske vrste, ne more pa biti nevarna kapitalizmu, ker ne predstavlja nikake moči. Naglašal je, da je glavna energija takozvanih komunistov v tej deželi obrnjena v borbi proti socialistični stranki. Kapitalizem se dobro zaveda, da mu bo pretila resnična nevarnost od strani delavskega pokreta šele takrat, kadar bo delavstvo dovolj inteligentno voditi razumno borbo in ko postane samo sposobno prevzeti vodstvo družbe.
S. Pogorelec je Sepičeve trdive mojstersko zavračal, dasi, kot je dejal, ni računal na debato. Sepic ima glahko govorico, na fraze ki se jih je navzel iz "Radnika" se precej dobro razume in jih zna na pamet, tako da je bila debata navsezadnje res zanimiva.
Za Pogorelcem se je zopet oglasil z daljšim govorom Kravanja, ki je v glavnem ponovil kar je prvič govoril. Bilo je že precej pozno in Žlemberger, predsednik shoda, je dejal, da ima s. Pogorelec naslednji večer govoriti v Warrenu in zato želi zaključiti shod. Tedaj pa so začele navzoče ženske ugovarjati, češ, Nace, ne zakujuči še shoda ki je tako zanimiv, kajti take prilike še nismo imele. Tudi s. Pogorelec je izrekel željo, da naj se debato nadaljuje.
Beseda je bila ponovno dana Sepiču. Priznam mu, da je bil ves čas gentleman, ni se posluževal običajnih komunističnih psovk in je poskušal biti toleranten. Umevno je, da je v ostalem hvalil svojo stranko in njeno početje.
Za njim se zopet oglasi Kravanja, in izjavi, da ni med kapitalistično in proletarsko diktaturo nobene razlike. Njegova soproga mu ugovarja, da je med eno in drugo velika razlika. Joe Hribernik je govoril o slogi in naglašal, da je za združenje delavskih vrst glavni pogoj sloga. Tako se je vlekla diskuzija, v kateri je Sepič trdil, da je soc. stranka v nekako napotje komunistični in jo je zato treba uničiti. V petnajstih letih bo po njegovem mnenju gotovo uničena. To je seveda njegova želja, toda socialistično gibanje ne kaže nobenih znakov, da se bliža uničenju, pač pa obratno.
To mu je dokazal s. Pogorelec v svojem zaključnem govoru. Socialistično gibanje raste in pridobiva na moči, ne le med delavstvom drugih narodov, ampak tudi med nami. V štirinajstih dneh, kar je na potovanju, je s sodelovanjem somišljenikov ustanovil osem novih socialističnih klubov, in to je uspeh, s kakršnim se agitatorji Sepičeve stranke ne morejo nobenkrat ponašati.
S. John Mavri iz Neffs, O., je omenjal, kako neke ženske v njegovi naselbini agitirajo za "D. S." in prodajajo zanjo nekake srečke. Omenja, da mora biti list že zelo na koncu, ker se poslužuje loterijskih pripomočkov za pokrivanje svojega primankljaja.
Sepič se je v zadnjem govoru spravil na linijske odbornike, pred vsem na J. Lewisa, pokojnega Gom-persa in njegovega naslednika Greena. Imenoval jih je izdajalce, in poudarjal, da bi taki ljudje ne smeli biti na čelu delavskega pokreta. Socialisti smo to vedeli in govorili že davno, zato nimamo k takim trditvam ničesar pripomniti. Pogorelec mu vsled tega ni več odgovarjal, oglasil pa se je ponovno John Kravanja in zagovarjal ter hvalil imenovane unijske voditelje. Ura je bila čez 11 zvečer in debata je prestala. John Kravanja je šel okoli udeležencev in pobiral prispevke za pokritje stroškov shoda. Nabral je $7. Sklenili smo dati polovico te vsote "Proletarcu", drugo polovico pa poslati A. Gardenu, tajniku Konference ohijskih klubov JSZ. v agitacijski fond. Predsednik shoda se je nato zahvalil udeležencem, med njimi tudi Sepiča, ki je po svoje pripomogel za uspeh in interesantnost shoda. S. Pogorelec je napravil na zborovalce najboljši vtis, in vsi razun Sepiča, so se strinjali z njegovimi izvajanji.
Razšli smo se v zadovoljstvu, in vsakdo je bil vesel, da se je udeležil tega shoda. Drugi dan se je govorilo v naši mali naselbini samo o njem in prevladalo je soglasno mnenje, da bi takih poučnih shodov morali biti večkrat deležni. Čule so se tudi kritike proti tistim, ki so se pogosto oglašali za besedo, namesto da bi pustili govoriti sposobnejšim, ki lahko kaj povedo, kajti take dobimo redkokedaj v Glencoe.
Ako bi hoteli imeti večkrat govornika, in pokazalo se je da jih potrebujjemo, bi to lahko dosegli. Pridru-
žiti bi se morali vsi, ki se količkaj zanimajo za delavsko gibanje, in zanimati bi se moral vsakdo, socialističnim klubom, kajti le s pomočjo teh je med nami mogoče vršiti sistematično prosvetno delo. Zahtevajte nadalje, da se tukašnje društvo Jutranja Zora SNPJ. pridruži Izobraževalni akciji J. S. Z. Čitajte našo literaturo in "Proletarca", in bodite v vseh ozirih aktivni ter skušajte po svojih močeh pripomoči, da postane naša Ohijska konferenca klubov JSZ. in društev Izobraževalne akcije JSZ. močna enota, ki bo v stanju pogostejše prirejati shode in predavanja.
Klub št. 2, kateri eksistira že dvajset let, stori kolikor z danimi močmi more, in storil bo več, ako se mu pridružite tudi tisti ki z našim delom soglašate toda ne sodelujete. — Poročevalec.
NOVI ODBOR SLOVENSKEGA DELAVSKE-GA DOMA V COLLINWOODU.
COLLINWOOD, O. — V sredo drugega decembra se je pričela v Kunčičevi dvorani konvencija S. N. Doma, ki je bila zelo živahna. Glavni del razprav se je sukal okrog načrtov za Dom. Eden načrt, ki je bil v glavnem že osvojen, je bil odklonjen ker bi naselbina ne zmogla tolikšne vsote in bi bil dom v vedni nevarnosti da bi padel v roke upnikom. Konvencija delničarjev je na letošnjem decemberskem zborovanju soglasno zaključila, da bodoče poslopje Slovenskega delavskega doma ne sme stati več kot $70,000. Čista vsota, ki jo ima S. D. D. v Collinwoodu, znaša sedaj nekaj nad $21,000, več tisočakov pa je pri odsekih. S stavbo se prične kakor hitro mogoče. Novi načrt se bo izdelalo v kratkem.
V bodoči direktorij so izvoljeni: Anton Rupnik, John Gorjanc, Mike Podboy, Vid Jančič, G. M. Kabay, F. Mihelič, Anton Mravlje, Anton Dolgan, Max Slano-vec, Joe Frančeškin, John Horvat, Louis Pengel, Valentin Pire, Joseph Presterl, J. Habe, ga. E1 Matko, ga. J. Rujavec in John Lokar.
Korporacija Slovenski delavski dom v Collinwoodu je delniško podvzetje. Vsota $70,000, katero bomo morali zbrati, je za naše razmere visoka, toda nižje ne moremo iti. Upanje imamo, da bo požrtvovalnost naprednega življa premagala vse težkoče in da dobimo dom, ki bo naš ponos, kar pa ni glavno. Važno za nas je, da dobimo prostore, ki jih naselbina potrebuje za svoje družabno, društveno in prosvetno delo.
IZ MINNESOTE.
BUHL, MINN. -— Glasovi o eveletski konvenciji "Jugoslovanske napredne zveze" so utihnili, kajti organizacija je že nad mesec dni stara, od kar je bila formulirana na omenjenem zboru.
V	"Proletarcu" z dne 5. nov. sem čital poročilo o nji, ki pa ni točno kar se tiče beležke o številu udeležencev. "Proletarčev" poročevalec pravi, da jih je bilo 350, bodisi zato ker mu število ni bilo znano, bodisi ker je hotel škodovati listu. Prišlo mi je v roke tudi "Glasilo K. S. K. J." z dne 4. nov., v katerem poroča g. John Movern, tajnik nove organizacije, da je bilo na eveletskem zboru 1,500 ljudi. Tudi njegova številka je napačna. Pravilno je, da je bilo na njenem zboru dne 25. oktobra na Evelethu navzočih okrog tisoč oseb.
V	"Proletarcu" sem čital da piše "Radnik" z dne 5. nov., da je to zborovanje sklicala in organizirala zveza slovenskih socialistov in fašistov. Na take izjave se ni vredno ozirati. Tako pišejo pač ljudje, ki bi radi vse jugoslovansko ljudstvo pozobali sebi v reklamo.
Eveletsko konvencijo so sklicale osebe, ki so hotele na svoj način pod svojim imenom združiti narod, in ne trdim, da so imele pri tem sebične namene. S to metodo so hoteli združiti in pripraviti vsaj do nekakih aktivnosti jugoslovansko ljudstvo v minnesotskih naselbinah. Ker pa so vodilni sklicatelji hoteli nastopati v luči patriotizma, jim mnogi navzoči tega niso odobravali in zaupali. O zvezi med socialisti in fašisti ni govora in teh zvez ni drugod kakor v glavi domišljavega ali pa zlobnega dopisnika, ki hoče z natolcevanji škodovati delavski stvari.
Ker sem že omenil reklamo, naj omenim še tisti list, ki se imenuje "D. S." Razpošiljajo ga le za reklamo. Bivši naročniki ga dobivajo naprej ne da bi kedaj obnovili naročnino. O tem naj bi rajše pisal "Radnik" in o drugih svojih aferah, namesto da trdi stvari ki nimajo nikake podlage.
Ako mi bo kdo odgovarjal, naj se v to posluži "Pro-svete" ali "Proletarca", ker drugih slovenskih listov ne prejemam. Ta dva smatram za najboljša in bi ju moral čitati vsak zaveden delavec.
Max Martz.
ZA ZAPADNO PENNSYLVANIA.
KAMPANJA ZA RAZŠIRJENJE "PROLETARCA".
Konferenca klubov JSZ. in društev Izobraževalne akcije JSZ. za zapadno Pennsylvanijo, ki je zborovala dne 29. novembra na Syganu, Pa., je zaključila podvzeti veliko kampanjo za razširjenje "Proletarca".
V	ta namen je sklenila:
Pozvati vse člane JSZ. in zastopnike Proletarca v naselbinah zapadne Pennsylvanije, da sodelujejo v tej velevažni kampanji.
Konferenca je znižala naročnino na "Proletarca" od tri na dva dolarja za celo leto. Za pol leta $1.25. To znižanje je veljavno samo za delokrog naše Konference in samo za nove naročnike. Razliko se pokrije v sporazumu z upravo "Proletarca" iz konferenčne blagajne.
V	tej agitaciji zabeležite vse naročnine, ki jih boste dobili po gori navedenem načrtu. Od vsakega novega naročnika vzemite za celo leto $2, ali za pol leta $1.25.
Zastopniki, ki vzamejo za delno pokritje svojih stroškov provizijo, naj jo ne vzamejo od teh naročnin, ampak predlože seznam dobljenih naročnin in vsote Konferenci, katera jim bo plačala provizijo po enakem merilu kakor je regularno v veljavi. Upravništvu pošljite naslove naročnikov in označbe vsot (pri vsakem o-značite, da-Ii je plačal za celo ali za pol leta), vsote pa pošljite na podpisanega in istotako imena naročnikov.
Obračun in natančno poročilo o tej kampanji bo podano prihodnji konferenci.
Sodrugi in somišljeniki, poslužimo se te prilike in razširimo "Proletarca" tako da ga bo prejemal vsak delavec v tem okrožju, ki je zmožen čitati naš jezik!
Rezultati agitacije bodo sporočeni od časa do časa v "Proletarcu".
Nick Krašna, organizator Konference, box 306, Houston, Pa.
CHAS. POGORELEC NA PRIREDBI KLUBA J. S. Z. V WARRENU.
WABBEN, 0. — Priredbe, ki jo je imel klub št. 243 JSZ., se je udeležil tudi s. Chas. Pogorelec, tajnik JSZ., in je bila aranžirana s tem namenom. Udeležencem ga je predstavil s. Frank Modic, mlad, a energičen agitator in tajnik tukajšnjega kluba.
Pogorelec je v svojem govoru na kratko opisal sedanjo situacijo in kapitalistični sistem, delavski politični in strokovni pokret in pomen politične akcije za delavski razred. Poudarjal je ,da je v interesu delavcev da se organizirajo politično v socialistični stranki, ker bo delavska moč s tem ojačana tudi na strokovnem in gospodarskem polju.
Dejal je, da bi se od kapitalističnih slojev lahko naučili, kako važno sredstvo v vzgoji in propagandi je lteratura. in časopisje. Njihova v glavnem zavaja, ali pa uči tako da je delavstvu v škodo. Naša naloga je, da širimo svoj tisk in se izobražujemo tako da bo nam v korist.
Navzočih je bilo tudi nekaj drugarjev, ki so nestrpno pričakovali, kedaj bo govornik pričel udrihati po njih. Smatrali so, da se mi poslužujemo istih metod kakor njihovi "voditelji", a se motijo. S. Pogorelec je naglašal, da z nizkotnimi prepiri ne pride delavstvo nikamor. Brezpomembne fraze lahko lepo done, a kapitalizmu ne izpodkopavajo tal. Moč je v izobrazbi. Socialisti nočejo vladarjev in poglavarjev, ampak delavstvo, ki bo razumelo kaj hoče, delavstvo, ki bo sposobno vladati in upravljati svoj ekonomski sistem v prid vsega ljudstva.
Po končanem govoru je s. Modic nabral "Proletarcu" v podporo svoto $9.85. Naš klub je s priredbo povsem zadovoljen in bo šel naprej po začrtani poti.
Poročevalec.
POTREBA ŠE ENE KONFERENCE KLUBOV JSZ. V OHIO.
BRIDGEPORT, O. — Kot je razvidno iz poročila na drugem mestu "Proletarca", je bil ob času Pogorel-čevega obiska te naselbine organiziran tukaj socialistični klub. Shod, na katerem je bil klub ustanovljen, se je vršil 29. novembra. Obisk je bil slabši kot se je pričakovalo, in raditega klub dosedaj še ne šteje več kot sedem članov.
Ali iz malega drevesca zraste veliko drevo, namreč ako ima pogoje za rast. Akoravno je naš klub majhen ob svojem rojstvu, ima vse pogoje za razvijanje, in razvijal se bo, ker mu hoče dati življenje mala skupina sedanjih sodrugov. To se je razvidelo na prvi seji našega kluba, ki se je vršila dne 6. dec. po seji društva Edinost št. 13 SNPJ.
Seja ni bila dolgotrajna, a bila je nadvse intimna, privlačna in živahna. Iz sodrugov je vel duh aktivnosti, prav kot med zavednimi pionirji. Sklenilo se je, da se obdržava bodoče klubove seje takoj po društveni seji. Ta sklep velja za nedoločen čas. Ako se bo pozneje uvidelo, da je treba premeniti čas seje na dopoldan, se bo to vpoštevalo.
V klubov odbor so bili izvoljeni: Anton Garden, tajnik; Joseph Snoy in John Vovko, organizatorja; Jack Klanchnik, zapisnikar; Martin Koss, Frank Wotchko in Frank Blatnik, nadzorni odbor.
Na prihodnji klubovi seji bomo razpravljali med drugim o vprizoritvi igre in o započetku akcije katere namen bi bil ustanoviti tesnejšo organično vez med v
tem kraju na novo organiziranimi klubi vzhodno-ohij-skih premogarjev. Možno je, da bomo v doglednem času imeli dve konferenčni organizaciji klubov JSZ. v Ohio. Drugo ali namerovano konferenco bi tvorili klubi Fairpoint, Maynard, Blaine, Bridgeport, Piney Fork, Glencoe, Triadelphia (W. Va.) in Neffs.
Ako bo prišlo do ustanovitve Konference JSZ. za vzhodno-ohijsko okrožje, se to ne bo zgodilo zato da bi tukajšnji klubi ne hoteli sodelovati z obstoječo ohij-sko konferenco, ampak nas v to sili velika geografična razdalja in naša izolacija. Premogarji se namreč nahajamo v enem delu države, naše industrialno delavstvo v mestih pa v drugem. Radi razdalje med nami je nemogoče misliti na uspešne in dobro obiskane skupne konferenčne sestanke. Če se torej ustanovi za to okrožje nova konferenčna organizacija, se bo ustanovila radi nujne potrebe v interesu gibanja.
Anton Garden.
Radio iz Clevelanda.
Velik je mož, ki sliši na ime Tone Grdina. Nastopa na katoliških slavnostih in shodih in poje slavo vsakemu, ki mu hoče slediti in pritrjevati:
Pa tudi je velika čast imeti med seboj takega velikana. Imeli smo celo škofa na katoliškem shodu. V dvorani na odru so delili bandera. V kateri dvorani? To je vprašanje! Mmmm, v Slovenskem narodnem domu?! Da, v tistem, ki ga je Tone krstil — groza in strah —- za "socialističnega". To je bilo takrat, ko se je vršila konvencija KSKJ. v Clevelandu. Krstni obred pa je izvršil na katoliškem shodu v Garden parku. —
Boga mi, sedaj pa taka sprememba! Pač — vera peša.
*
Tone je fejst in brihten fant, a za eno blamažo je vendar bogatejši. Javna tajnost je, da je bil shod sklican v svrho da se pripravi tla za odslovitev sedanjega župnika Ponikvarja iz "naše" fare, ker menda ni dovolj "vroč" v borbi za "sveto vero". Da Grdina goji tak namen, je priznal tudi škof z besedami, ki jih bom tu citiral; če niso dobesedno prevedene, je jedro enako kakor ga je izluščil škof, ko je dejal: "Če hočejo Slovenci drugega župnika, tedaj lahko ustanove novo faro in nastavijo tistega duhovnika za župnika, ki ga sami hočejo." Krščansko prepričanje, ljubezen do bližnjega, pa "grand chief" KSKJ.! Bog te ohrani!
Seveda se Tone bolj razume na žeblje in kladivo pri vratih sv. Vida, kakor na jezikoslovje in krščanstvo.
*
Ivanu Meštroviču smo priredili banket, kjer smo imeli zopet priliko pokazati kako smo malenkostni in da skačemo ravno tako kakor Cankarjev "arenk", ki je naposled v vodo padel in utonil. Govori se o nepri-stranosti, in tisti, ki najbolj kriče o njej, so najbolj zagrizeni strankarji.
*
Naprednjaki! Bog se vas usmili! Kaj bo z vami! Vpijete, "napredni smo! Napredni smo!" a v isti sapi je med vašimi gtesovi pomešano tudi mišljenje, "vera je potrebna!" Priznam. Ampa1'. ne katoliška kakor jo uči Grdina in njegov štab. Seveda, vi vpoštevate praktične
razmere, bi rekel pokojni Cankar.
*
Človeku se smilijo te duševne reve in ničle, ki so "napredne" le toliko časa dokler je njihov biznes "na-
preden", oziroma dokler "napreduje". Potem pa je naprednosti konec in sledi romanje na katoliške shode. Tam se spoštljivo divijo škofu in poslušajo ter podpirajo Grdinovo oslarijo.
Mož stoji ali pade, a ne opleta nikoli. Kdor opleta, ni mož, ni značaj!
*
"Patent Manager" išče patente in kriči po cesti svete Klare. Kaj in koliko ima patentov, je uganka — kajti pokazati nima ničesar. Sedaj se ukvarja z načrti . . . delati domove ... ali za ptičje kletke. Njegov bratec, zavit v pavovo perje, pa hodi od hiše do hiše, ali slovo ima povsod neprijazno. Ko se je pri zadnjih vratih prikazal ven ,je zakričal: "Tepci, ignoranti, osli . . ."
*
Tudi slepci v Sloveniji so mu pri srcu, a to samo zato da bi svoje pavovo perje spravil ložje do veljave.
Svoji k svojim. To geslo je veljavno samo za delavca. Višjih narodnih krogov se ne tiče. Vprašajte ženo grocerista, kje je kupila kikljo. Vprašajte trgovca s suho robo, kje kupuje grocerijo. Pojdite vprašat neko slovensko banko, kdo ji je izdelal napis za oglašanje "Christmas Club", pa boste videli kaj je "svoji k svojim". Odgovorili bodo: "Tam smo vzeli, kjer je cenej-šje in boljše." Vsi so prijatelji dolarja.
"Svoji k svojim"! —	Pridem še.
Listu v podporo.
XI. Izkaz.
WEST ALLIS, WIS.: Ferdinand Glojek 50c; po 25c: Matija Janežič, Joseph Chandek, Tony
Polenta, (poslal J. Radelj) skupaj........$	1.25
CHICAGO, ILL.: Fred A. Vider ........................1.00
WEST ALLIS, WIS.: Joseph Radelj provizija
od naročnine ....................................................3.35
CHICAGO, ILL.: Frank Florjančič ....................2.30
COLUMBUS, KANS.: John Gregorčič.........50
DETROIT, MICH.: J. Klarich ............................1.00
BOONE, COLO.: Matija Pogorelec...............1.00
MAYNARD, O.: Nabrano na shodu (poslal
Andy Zlatoper) ...........................5.25
LITTLE FALLS, N. Y..: Martin Penich.............25
W. FRANKFORTS HEIGHTS, ILL.: Fr. Jesch	1.00
PENNEY FORK, O.: Frank Završnik.................25
FINLEYVILLE, PA.: Anton Logar ....................1.00
POPLAR BLUFF, MO.: Louis Nosse ................1.00
VIRDEN, ILL.: Simon 50c; Frank Reven 50c,
(poslal S. Kavčič) skupaj ..................1.00
WARREN, O.: Nabrano na shodu (poslal
Frank Modic) ................................................9.85
GLENCOE, O.: Nabrano na shodu (poslal N.
Zlemberger)......................................................3.50
DETROIT, MICH.: Joseph Lapp .........................15
POWER POINT, O.: Po $1: Jask Bergant, Ka-rol Bogatay; po 50c: Steve Chuk, Thom. Marcina, Jack Tauchar (poslal Karol Bogatay) ..................................................................3.50
SLICKVILLE, PA.: Louis Kveder 50c, Frank
Medvešek 50c, (poslal Frank Medvešek)....	1.00
Skupaj .............................$ 38.15
Prejšnji izkaz ............................ 542.30
Skupaj.............................$ 580.45
BREZ NASLOVA
K. T.
Na konvenciji KPPA. meseca februarja v Chicagu je E. V. Debs dokazovali voditeljem železničarskih in drugih na konvenciji zastopanih unij, da nestrankar-stva ni. Unijski voditelji so namreč zatrjevali, da je ne-strankarstvo najlepša čednost v delavskem strokovnem gibanju v Ameriki. Debs jim je dejal, da so "nestrankarski strankarji". V politiki so kljub nestrankarstvu s to ali ono stranko, največkrat z demokratsko. Temu pravijo "nestrankarska politična akcija". Debs jim je rekel, da morejo biti v politiki samo dvoje: ali na strani kapitalizma, ali na strani delavstva. Nestrankarstva v realnem življenju ni.
*
Dopisnik Stančič iz St. Louisa je "nepristranski", a tudi ta stvar nikjer ne eksistira. On je po svoje "nepristransko" pristranski, ker drugače ne more biti. A. T. Kirn iz Detroita propagira v "Prosveti" za SNPJ. nevtralnost ali pa absolutno nestrankarstvo. Njegov dopis ni ne nevtralen in še manj nestrankarski. P. Zore-tič iz Pennsylvanije piše v istem listu, da ni komunist, ne socialist, a piše proti socialistom. Ker je med komunisti priznan za njihovega zaupnika, je njegovo nestrankarstvo "manevrisanje", češ, če rečem da nisem
ne to ne ono bo bolj vleklo.
#
"Radnik" piše, da se mora članstvo njegove stranke naučiti "manevrisati". Reci da si progresiven, če bo to bolj vleklo kot kaj drugega, in da si nestrankar, ako boš na ta način dobil več vpliva. Laži, obrekuj, napadaj, če je to v interesu "manevrisanja"; nikoli pa se ne oziraj na "buržvazne predsodke" kot so vest, resnica, dostojnost in take bedarije. "Namen posvečuje sredstva."
#
Neki dopisnik v frančiškanskem listu se divi "katoliškemu shodu" v Springfieldu in pri tem piše: ". . . Pojdite po naših premogarskih naselbinah, pa bote našli samo moralno propalost . . ." Slovenske premo-garske naselbine so torej nekaki bordeli. Premogarje, njihove žene in otroke so moralno pokvarili čikaški socialisti, toda v bodoče bo bolje, ker bodo katoliški
shodi odvzeli ta madež s premogarskih naselbin.
*
Katoliški shod v Springfieldu je bil "velika stvar" Celo angleški dnevniki so pisali o njem. Trgovska komora (ki ob delavnikih ni krščanska), je dala slovenskemu katoliškemu shodu na razpolago avtomobile in angleški govorniki so nastopili na Grdinatovem shodu, tako da je bilo v resnici "imenitno". Neki stoprocent-ni Amerikanec je na tem shodu baje dejal, da bi bilo treba vse rdečkarje pognati v Rusijo. Grdinatu in za-^ stopniku frančiškanskega lista se je to zelo dopadlo in so ukazali udeležencem shoda ploskati v dokaz enotnosti misli in "patriotizma". Drugače se je komedija
zaključila brez nezgod. Eni so se "prav fajn imeli".
*
"Delavska Slovenija" je pred več tedni pričela ko-lektati za svoje povečanje, in v ta namen je izdala tudi nekake srečke in vstopnice ter jih razposlala po deželi. Za svoje povečanje je nabralala okrog tisoč dolarjev. Ta teden je izšla v zmanjšani obliki, katero bo obdržala
dokler bo izhajala. Sedaj jo tiska tiskarna '"Adria" v Chicagu. Komunistična tiskarna je baje predraga in poleg tega daje po zatrdilu Chas. N. zelo slab "service". Slaba lojalnost do stranke in njene tiskarne, ki je v teku
leta napravila okrog .$40,000 deficita.
*
Iz Workers' Party so bili izključeni v tem in pro-šlem letu ali pa potisnjeni v ozadje Foster, Lore, Eastman, Salutsky, Manfey in kopa drugih. V njeni jugoslovanski sekciji je "galerija" bivših in izobčencev tudi zelo velika. Prvi so bili Zikič, Cvetkov in Kutu-zovič. Potem je šel Preveden, nato Fišer in njegovo krdelo, med zadnjimi pa je bil vržen skozi okno Frank Novak. Kaj bo sedaj z revolucijo?!
V "starih časih" so se tepli na enak način za kar-dinalske, škofovske in papežko čast. Verniki so se klanjali mitri in škofovskim kapam ter se valjali po tleh pred njihovimi oblačili. Komunisti so ustvarili iz svojih pristašev enako, fanatične in nemisleče pripadnike. Slave tistega ki je na krmilu. Dokler je bil Cvetkov so njega oboževali. Potem so sledili po vrsti drugi in tako bo tudi v bodoče. Kajti v svojih "voditeljih" vidijo vzvišena bitja kakor fanatični verniki v svojih duhovnikih. Oboji obožujejo svetnike in oboji verujejo v čudeže. Kadar duhovnik zapusti cerkev, pove, da ni imel vere. Kadar je ameriški komunist vržen z vodilne pozicije, pove, da je vse njihovo fra-zarenje farsa: govore stvari, v katere ne verujejo, ampak taka je vera "in masa jo hoče".
#
"Hrvatski List" pravi Radiču "ciganin" Radič. Komunisti mu pravijo "izdajica" Radič. Dokler se ni pobotal "s Srbi in prodal Hrvate", so mu patriotje rekli veliki Hrvat Radič, komunisti pa "nosilec ideje kmečke in delavske vlade". Radič je sedaj isto kar je vedno bil — Radič.
KNJIŽEVNI VESTNIH.
V založbi SNPJ. je. izšla knjiga "Ameriški Slovenci", ki vsebuje poleg zgodovine slovenskega naseljevanja v Ameriko in zgodovine Slovenske narodne podporne jednote tudi pregled splošne zgodovine Združenih držav. Knjiga ima veliko portretov in ilustracij. Stane $5. Več o nji v eni prihodnjih izdaj.
Naroča se: S. N. P. J., 2657 So. Lawndale Ave. #
"Ameriški družinski koledar" letnik 1926 je izšel.
Ocena o njem bo v prihodnji številki Proletarca.
*
"Čas", decemberska številka (zaključek letnika) ima sledečo vsebino: "Fige", pesem (Frank Kerže); Kadar delo počiva (Frank Kerže); Kakor hrana smo; Kruh na debelo; Mi in naš napredek; Narod na kolesih; Naša kritična doba; Zanimivosti o žuželkah; Ladja brez železa; Izgubljeno mesto Nevadsko; Problem pre-mogovih ognjev.
Priloga: Gospodinjski del; Iz upravništva; Vse--bina letnika.
Naslov "Časa" je 1142 Dallas Rd. N. E., Cleveland, Ohio.
Naročajte knjige iz "Proletarčeve" založbe.
NASI ODRI.
«
Pohujšanje v Dolini šent-florjanski".
Socialistični klub št. 45 JSZ. v Waukeganu, 111., vprizori v nedeljo 10. januarja v Slov. narodnem domu Cankarjevo farso v treh dejanjih "Pohujšanje v Dolini Šcntflorjonski'", ki bo novost na našem odru.
Slišali boste, kako se rodoljubi iz Doline šent-florjanske pričkajo v gostilni pri županu radi pohujšanja ,ki se je priklatilo kdo ve od kod — na kakšen način bi se ga odkrižali. Medtem pride zlodej, v podobi tujca s Francoskega, in jim začne na tak način pripovedovati o pohujšanju ,da dobijo vsi skomine in se drug za drugm izmikajo, da bi si ogledali tisto žensko, ki ima gole roke in ramena. Župan se zave v zadnjem trenotku in pridrži stare grešnike -— razun da-carja, ki mu prej uide —- in jih pošlje na niti privezane domov, da bi drug drugega čuvali. Končno pade v gostilno Peter umetnik in si zasužnji župana, županjo in dacarja — ker je poznal njihove stare grehe. — To je izčrpek prvega dejanja.
Drugo dejanje je pri Petru umetniku v kolibi. Umetnik in razbojnik Krištof Kobar, ki je ukradel ime Peter, se pogovarja s svojo ljubico Jacinto, čakaje gostov — častitih rodoljubov iz Doline šentflorjanske — katere si je podvrgel s pomočjo njihovih grehov. Hudič pride prvi in se prepira s Petrom, boječ se, da je umetnik tudi njega prevaril. Hudič se jezi, da je že vsa Dolina šentflorjanska pohujšana in hoče, kot za nameček, Jacinto, ker je ravno zaljubljen, toda Peter ga požene iz kolibe. Za njim pridejo rodoljubi, vsi povrsti, in dajejo darove in padajo kot sužnji Jacinti — pohujšanju — pod noge. Nazadnje pride pravi Peter, nezakonska sirota iz Doline šentflorjanske, in krivi Peter si podvrže tudi njega.
Tretje dejanje se vrši v Petrovem gradu. Zopet pridejo vsi rodoljubi in rodoljubkinje, kajti Peter jih je povabil na svatbo. Zabavajo se veseli in pijani in delajo poklone — razbojniku. Edini hudič je klavern, ker se še vedno boji, da je osleparjen. Peter in Ja-cinta prideta v največji gloriji in vse se jima klanja. V momentu največjega slavlja zapleše Jacinta zapeljiv ples in rodoljubi se tope kakor maslo ... Ko se pa zavedo — ni več Petra in Jacinte med njimi. Izginila sta, in zlodej spozna, da je navihani Krištof Kobar potegnil za nos ne samo vso Dolino šentflorjansko, pač pa hudiča samega! Stari grešniki in grešnice se hitro streznijo in s hinavsko zavitimi očmi zapojejo pobožno pesem — misleči, da je stem vse rešeno . . .
To je le površni izčrpek igre. Vse priprave so v polnem tiru. S skrbn'o natančnostjo se diletantje pripravljajo za nastop. Režija se trudi, da bodo gledalci imeli čim večji užitek. Socijalistični klub je vedno gledal, da je napravil dober moralni uspeh, nato šele materijalni. Tako bo delal tudi v bodoče. Seveda, brez denarja ne moremo delati, ker tudi nam nihče ne da ničesar zastonj. Mirne vesti lahko rečemo, da so bile do zdaj vse naše vprizoritve v korist ljudstva. Izbirali smo, da se je pokazalo gledalcem kaj podučne-ga in zabavnega, vsem ustreči pa je silno težko. Veseloigre in komedije imajo ljudje najrajši. Ni jim za-
meriti. Veseli smo vsi rajši kakor žalostni. Ampak druga je reč, da-li odgovarja vsaka stvar času in razmeram in da-li so karakterjji na razpolago! Včasi smo prisiljeni zaraditi prazne blagajne dati na oder nekaj kar ljudje lajkajo, čeprav ni podučno, samo da ne škoduje, pa je dobro. Naš klub se bo ogibal slabega v dramatiki kolikor največ mogoče, in vsled tega namena smo si za to pot izbrali to slovito Cankarjevo delo.
V "Pohujšanju Doline šentflorjanske" je orisal Cankar vso gnilobo takozvane slovenske rodoljubne gospode ali "boljše družbe". Pa tudi v tej deželi imamo ljudi, ki nam vsiljujejo svojo moralo, se hinavsko križajo in hočejo biti časteni kot nekakšna zvišena bitja, sami pa blodijo v blatu do vratu.
Kličemo vam, na svidenje v nedeljo 10. januarja v S. N. Domu! Vabimo tudi bližnje naselbine, da se odzovejo in si ogledajo "Pohujšanje".
Dramatika v Clevelandu.
Ironija usode me je pripeljala do tega, da sem se zopet začel ukvarjati z našimi odri. Vse to ne pomeni nič drugega, kot da se je duh časa in pojmovanja prave
Vesele Božične Praznike In Srečno Novo Leto
želi vsem svojim odjemalcem
JOHN BRADAČ
SLOVENSKA UNIJSKA PEKARIJA
liJTEHNATION^
k SEGISTEREO- ^
V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 6413 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio
Rojakom priporočam za božične praznike v nabavo finega in okusnega peciva kot piškote, torte in najboljšega domačega kruha.
Pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročite si dnevnik
"PROSVETA".
List stane za celo leto $5.00, pol leia pa $2.50.
Ustanavljajte nova društva. Deset članov (ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je:
2657 So. Lawndale Ave., Chicago, 111.
dramatike spremenil v slovenski metropoli. Socialne drame so sedaj naša specialiteta in najrevolucionar-nejša sprememba na našem odru, kar ni malo, ako se zamislimo v tisto dobo, ko je obleka igrala glavno vlogo. Kot kritik, ki "zavoha" dobro blago od daleč, moram, akoravno malo kasno, priznati, da je dram. društvo "Ivan Cankar" vprizorilo in uspelo s teško in fino Tolstojevo dramo, "Moč teme." To ni edina socialna drama te sezone. Takoj za petami tej sledi Gor-kijeva najbolj realistična socialna drama vsega sveta — "NA DNU." Pozabiti ne smemo, da je Gorki eden največjih pisateljev naše dobe. Ta nenavadna novica me tudi sili, da hitim v javnost z najveselejšo novico, katera je, da bo dram. odsek soc. kluba štev. 27. vpri-zoril to igro dne 3. januarja. Vse one, kateri so se strinjali in zanašali na moje kritično mnenje o prireditvah na našem odru v Clevelandu, opozarjam, da bo ta drama najboljša, kar se jih je priredilo v zadnjih dveh letih. Apeliram radi tega na vse somišljenike, da kupijo vstopnice, ne samo zase, ampak tudi za svoje prijatelje ter na ta način pokažejo, da je bila resnica v mojih trditvah, da bodo dobili maso :za sabo, ako se da ljudem svetovne in prvovrstne drame.
Izčrpka in navodila za pravilno umevanje te prelepe realne drame ne bom dajal, ker to mislim storiti prihodnji teden. Poudariti pa hočem fakt, da se je določilo za vstopnice splošno ceno — 50c. To se je storilo zato, ker odsek računa, da bodo vsi člani klubov JSZ. iz bližnjih mest prišli pogledat to Gorkijevo socialno igro. Apeliramo na somišljenike v bližnjih naselbinah, da pridejo v Cleveland na ta dan. Priporočljivo
je, da se obvarujete razočaranja, (ker bodo sedeži bržkone vsi razprodani v predprodaji), da klubi naroče vstopnice skupaj takoj potom pošte. Pripeljite, kolikor mogoče prijateljev in somišljenikov s seboj. Vsa naročila pošljite na klubovega tajnika, John Krebelj, Slovenian National Home, St. Clair and E. 64th Street, Cleveland, Ohio. Somišljeniki v Clevelandu pa lghko dobe vstopnice pri našemu znanemu peku John Bradaču v Narodnem domu, ali pa od posameznih razpečeval-cev vstopnic. Preskrbite si jih vnaprej, ker več društev in klubov računa kupiti vstopnice za vse svoje člane, kajti Gorki jim je že dobro znan in zamuditi njegovo najboljšo igro, bi si šteli v smrten greh. Pomnite, da bo ta igra vprizorjena samo zvečer — ob 7:30. Namig od moje strani vsem somišljenikom in sodru-gom naj jim bo garancija, da bo predstava prvovrstna, in ob enem naj to smatrajo za zadostno upozoritev na to nenavadno spremembo na našem odru.
Joseph A. Siskovich.
SLOVENSKEMU DELAVSTVU V HERMINIE, PA. Socialistični klub št. 69 JSZ. zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu po seji društva SSPZ. (dopoldne). Zborujemo v društveni dvorani. — Rojaki, pristopajte v naše vrste! ANTON ZORNIK, box 202, Herminie, Pa.
GIRARD, OHIO. Seje kluba št. 222 JSZ. v Girardu, O., se vrše vsaki prvi torek v mesecu ob 7. zvečer v Slovenskem domu. Somišljeniki, pristopite v vrste zavednega delavstva! — Naš klub ima lepo zbirko knjig. Izposodite si jih!
TONY SEGINA, organizator.
izgubila $3,000
Mesto Chicago je polno prevarantov in pregnanih agentov, ki ponujajo ničvredne po krivem imenovane vrednostne papirje (delnice in bon-de). Žrtve teh prevarantov so navadno preprosti, lahkoverni ljudje, od katerih sleparji izvlečejo vse prihranke.
Ako imate opraviti s takimi ljudmi, boste gotovo izgubili. Neka vdova je v borbi za preživljanje sebe in svojih treh otrok s težkim delom prihranila $3,000, da se zavaruje za starost in slučaje bolezni.
Prišel je k nji agent, začutil denar, in jo nagovarjal, da naj svoje prihranke vloži v ničvredno investacijo, katero ji je slikal v najbujnej-ših barvah. Posledica je bila, da je bila ob vsak dolar, ki ga je vložila v to podvzetje.
Ta nauk si je dobro zapomniti. V poslovanju z denarnimi transakcijami se vselej izplača dati prednost zanesljivi banki, ki že dolgo vrsto let služi častno, vestno in pošteno na temelju izkušenj.
Pomnite, da so uradniki največje banke na zapadni strani Chicage—■: in ta je Kaspar American State Bank, 1900 Blue Island Ave., Chicago, PI., vedno pripravljeni vam biti brezplačno na uslugo z nasveti pri denarnih transakcijah, bile to vloge ali kaj drugega. Petintrideset let solidnega poslovanja je napravilo to banko varno in sigurno za vaše prihranke in investacije.
OBČNI ZBOR J. S. P. D.
CHICAGO, ILL.—V soboto dne 19. decembra ob 8. zvečer se bo v veliki (gornji) dvorani SNPJ., 2657 So. Lawndale Ave., vršil občni zbor (letna delniška seja) "Jugoslovanskega stavbinskega in posojilnega društva", na katerega vabimo vse člane in članice, da se ga polnoštevilno udeleže.
Na dnevnem redu bodo volitve direktorija (odbora) in druge važne zadeve.
"Jugoslovansko stavbinsko in posojilno društvo" je kooperativna organizacija. Njen napredek in njeno poslovanje je stvar vsakega njenega člana in članice. Vsled tega je dolžnost vseh, da se zanimajo zanjo in se udeležujejo njenih glavnih sej, posebno letne seje.
Namen stavbinskih in posojilnih društev je dati delavcem priliko hraniti ikolikor delavec more hraniti, in jim pomagati do lastnih domov. Zato so ta društva za nas velevažnega pomena. Dosegla bi lahko še mnogo več, ako bi se delavci bolj zanimali zanje, in to bi bilo njim v dobrobit.
Pred par meseci smo čitali v listih, da je v Združenih državah par sto tisoč ljudi, ki ne zaupajo svojih prihrankov nikomur in jih drže doma. Preračunali so, da znašajo ti prihranki okrog $400,000,000. Kapita-
DR. JOHN J. ZAVERTNIK
ZDRAVNIK IN KIRURG
Urad S. Lawndale Ave., vogal W. 26th St. Stan 2316 S. Millard Ave., Chicago, III.
Tel. na domu Lawndale 6707, v uradu Crawford 2212-2213 Uradne ure: Od 2 do 4 pop., in od 7 do 9 zvečer. V nedeljo od 11 do 12 dop.
6% IN VARNO 6% IN VARNO
Zlati bondi na prvo vknjižbo za na imenitnem prostoru ležečo lastnino, na prodaj pri nas
MILLARD
STATE BANK
1843-3645 WEST 26th STREET
At Millard Annul
CHICAGO, ILL.
Oglejte si naše varnostne bančne shrambe, največje na zapadni strani mesta
BANČNE URE:
V poadeljek in četrtek od 9. zjutraj do 8. zvečer; ▼ torek, (redo in petek od 9. zjutraj do 5. popoldne; v soboto od 9. zjutraj do 3. popoldne.
listi in trgovci ne drže svojih vsot v skrinjah, ampak jih investirajo. Torej so v gornji vsoti vključeni prihranki revnejših slojev. Koliko bi jim lahko koristili, če bi jih investirali v ustanove, kakor so stavbinska in posojilna društva! Naj še omenim, da so te vrste nezaupljivi ljudje večinoma naseljenci, iki pa so kljub temu od brezvestnih agentov največkrat prevarani. Vsem takim neprilikam bi se lahko ognili, če se bi nikoli ne ozirali na obljube agentov ki jim "ponujajo" bogastva čez noč, pa rajše vložili svoje cente tam kjer jim prinašajo največje in sigurne obresti. To dosežete v stavbinskih in posojilnih društvih.
Jugoslovansko stavbinsko in posojilno društvo izda 29. serijo delnic dne 2. januarja 1926 ob 8. zvečer v spodnji dvorani SNPJ., kjer regularno zborujemo. Vabimo rojake v tem mestu, da postanejo naši člani in pripomorejo društvu do lepšega razvoja in ob enem pomagajo sebi.
Jos. Steblay, tajnik, 2429 So. Central Park Ave.
CAP'S RESTAVRAC,JA
IN KAVARNA
L. ČAP, lastnik 2609 S. Lawndale Ave., Chicago, III.
Phone Crawford 1382 Pristna in okusna domača jedila. Cene zmerne.	Postrežba točna.
ISlMaHMaiailBB^
FRANK GANTAR
1201 Wadsworth Ave.
se priporoča rojakom pri nabavi drv, premega, koksa in peska. Phone 2726 Waubegan, III.
BARETINCIC & HAKY1
POGREBNI ZAVOD
V t
X f
324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA. I
?
VICTOR NAVINSHEK
331 GREEVE STREET, CONEMAUGH, PA.
Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd.
Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih za stav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih po zelo zmernih cenah.
V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUMBIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je:
Zmerne cene in točna postrežba.
Piiite po moj veliki cenik.
Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. 3a obilna naročila se toplo priporočam.
MISTERIJOZNOST V KINO-IGRAH.
V	Roosevelt Theatre v Chicagu kažejo sedaj filmsko igro "Phanton of the Opera", polna misterijoznih prizorov, kakršnih mrgoli v kolportažnih romanih. Z umetniškega stališča ta igra ne pride v poštev, toda ima bogato, drago scenerijo in dobro igralsko osobje. Posebno pozornost vzbuja maska igralca Lon Cha-neyja.
V	Chicago gledališču bo prihodnji teden na sporedu filmska igra "Nova zapoved". Poleg tega bodo na sporedu običajni drugi filmski prizori in pevske ter godbene točk.e
McVickers je še vedno centrum zanimanja za Paul Ashov jazz orkester, ki je izmed vseh drugih najpri-vlačnejša atraktivnost v gledališčaih firme Balaban <Sc Katz.	. ___
SODRUGOM V CLEVELANDU.
Seje »oc. kluba »t. 27. se vrie dvakrat v mesecu: vsako drugo nedeljo dopoldne in vsako tretjo nedeljo popoldne. Seja tretjo nedeljo v mesecu je namenjena v glavnem za predavanja in diskuzije. — Sodrugi, prihajajte redno k sejam in pridobite klubu novih članov!
DVOJNA VREDNOST STENSKIH KOLE-DARJEV.
Sledečega latinskega verza ne smemo tudi dandanes pozabiti, katerega je že pred 2000 leti zložil nesmrtni pesnik Horace: "Kdor je združil koristno s primernim, je pridobil na vseh črtah." Trinerjev stenski koledar za leto 1926 je lep dokaz te resnice. Koledar je namreč primeren okrasek v vaši hiši. Kadarkoli pogledate na ono lepo, mlado mater, ki se igra s svojim otrokom, in vidite krasen vrt v ozadju slike, se vam to dozdeva kakor kaka čarobna bajka. Poleg tega je Trinerjev stenski koledar za leto 1926 tudi zelo koristen in pripraven na vašem domu, ker vas opominja na koristno stvar — zdravje. Mnogo ljudi zanemarja dandanes svoje zdravje; če rabijo pomoč, stenski koledar jih prijazno opominja, da je Trinerjevo grenko vino zanesljivo zdravilo zoper slab okus, zabasanost in druge slične želodčne bolezni. Dalje, Trinerjev Liniment odpravlja revmatizem in nevralgijo, ter da je Trinerjev Cough Sedative najboljše zdravilo za prehlad. Vaš lekarnar vam bo dal ta krasen stenski koledar, če ne pa nam pošljite 10 centov za poštnino, pa vam ga mi dopošljemo. Joseph Triner Co., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111.—
CENIK KNJIG
UDOVICA. (I. E. Tomic), pove«t 380 strani, brošir >a 75c, vezana v platno ..............
VAL. VODNIKA izbrani spisi,
broš.........................
VIŠNJEVA REPATIOA, (Vlad. Levstik), 50« strani, vezana v
platno.......................
VITEZ IZ RDEČE HISE. (Aleksander Duma« star.), roman iz žasov francoske revolucije, 504 strani, broširana 80c, vezana
v platno ...................
ZABAVNA KNJIŽNICA, zbirka povesti in črtic, broširana.... ZADNJA PRAVDA, (J. S. Baar)
roman, broširana ............
ZADNJI VAL, (Ivo Šorli), roman,
vez..........................
ZAJEDALCI. (Ivan Molek), povest, 304 strani, vezana v platno .........................
F,A SREČO, povest, broširana----
ZELENI KADER, (I. Zoreč), povest, broš...................
ZGODBE IZ DOLINE ŠENT-FLORJANSKE, (Ivan Cankar),
vezana......................
ZLOČIN IN KAZEN, E. M. Dostojevski]), roman, dve knjige, 602 strani, vezane............
ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE, (L Zore©), broširana ......................
ZVONARJEVA HČL povest, broširana ....................
ŽENINI NASE KOPRNELE, (Rado Murnik), broširana . SLOVENSKI PISATELJI: FRAN LEVSTIK, zbrani spisi, vezana ........................
FRAN ERJAVEC, zbrani spisi, vezana ......................
1.00
.30
1.50
1.21 .65
.75
1.00
1.78
.45
.45
1.50 2.50
40 .65 .80
1.25 2.00
Nadaljevanje z 2. strani. JOS. JURČIČ, zbrani spisi,
II.	zv. vezan ................ 1.50
III.	zv. vezan ............... 1.50
IV.	zv. vezan ................ 1.25
V.	zv. vezan ................ 1.00
VI.	zv. vezan ................ 1.00
FR. MASELJ-PODLIMBARSKI
zbrani spisi, vez............. 1.50
PESMI IN POEZIJE. BASNI, (Jean de la x ntaine, iz francoščine prevel I. Hribar)
vezana ..................... 1.00
MLADA POTA, (Oton Zupančič),
pesmi, trda vezba...........75
MODERNA FRANCOSKA LIRIKA, (Prevel Ant. Debeljak),
vezana .......................KO
PESMI ŽIVLJENJA (Fran Al-
brecht), trda vezba...........50
POEZIJE, (Fran Levstik), vezana .90 POHORSKE POTI, (Janko Gla
ser), broširana ...............35
SLUTNJE, (Ivan Albreht), broširana ......................45
STO LET SLOVENSKE LIRIKE, od Vodnika do moderne, (C.
Golar), broš. 90c, vez......... 1.25
STRUP IZ JUDEJE, (J. S. Ma-
char), vezana ............... 1.10
SLOVENSKA NARODNA LIRIKA, poezije, broširana.......65
SOLNCE IN SENCE, (Ante Debeljak), broširana ............50
SVOJEMU NARODU, Valentin
i odnik, broširana ............ .25
bLEZKE PESMI, (Peter Bezruč),
trda vezba...................50
TRBOVLJE. (Tone Seliškar), proletarske pesmi, broširana
50c; vezana.................7 s
TRISTIA EX SIBERIA, (Voje-
slav Mole), vezana ........... 1.25
V ZARJE VIDOVE, (Oton Zupančič), pesnitve, broširana.....40
IGRE
ANFISA, (Leonid Andrejev),
broširana ................. 10
BENEŠKI TRGOVEC, (Wm.
Shakespeare), vezana.........7J
ČARLIJEVA ŽENITEV-TRIJE ŽENINI, (F. S. Tauchar), dve Salo-igri, enodejanke, brošira-
»3............................
GOSPA Z MORJA, (Henrik Ibsen), igra v petih dejanjih, broširana ......................go
KASIJA, drama v 3 dejanjih ... .76 JiLLIJ CEZAR, (Wm. Shakespeare), vezana......„.........7»
MACBETH, (Wm. Shakespeare),
vezana...............................75
NAVADEN ČLOVEK, (Bran. Gj. Nušič), šala v treh dejanjih,
broširana ...................s»
NOČ NA HMELJNIKU, (Dr. I. Lah). Igra v treh dejanjih, broširana ...................„__ ,3j
OTHELLO, (Wm. Shakespeare),
vezana..............................7*
ROMANTIČNE DUŠE (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih, vezana.............. 88
ROSSUM'S UNIVERSAL ROBOTS, drama s predigro v 3 dejanjih .......................50
SEN KRESNE NOČI, (Wm.
Shakespeare), vezana........ .78
UMETNIKOVA TRILOGIJA, (Alois Kraigherl, tri enodejanke. broširana, 75e: vedama 100 ZNANSTVENE RAZPRAVE. POLI TIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI 8PISI. UČNE IN DRUGE KNJIGE IN
BROŠURE. ALI JE RELIGIJA PRENEHALA FUNKCIONIRATI? Debata ........................
ANGLESKO-SLOVENSKI BE SEDNJAK. (Dr. J. F. Kernl - «n0