Gospodarski List,
Glasilo c. kr. kmetijskega društva v Gorici.
Ureduje: Ernest Klavžar.
^Gospodarski List“ izhaja kot priloga „So5e“ dvakrat na mesec in sicer vsak drugi petek. Udje c. kr. kmetijskega društva in naročniki „So<5e“ dob'vnjo list brezplačno; drugače pa stane list na leto 1 gold. 20 kr. — Naročnina naj se pošilja c. kr. kmetijskemu društvu, dopisi pa odgovornemu uredniku — Rokopisi se ne vračajo.
štev. I.	V Gorici, 20. Januarja 1888,	Leto Vlil.
Nagega dež. zbora skrb za kmeta.
I.
Naša zanimiva deželica je eminentno kmetijska; njeno prebivalstvo — razim mest — obstoji v ogromni večini iz posestnikov, kmetov, kolonov ; tem je neposrednje, vsem drugim pa posreduje kmetijstvo poglavitni vir življenja. Blagor kmetijstva pomenja torej pri nas blagor dežele in enako so kmetijske nezgode v nesrečo celi deželi. Pri takih razmerah je naravno, da mora naš deželni zbor posvetiti svoje skrbi pred vsem drugim domačemu kmetijstvu. In to dela vestno pri vsakem zborovanji. - Nesrečne razmere, ktere so nastale vsled zaporednih slabih letin in posebno vsled dolgotrajne suše v lanskem poletji — zlasti v Furlaniji, na Krasu in deloma v Goriški okolici, dale so mn v pretekli sesiji priliko, da je mogel na sijajen način skuzati to svojo plemenito skrb.
Poročali smo uže v zadnji številki lanskega leta, kaj je deželni zbor sklenil učiniti iu prositi, da se zboljšajo naše ekonomične razmere, da se odvrne revščina in prežene preteča lakota iz tistih pokrajin, kder je domače moči ne morejo same pregnati. Poročali smo tudi, da se je v ta namen ustanovil pod predseduištvom njegove prevzvišenosti g. dež. glavarja grofa C or onim-j a poseben odbor sestavljen iz vseh miših državnih iu deželnih zastopnikov, kteri odbor je razposlal oklic na vse domače iu zvuuanje človekoljube, da bi priskočili ua pomoč našim siromakom. — Do zdaj ima ta odbor zagotovljenih 7905 gld. radodarnih doneskov, med kte-riihi 5000 gld. od Spodnjeavstrijskega dež. zbora, 1000 gld. od mestnega zastopa Tržaškega, 500 gld. od Tržaške trgovske zbornice. Pričakovati pa je tudi državne pomoči iu one posameznih premožnejih državljanov. Pri vsem tem bo v tolikej revi, kakoršna je posebno v nekterih občinah naše Furlanije, težko vsem izdatno pomagati. Odbor bo moral pred vsem svojo skrb v to obrniti, da nakloni nujno potrebno pomoč siromašnemu prebivalstvu tistih krajev, kder
se je vsled splošnega do lakoto dozorelega pomanjkanja uže vgtijezdila strašna pela gr a, neusmiljena bolezen, ktera ne izpije samo telesnih inočij, ampak zamrači tudi naj dragocene ji božji dar — človeški um.
V vabilu, ktero je razposlal odbor vsem županom in dušnim pastirjem zadetih krajev, povdarja, da hoče ponuditi dela takim revežem, kteri so sposobni za uje; potem da hoče preskrbeti turšice po ceni, kolikor njega staue, tistim občanom, kteri se izkažejo kot potrebni sč spričevalom krajne komisije, ki se bo ustanovila v dotičui vasi in slednjič da bi izjemno tudi rad podelil bodi kaj blaga, bodi denara na domu takim osebam, ktere niso sposobne za delo in živč v izredni revščini.
Ob enem je naprosil odbor gg. župane in dušne pastirje, naj mu prav natančno in vestno poročajo o gmotnem stanji prebivalstva in kako bi mu bilo uajizdatniše pomagati.
Započetje je sveto in plemenito — zato bodi tudi sodelovanje v to povabljenih dostojanstvenikov po deželi skrbno in vseskozi vestno — da se tudi tu vresniči moč združenega delovauja. Viribus unitis!
Prihodnjič bomo dalje poročali o skrbi našega deželnega zbora za kmeta.
Prvo pretakanje vina.
Italijanski organ našega društva je priobčil v predzadnji številki lanskega leta pod tem naslovom članek svojega urednika g. Velicogne, obsegajoč prav zanimivo razpravo, ktera vtegae tudi našim vinorejcem ugajati. Zato priobčujemo tu vesten posnetek :
Slišim od mnogih strauij, da ima vino zadnje letine še zdaj nekako sladkobo v sebi in da še ni nehalo vreti, v nekterih kleteh pa da so ostala vina sladka, akopram je vrenje uže popolnoma končalo.
In res je tako ; pod temi pogoji pa se ne razvijajo navadno niti dobra, niti stanovitna vina iu

- 2 —
kar je se nepriiičuiše, je to, da se taka vina teško spehajo. Vsaj pri nas zahtevajo v kupčiji zrelih vin, in malo kteri krčmar bi se zanesel kupiti takih namiznih vin, o kterih lahko sumi, da se vtegne zbuditi V njih drugo vrenje ; to sicer v zimskem času ni prav občutljivo in ne samo ne škoduje vinu, ampak v normalnih razmerah celb pospešuje njegovo dozo rite v; če se pa ni v vsakem oziru previdno ravnalo, to jo, če ni vinska posoda prav taka, ka-koršna bi morala biti, če se ni vino prav pravilno delalo, če klet ne zadostuje zahtevam razumnega vinarstva in če se vino v sodih ni prav racijonaluo oskrbovalo, zgodi se lahko, da taka nepopolnost vina v dobi, ki je od trgatve uže precej oddaljena, resno škoduje pridelku ter skazi njegove dobre lastnosti.
Zato je nujno potrebno, da se temu v< okom pride ; v ta namen je kakorsibodi prouzročiti, da se hitro in popolnoma razkroji slador, kolikor ga jo še v vinu ; vsled tega postane ono okusniše in ker se je namnožil alkohol, tudi močnejše.
Razume se pa samo ob sebi, da v sladkastem vinu, ktero še ni nehalo vreti, kroji se slador še dalje; tako vino dozori samo, toda bolje in brzd, če bollo sodi v bolj toplotnih prostorih; saj je znano, da prenizka temperatura zavira vrenje.
Sicer pa niso osamljeni slučaji in tudi ne tako redki, da se viuo’primeroma dolgo časa ohrani sladko ; to prihaja pred vsem od prav zdrelega grozdja, v kterem jo mnogo sladorja; in tako je bilo pri zadnji trgatvi ; včasih je pa tega krivo tudi to, da je mošt vivl v premrzlih prostorih, da je premalo zraka prišlo do vrel ne mase itd.
Treba nam je torej pozvedeti, kaj nam je početi s takimi vini zdaj, ko je prišel čas, da jih prvič pretočimo.
Znano nam je, da je glavno pravilo, naj se vino posname naz drožij, kakor hitro postane čisto iu to se zgodi navadno proti konci decembra. Drožje se poležejo na dno soda, in naj je vino še tako dobro, se one vendar nekoliko zganejo ali začnejo polagoma gnjiti, kar vinu gotovo ne ugaja, da si imajo nekteri viličarji napačno menenje, da dajejo drožje viuu moč in Bog ve še kake druge izvrstne lastnosti.
V močnih vinih, ktera obsegajo mnogo alkohola. ne delajo drožje toliko nadlege ; taka vina se torej tudi lahko še le marcija meseca v prvič pretakajo, kar pa nema biti nikakor splošno pravilo ; kajti, kakor sem uže omenil, drožje ne morejo vinu podeliti nič dobrega.
Zato je dobro, da se vina uže decembra, ali vsaj januarja prvikrat pretočijo v prav malo ože-plane sode; pri tem je skrbeti, da se kolikor mogoče obranijo dotike sb zrakom; kdor more, naj se v ta namen poslužuje navadne pumpe za pretakanje vina. To velja, zapomnite si dobro, za zrela, to je ne sladkasta vina, tedaj za taka, v kterih je vrenje uže koučano.
Kaj pa s tistimi vini, ktera so ostala sladka-
sta in v kterih še ni ponehalo vrenje, ali pa z onimi, ktera obsegajo še nekoliko nerazkrojenega sladorja, pa se jim je vendar ustavilo vrenje ?
Jaz hi po svojem meuenji svetoval, naj bi so tudi taka vina zdaj hitro pretočila. V tem menenji me potrjujejo veljavni razlogi.
Če smo spoznali, kakor je zgorej rečeno, da kaže kolikor mogoče pospešiti vrenje, da vino bržb dozori, meni in, da dosežemo ta namen s pomočjo dveh faktorjev, ktera imata na vrenje največi upliv; ta dva sta, kakor smo že poprej mimo gredb omenili, toplota in atmosferičen zrak.
Če hranimo vino v bolj toplih prostorih, zagotovili smo si uže s tem prvi ugoden vpliv na vrenje, to je gorkoto; če pa pretočimo viuo brez pumpe, ga na ta način prezračimo, in s tem sinu dosegli tudi uže drugi ugoden pogoj pospešujoč vrelui proces v sladkastih vinih. Pod uplivom obeh teh faktorjev (gorkote in zraka) pa vzbudi se zopet vrenje v takih vinih, v kterih se je vsled zgorej omenjenih razlogov pred časom ustavilo.
Iz vsega, kar smo do zdaj rekli, je torej posneti to-le : Prvo pretakanje naj se vrši do koncu decembra jiri takih vinih, ktera se želb ohraniti trpka, pa tudi pri sladkastih, še ne popolnoma zavretih, da se po prezračenji pospeši vrelui proces, ali pa zopet vzbudi, ako se je morda pred časom ustavil. Popolnoma trpka vina naj se pretočijo V nekoliko — pa le malo — ožeplane sode, sladkasta pa v tako posodo, ktera se ni nič pokadila sb žeplom. Žeplanje, ali bolje rečeno, žepleni plin, koji nastane vsled žepi a n ja, zavira vrenje.
Še nekoliko besedi, pa sem pri konci.
Med glavnimi pravili, da bo imelo racijonalno opravljeno pretakanje prav dober vspeh, je najpo-glavitniše to, da se ima vino pretakati vedno o lepem in suhem vremenu. V resnici mi ni znan noben enolog na svetu, kteri bi pretakal vina o južnem vremenu.
Vendar se nahaja nekdo, kteri ima to navado in jo daje tudi po drugih izvajati. In kaki so nasledki? Talci, kakoršni so neizogibini; da se namreč vina, s kterimi se tako ravna, ne sčistijo več, iu če so čista, da se zopet slcalb in da jun nič ne pomagajo umetna čistila, kterih se morda še preobflo iu po večkrat rabi da bi se popravila edina neodpustljiva napaka — pretakanja, o neugodnem vremenu. Vsled tega dobb tudi najfineja vina, in ta še bržb od navadnih, nek negotov, neprijeten okus iu duh, prouzročen po umetnem čiščenji, ktero bi se lahko popolnoma opustilo, ako bi viuorejci poslušali zdrav razum in to, kar učb veljavne skušnje.
Zato ostane med nami dognamo, da se imajo vina pretakati samo v vedrih, mirnih iu za kolikor je mogoče, hlidnih dneh ; posebno pa velja u> za zrela vina.
- 3 —
Kmetu pomoči!
Is; "Vrtnarja, smo ponatisnili ta podučljivi članek, kteri se izvrstno prilega tudi našim razmeram :
Dan danes čujemo pogoste tožbe, d,i kmet ne more izhajati. Več davkov ima in več družili potreb, nego jih je imel pred 50imi leti. A dohodki njegovi niso ne le rasli s potrebami, nego manjšali so se. Le pomislimo, da je bila pšenica včasih po 10 gld. hekl. in čez, a danes še po 6 gld. ni več. Lepe krave je naš kmet prodajal po 100—140 gld. Danes dobiš že jako lepo kravo za 60 gld. Poleg tega pa naš kmet nič bolje ne obdeluje zemlje svoje, in govedarstvo jo skoraj na isti nizki stopinji, na kateri je bilo pred 100 leti. Ni torej čuda, da se godi slabo kmetu.
Zato so mu pa jeli pomagati: slavna vlada, deželni zastopi, društva in posamezniki. A dostikrat vsa podpora nič ne izda; kakor kaplja vode izgine v morji potreb. In bati se je, da se bode tako godilo še dolgo, ker no pomagamo kmetu po dobro premišljenem načrtu. A če si ga naredimo, moramo iz njega izključiti skoraj vse velike eksperimente, vzprejeti pa vanj vse male. Pomisliti moramo, da je naš kmet proti koroškemu ali štajarskemu vender le pritlikavec, ki se leto za letom trudi v potu svojega obraza, a si komaj ohrani življenje. Naš kmet more na pr. s stroji le malo delati, a še za te male stroje nima denarja. Če mu hočemo torej v resnici pomagati, moramo paziti, da mu ta pomoč ne bo predraga, in pa da jo bode kmalu občutil. Same dobre besede malo izdajo. Podprte morajo biti s praktičnimi vzgledi, ker je kmet toliko nezaupen proti vsemu novemu, da bode verjel le dejanskim dokazom. A dostikrat bode pa še proti tem imel dokaj, vsaj navidezno utemeljenih premislekov.
Med temi, ki morejo kmetu izdatno pomagati, gotovo jo ljudska šola. Žalibog, da še danes tega ne uvažajo odločujoči faktorji ! Še danes prezirajo ljudje resnico, da sta duhovnik in učitelj uajgoto- , vejša pospešitelja duševnega in telesnega razvoja narodovega. Le pomisliti treba malo, koliko ta dva lekko dosežeta z živo svojo besedo in z dobrim vzgledom ! Treba jima le podloge, veliko moralne in nekaj materijalne podpore, in svet se bode čudil lepim uspehom njijnega delovanja.
Toda, če hočemo kaj doseči, moramo delo deliti. Za splošno zboljšavanje kmetijstva naj bi skrbele podružnice c. kr. kmetijske družbe itd., posebno pa še veliki posestniki, katerih čaka tu še jako obilno obče koristnega dela. A ljudska šola naj bi pa bila središče vsega umnega sadjarstva v občini. Predaleč bi zašel, če bi hotel dokazovati korist sadjarstva. No bom razpravljal, kako bodo še naši potomci vozili sadje v tovarne, ki ga bodo prirejale za različno rabo. Pravim Je toliko, da bi umno sadjarstvo lehko vsakemu kmetu zaleglo za najmanj 7, stroškov.
Iu to ni mala reč! Da bode pa šola mogla biti središče umuega sadjarstva v občini, mora imeti vrt in drevesnico. Oboje je neizmerno važnosti ne le v gospodarskem, nego tudi še v pedagogičuem oziru. Ta sta jej desna in leva roka. Brez teh bi torej ne smela nobena biti. In šoiske oblasti naj bi nikdar ne dovolile zidati šole na takem mestu, kjer ne bi mogla imeti vsaj 4 aro velicega vrta. Šolski vrt ima namen učencem in odraslim ljudem kaziti umno oskrbovanje zelenjadi, pritlikavcev in cvetic. Drevesnica pa mora oskrbovati lepa visoka debla primernih sort, nekaj namiznega, a največ pa gospodarskega sadja za mošt in sušilo vsej občini. Težka je ta naloga, a krasna ; rešitev pa ni težavna. Le nekoliko resne volje in blazega potrpljenja je treba, iu tista vsotica denarja se nain ne sme smiliti. Saj se bode sijajno obrestovala. In pa saj velja : kmetu pomoči!
Janko Žirovnik.
Napake o napajanji naše domače živine.
Prav pogostoma govore in pišejo o napačni živinski klaji, malo glasov pa čujemo o napačni pijači, po kateri vender živini nakopljejo stokrat in stokrat bolezni. Naj torej malo več izpregovorimo o škodljivi pijači.
Škodljiva more pijača biti ne samo, če je dobiva živina preveč ali premalo, ampak tudi' če je preveč sparjena ali premrzla, potem če so v njej kake škodljive reči raztopljene, in če živina ne dobiva klaji primerne pijače.
Preveč dobiva živina pijače le malokdaj, ker se je sama varuje; če jo vender le primorajo okorne, da pije preveč, to si pokvari prebavila, stanjša redilni sole, in krvi se primeša preveč vodenih delov; iz tega pa izvira, da postane prebavljanje bolj leno in topo, da se napravlja slab, voden redilen sok, iu da se živina pomehkuži. Zlasti ovcam, katere postanejo žejne po použiti obili soli, je preveč vode nevarno.
Veliko večkrat se zgodi in je tudi veliko škod-Ijiveje, če živino žeja; zavoljo tega trpi posebno prebavljanje, — kajti v dobro prebavljanje je primerna mera vode neogibno potrebna, — redilni sok postane pregost; popijalnice ga ne morejo posrkati, iu torej zastaja dalj časa v želodcu in čevih. Zavoljo tega se vsi telesni šoki zgostijo, posebno pa v jetrnih žilah in trebušnih limfatiških žlezah, in naposled se lahko vnamejo in otrde ti deli. Vodene, sluzaste iu tudi druge izceje, zastajajo, in vsa životna opravila postanejo bolj lena.
Posebno škodljivo je pa živini, če stori v veliki vročini veliko hoje iu trpi žejo, ker pri tem izgubi že brez tega po pomnoženem kožnem hlapenji mnogo vodenih delov, in napravijo se torej zgoraj imenovane premembe pri živini še rajše, iu posebno kri se rada razkroji, in napravijo se muQgovrsime krvne bolezni (vraučni prisad ali črm).
— 4 —
Pregorka, sparjena pijača pomnoži občutljivost sopiluih in prebavilnih delov, tako, da prav lahko zbole, če se le nekoliko prehlade; pomnoži tudi vse telesne izceje, raztegne vse organske dele in jih zavoljo tega slabi in mehča.
Premrzla pijača je pa toliko bolj škodljiva, kolikor bolj je živina segreta; torej je najškodljivejša, če se je živina zelo segrela od dolge hoje ter jo pije zelo goltno in požrešno. Taka mrzla pijača stori segreti živini tiste premeinbe, katerih smo že pri prehlajenji omenili; posebno pa trpe snpila in prebavila, in iz tega se napravi lahko krvni naval m vnetje teh delov.
Vodi so večkrat gnijoči živalski in rastlinski deli primešani, ali v njej razne soli raztopljene. Taka pijača je posebno takrat zelo škodljiva, kednr je dalj časa stala in se sparila, tako luže ali mlake živina časi zavoljo tega pije rada, ker je v njih mnogo človeške scaluice, in ker naši živini soli po-inaujkuje zelo, primorana je celo tako škodljivo gnojnico piti. S tem se radi telesni šoki spridijo, kri se lahko razkroji, živina pomehkuži, in mnogovrstne prebavilne bolezni se morejo napraviti. O hudi vročini je uapajauje živine v tacih lužah zelo nevarno.
,,Kmctu.
Gospodarske novice
»Gospodarski list" ho izhajal tudi v novem letu 1888 dvakrat na mesec, vsak drugi in četrti petek. Prva številka so je nekoliko zakasnila; urednik je obtičal ne v ledu, kakor bi bil lahko v sedanji hudi zimi, ampak v vročini deželuozborskega dela. Zato pa izide druga številka koj. prihodnji petek. — Udje c. kr. kmetijskega društva in naročniki „Soče“ dobivajo list brezplačno; drugače pa stane list na leto 1 gld. 20 kr. — Naročnina naj se pošilja c. kr. kmetijskemu društvu; dopisi pa odgovornemu uredniku.
Za gmotno hrano našemu listu skrbi c. kr. kmetijsko društvo, za duševno pa se preuljudno in nujno priporoča p. n. slovenskim kmetijskim strokovnjakom, zvedenim kmetovalcem, učiteljem iu sploh prijateljem kmetijstva
Uredništvo.
„Kmetovalec“, glasilo c. kr. kmetijske družbe Kranjske, iznenadil je v novem letu družbenike in naročnike z brezplačno prilogo »Vrtnar41. Oba lista se odlikujeta po prelepi obliki in še lepši, zbrani vsebini. Čedno zdelane podobe razjasnujejo, koder je treba, berilo. Ker podajata »Kmetovalec14 in »Vrtnar" za samo 2 gld. na leto mnogo prekoristuega gradiva, ju prav gorko priporočamo tudi našim boljšim posestnikom, ljudskim učiteljem iu sploh prijateljem kmetijstva.
Razdelitev obč. zemljišč Zatolmrskih je zado-
bila najvišo potrdbo dne 17. decembra lo87. — Ta razdelitev je sicer dejansko uže davno zvršena in kaže se po njej očividcu uspeh.
Zelena pica ugaja kokošim. — Kokoši, ktere dobivajo uidi po zimi zeleno pičo, bodo tudi v mrzlem letnem času jajca legla. Zato naj se skrbno pospravljajo vsi zelenjadni odpadki v kuhinji iu naj se med drugo pičo dajejo kokošim. Kdor more, naj revniše zeljnate glave primerno obeša v kurnjaku, da jih kokoši polagoma popikajo.
Kdor se speče ali opari, naj si pomaga, še preden pride zdravnik, na ta-le priprosli način: Nastrže naj nekoliko navadnega domačega mjila; na te postržke naj vlije malo vode in naj to skupaj pomeša v mehko goščo. To goščo naj precej na debelem namaže na platneno cimjico, ktero položi potem na opeklino. Bolečina bo kinalo ponehala, čo so pa zopet obudi, naj se ponovi obveza.
Ta priprosti pripomoček je izdaten in ozdravi največkrat popolnoma vsako opeklino. Ce ga hitro rabiš, zabrauiš cel6, da se ti ne naredč mehurji. Ce je pa rana huja, primešaj mjilu nekoliko arnike, ktero bi moral vsakdo doma pripravljeno imeti, da jo rabi, kedar so kaj potolče ali drugače poškoduje.
Vinska trgovina v Rusiji. — Še ni mnogo let od tega, kar je Francija preskrbovala polovico vsega vina, ki je dohajalo na Ilusko. Dan danes uvaža Francoska samo eno četrtino ; druga četrtina dohaja iz Nemčije in Avstrije, a ostalo iz drugih dežel. Grška in Italijanska vina prodirajo če dalje bolj v Rusijo. Tako zvaui Francoski Šampanjec, ki ga pijo na Ruskem, prihaja skoro es iz Nemčije, kder je v zadnjih 20 letih poraslo število dotičuih tvornic na 70.
Zdravilna moč beljakova. Če se urežeš ali o-pečeš, nimaš boljšega zdravila mimo beljaka, to tem bolj, ker imaš jajce vedno pri roki. Beljak je pa tudi izvrstno zdravilo proti hudi driski. Ako beijak stolčeš in požreš hitro s cukrotn ali pa brez njega, ozdraviš od vnetice želodčne in črevesne. Dve ali največ tri jajca na dan zadostujejo proti navadni driski. Ja ce pa tako ni samo zdravilo, ampak je tudi hrana, kakeršna je ob tej bolezni najboljša.
Mravlje na sadnem drevji — so toliko časa koristne, dokler so na njem listne ušice. Ako pa teh ni več, iu ako po drevji uže zori sadje, potem pa škodujejo mravlje. Libraniš 'se jih pa, ako namažeš deblo blizu tal nekaj centimetrov na široko z lanenim oljem in sajami. Mravlje ne prekoračijo nikdar namazanega okoliša.
Zal. c. kr. kmet. društvo
Tiska Paieruolli.