Letnik XVI.	Celovec, petek, 27. oktober 1961	Štev. 43 (1015)
Kmetovalci južne Koroške!
V nedeljo, dne 19. novembra 1961 bomo volili svoje poklicno zastopstvo za prihodnjih 5 let. Volili bomo v krajevne kme£ke odbore, v odbore okrajnih kmečkih zbornic in v občni zbor Kmetijske zbornice za Koroško.
Te volitve so za nas velikega pomena. Južna Koroška je gospodarsko zaostalo ozemlje. Najbolj trpi na tej zaostalosti domače kmečko prebivalstvo. Zato mu morajo kmetijska zastopstva posvetiti več skrbi kakor doslej. Južnokoroški kmetje moramo imeti tudi v okrajnih kmečkih zbornicah in v Kmetijski zbornici za Koroško močno zastopstvo. To bomo dosegli le v enotni skupnosti. Strankarstvo v kmetijski zbornici škoduje. Zato vsaj mi združimo svoje glasove in jih dajmo vsi brez izjeme za
Skupnost južnokoroških kmetov
(Gemsinschaft der Sudkarntner Bauern)
Kandidati Skupnosti južnokoroških kmetov bodo v krajevnih kmečkih odborih, v odborih okrajnih kmečkih zbornic in v občnem zboru Kmetijske zbornice za Koroško zastopali
NAŠE ZAHTEVE:
1.	V kmetijski zbornici moramo južnokoroški kmetje brez razlike narodnosti doseči enakopravnost s kmeti severnih predelov dežele.
2.	Kmetijska zbornica mora pomagati bolj kot doslej k napredku juinokoro-škega kmetijstva, posebno
a)	pri nadaljnjem povečanju in izboljšanju kmetijske proizvodnje;
b)	pri boljši ureditvi odkupa in cen za kmetijske pridelke ter njihovega razmerja do cen kmetijskih potrebščin.
c)	pri zložit vi kmetijskih zemljišč, pri izgradnji in izboljšanju potov in pri elektrifikaciji gorskih kmetij;
d)	pri omogočenju stranskih zaslužkov posebno za male kmetije;
e)	pri ohranitvi kmetijske zemlje za potrebe kmetijstva.
3.	Skupnost južnokoroških kmetov zastopa vključenje vsega kme kega prebivalstva v splošne socialno zavarovanje. Prispevki 7.c to zavarovanje momjo bili znosni za prizadetega kmetovalca.
4.	Skupnost južnokoroških kmetov zahteva za vse kmetovalce zaostalega ozemlja južne Koroške priznanje posebnih davčnih olajšav. Z njimi naj dežela in država nudita enakovredno podporo domačemu kmetijstvu, kot jo že dajeta obrti in industriji. Posebne olajšave hočemo tudi za nadaljnje uvajanje in uporabo elektrike v kmetijstvu tega ozemlja.
5.	Kmetijska zbornica mora posvetiti vso skrb pospeševanju kmetijskega zadružništva in upoštevati enakopravnost vseh zadružnih organizacij v deželi.
6.	Kmetijska zastopstva morajo upoštevati dvojezičnost Koroške pri poklicnem šolanju in strokovnem izobraževanju kmečkega prebivalstva. Kmetijske in gospodinjske šole in tečaji v slovenskem jeziku morajo uživati enako podporo kot nemški.
7.	Kmetijska zbornica mora pri svojem delu v mnogo večji meri upoštevati krajevne kmečke odbore in okrajne kmečke zbornice. Za Podjuno zahtevamo okrajno kmečko zbornico s sedežem vDobrlivasi. Le tako morejo kmetje uveljav-Ijcti pravice svoje samouprave. Kmetijska zastopstva naj niso birokratske ustanove.
Kandidati Skupnosti južnokoroških kmetov so iz naše srede. V tem je najboljše jamstvo, da se bodo v polni meri zavzeli za uresničevanje zahtev zapo-
tJerfJssess fcseč&e§3	Kcrešfee. 3ete s:cl: §5es sz
Skupnost južnokoroških kmetov
(Gemeinschaft der Sudkarntner Bauern)
Sporazum o državnem proračunu
vendar brez upoštevanja zahtev delavstva
Dandanes varčevanje?
Ob Svetovnem dnevu varčevanja 31. oktobra 1961
O varčevanju so dandanes ljudje zelo različnega mnenja. Neredki skušajo dokazovati, da varčevanje ni več priporočljivo. Po njihovem zatrjevanju se vrednost denarja, vloženega kot hranilna vloga na obrestovanje, celo zmanjšuje, ker da naraščanje cen več požre, kakor obresti donašajo . . .
Drugi so spet mnenja, da za današnji vrtoglavi čas obrestni donosi hranilne vloge nikakor niso več zadostno plačilo za gospodarsko razgledanega. Priporočajo bolj dobička-nosno nalaganje denarjev v vrednostne papirje raznih vrst, nakup delnic in udeležb pri prospevajočih družbah in podjetjih. »Ljudska delnica« je postala predmet razmišljanja in propagande tudi za malega človeka.
Kaj torej? Ali naj še nosimo svoje prihranke v Hranilnico in posojilnico?
Star, izkušen gospodar na neki naši vasi je nedavno govoril o svojih dolgoletnih doživetjih v domači denarni zadrugi. Ugotavljal je, da vsebujejo seznami vlagateljev predvojne dobe skoraj ista imena, kakor jih kažejo sedanji računi hranilnih vlog. Podobno se pa ponavljajo tudi imena dolžnikov vedno spet.
Ni torej res, da bi bili nekdanji pridni vla-
Kdor varčuje, sam srečno si bodočnost kuje!
Nalagajte svoje prihranke pri domači Hranilnici in posojilnici!
Ss_______________________________________
gatelji zgubili zaupanje in smisel za varčevanje, da bi v njem ne gledali več potrebe in koristi. Nasprotno: Kdor je enkrat pričel varčevati, prinaša vedno spet. Nikdar se ne bo odpovedal osrečujoči zavesti varnosti, možnosti mirnega razpolaganja in prednosti nabav proti takojšnjemu plačilu, ki jih nudijo zbrani prihranki hranilne vloge.
videzno. Kajti res je, da stroj, ki ga kupimo danes, stane več, kakor pred petimi leti. Ali pa je na boljšem tisti, ki ima namesto denarja danes star stroj, to je že bolj dvomljivo. Med tem se je namreč tudi kvaliteta novih izdelkov močno izboljšala. Zato je višja cena največkrat samo plačilo za mnoge izboljšave. Kdo bi danes še izbral blago, iz katerega smo dobivali leta 1947 obleke? In katera ženska b\ še bila zadovoljna z nogavicami kvalitete izpred vojne?
Resnica je, da dobre delnice več donašajo. A kdo nam pove, katera bo dobra ostala? b/ajvečja družba je še vedno šibka kot posamezno podjetje. Denar pa je delnica države. Ona zanj jamči.
Denar, naložen kot hranilna vloga pri domači Hranilnici in posojilnici, je vsa ta leta tudi naraščal za letne obresti. Brez našega truda in dela. Poleg tega pa je pomagal še sosedu, ki je rabil posojilo, ne da bi nam bilo treba trepetati za varnost odplačila. Vsakdan nam je na razpolago za vse razne potrebe življenja in gospodarstva — do 20.000.— šilingov na mesec brez napovedi in odpovedi!
Potreb pa je dnevno več: za nove stroje, za prezidavo in ureditev hiše in hleva, za davke in prispevke zavarovalnicam, za poroko hčerke in motorno kolo sina, za šolo otrok »n izdatke ob bolezni, za tisoč drugih potreb . ..
Hranilna vloga tudi danes slej ko prej nudi svojemu posestniku vse prednosti varnosti m možnosti premišljenega gospodarskega raz-
Se tri dni dalje kot predvideno so trajala trdovratna pogajanja za državni pro-ročun 1962 med obema vladnima strankama in v zadnji minuti je prišlo do sporazuma, ob katerem pa niso našle upoštevanja zahteve, ki jih je v imenu delovnih ljudi stavila zveza sindikatov. Zato je ob letošnjih pogajanjih prišlo do dogodka, ki je precej edinstven v zgodovini Avstrije: iz protesta je predsednik zveze sindikatov Olah odložil svoj poslanski mondat, in hkrati izstopil iz koalicijskega odbora.
SPD, ki je do zadnjega dosledno podpirala zahteve sindikatov po znižanju
polaganja. Tudi dandanes velja, da je varčevanje najbolj trdna pot v blagostanje!
Vaša domača Hranilnica in posojilnica Vas zato pričakuje ob Svetovnem dnevu varčevanja 1961 z novim vplačilom, pa čeprav skromnim, na Vašo hranilno vlogo.
Dr. Mirt Zwitter
mezdnega davka, s katerim naj bi prejemniki nizkih in srednjih zaslužkov dobili vsaj v majhni meri kompenzirane izgube, ki jih povzročajo stalne podrežitve življenjskih potrebščin, se je končno odločila, da pristane na sklenjeni proračun in tako zagotovi vsaj že obstoječe socialne pridobitve. Vendar prevladuje med delavstvom mnenje, da je tako popuščanje napram DVP nevarno in je v zadnjih dneh že prišlo do raznih stavk, s katerimi delavci izpričujejo svojo odločnost v boju za izboljšanje življenjskih pogojev. Pri tem se ne pustijo ustrahovati s »komunističnim strašilom", ki se ga DVP poslužuje tudi v tej zvezi, ker vedo, da imajo kot neposredni proizvajalci vsaj enako pravico do dobrin, ki jih ustvarjajo, kot pa krogi, ki ob izdatni državni podpori kopičijo svoje profite.
Desničarski krogi komentirajo odstop Olaha kot »vojno napoved”, očitno pa pozabljajo, da bo lepega dne res lahko konec potrpljenja delovnih množic.
Volilno zborovanje
južnokoroških kmetov v Celovcu
Včeraj so se v Celovcu zbrali kandidati in zaupniki Skupnosti južnokoroških kmetov (Gemeinschaft der Sudkarntner Bauern), da se pogovorijo o volilnem delu v prihodnjih tednih, ki so še na razpolago zo volitve V kmetijsko zbornico v nedeljo, dne 19. novembra 1961.
Na zborovanju sta govorila prva kondi-data Skupnosti južnokoroških kmetov za občni zbor kmetijske zbornice Mirko Kumer in dr. Mirt Z w i 11 e r o potrebah in zahtevah južnokoroških kmetov, tajnik Slovenske kmečke zveze Blaž Singer pa je obrazložil volilni program skupnosti ter obravnaval smernice za volilno delo.
Zborovanja so se udeležili kmetje iz vseh krajev južne Koroške. V živahni in vsestransko temeljiti diskusiji so odobravali nastalo Skupnost južnokoroških kmetov ter posebej poudarili potrebo po vsestransko podrobnih pripravah na volitve, kar naj omogoči, da bo južnokoroško kmetijstvo v kmetijski zbornici in okrajnih kmečkih zbornicah močneje zastopano in bolj upoštevano, kakor je bilo doslej.
Ker je ob zaključku redakcije zborovanje še trajalo, bomo o njem podrobneje poročali v prihodnji številki.
Kongres obtožb v Moskvi
Kakor je v svojem otvoritvenem govoru že prvi sekretar KP Sovjetske zveze Hruščev izrekel ostre besede obsodbe na račun cele vrste visokih sovjetskih predstavnikov, so se te obtožbe nadaljevale tudi vse zadnje d*i moskovskega kongresa KP SZ. v navzočne-sti večine »obsojencev« so padale težke ob-dolžitve o njihovi »protipartijski« dejavnosti in ni slučaj, da je moskovski kongres dobil v javnosti prislov »kongres obtožb«.
Toda kritika ni omejena le na posamezne sovjetske funkcionarje, marveč se v zelo ostri obliki nanaša tudi na Albanijo ter njeno vodstvo, v nekoliko bolj prikriti obliki pa tudi na LR Kitajsko. Pri tem je zelo značilno, da izmed vzhodnih držav edinole Albanija odnosno albanska partija ni zastopana na kongresu, kar dokazuje, da so nesoglasja zelo velika.
Sedanji kongres v Moskvi pa spremlja še druga okolnost: Sovjetska zveza kljub splošnim obsodbam svetovne javnosti nadaljuje s preizkušanjem atomskih bomb in je pred dnevi izvedla doslej^ največjo jedrsko eksplozijo, medtem ko za zaključek svojih poskusov napoveduje, da bo preizkusila prvič v zgodovini tako imenovano super-bombo. Kakor so
ULMUUizC lan


p- ne;
s strani zahodnih velesil nimajo prave prepričljivosti, kajti z jedrskimi poskusi nadaljuje tudi Amerika in nove poskuse napoveduje tudi Anglija.
V takih razmerah je tudi letošnja proslava obletnice ustanovitve OZN potekala v znamenju »atomskega veka« in je bila na sedežu Združen h narodov zlasti poudarjena nujna zahteva, da je treba doseči splošni sporazum o opustitvi atomskih eksplozij, ki niso le povzročile razširitev radioaktivnosti, škodljive šloveškemu organizmu, ampak tudi zastrupljajo politično vzdušje na svetu.
Velika koalicija v Turčiji
Kakor smo zapisali že v zadnji številki našega lisfa, pri zadnjih volitvah v Turčiji nobena stranka ni dobila toliko glasov, da bi lahko sestavila vlado. Zato so se voditelji štirih turških političnih strank sporazumeli, da bodo sestavili koalicijsko nacionalno vlado, general Gursel pa naj bi postal predsednik republike. Do tega sporazuma je prišlo po dolgotrajnih pogajanjih šele na ultimativno zahtevo tako imenovanega Odbora nacionalne enotnosti, ki je zagrozil z novo revolucijo, če politične stranke ne bi sprejele njegovih zahtev.
Najbolj značilne zahteve tega odbora se nanašajo na spremembe, do katerih je prišlo po zadnji revoluciji. Tako se je morala nova vlada obvezati, da ne bo proučila amnestije za obsojene funkcionarje prejšnjega režima in da ne bo reaktivirala odstavljene oficirje.
Mladinski dan v Trstu:
Prisrčno srečanje slovenske zamejske mladine
Stiki med slovensko zamejsko mladino iz Koroške in Italije so zadnje čase mnogo bolj tesni, kot so bili nekdaj. To je tudi potrebno, saj ima mlada generacija tako pri nas kot v Italiji enake probleme, enake skrbi, predvsem pa jo veže skupna usoda pogojena iz nenehnega boja za narodni obstanek. Zato izkoristi vsako priložnost, da se srečava na skupnih prireditvah in posvetovanjih, kjer si izmenja misli in izkušnje, kjer utrjuje medsebojno povezavo, zavedajoč se da. tako sodelovanje lahko bistveno olajša zlasti delo, posvečeno gojitvi skupnega maternega jezika in utrjevanju narodne zavesti. Saj prav mladina je najbolj izpostavljena nevarnostim odtujevanja narodu, hkrati pa prav ona tudi tista, ki bo prej ali slej stopila na odgovorna mesta in bo torej od nje odvisno, kakšen bo svet bodočnosti: ali svet starega šovinizma ali svet sporazumevanja in spoštovanja med narodi. Naša slovenska zamejska mladina, pri nas na Koroškem in v Italiji, vsekakor stremi za novim lepšim svetom in ji je tuje vsako sovraštvo do naroda-soseda. Hoče ostati zvesta svojemu narodu in jeziku, prav tako pa želi živeti v prijateljstvu z vsemi ostalimi narodi.
Tako prisrčno srečanje slovenske zamejske mladine je bil tudi mladinski dan v Trstu, kjer so se zadnjo nedeljo srečale skupine mladih ljudi s Tržaškega in Goriškega ter iz Benečije in Koroške. Za našo mladino se izlet v Trst ni začel ravno najlepše: na italijanski meji je prišlo do nepotrebnega in neupravičenega zavlačevanja ureditve formalnosti; kljub temu pa se je ta oblak neprijetnosti takoj razpršil že ob prvem srečanju s tržaško mladino, kakor je v najlepši harmoniji in bratski prisrčnosti potekalo tudi poznejše bivanje ob Jadranu. Po zaslugi mladih tržaških gostiteljev je bil izlet naše mladine vsekakor pravo doživetje.
Čeprav je naša skupina prispela v Trst s precejšnjo zamudo, so jo tržaški mladinci pričakali in ji priredili izredno lep sprejem. In po večerji se je kljub utrujenosti razvil prisrčen družaben večer, kjer so bile poleg že obstoječih sklenjene še mnoge nove prijateljske vezi, ki bodo v bodoče še bolj tesno povezovale slovensko zamejsko mladino od skrajnega juga na obali Jadrana preko Goriškega in Benečije do severa ob Dravi in Žili.
I
Avstrija in Jugoslavija razpravljata o vprašanjih Mure
Jutri se bo v Grazu zaključilo šesto redno zasedanje avstrijsko-jugoslovanske komisije za vprašanje Mure, ki se je začelo 23. t. m. Avstrijsko delegacijo vodi dr. inž. Ernst Giintschl, načelnik v ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo, na čelu jugoslovanske delegacije pa je direktor Zavoda za vodno gospodarstvo LRS inž. Lojze Kerin.
V delokrog komisije spadajo regulacija, zaščita pred poplavami, skrb za čistočo vode, energetska izgradnja in druga vodnogospodarska vprašanja. Prvič so tokrat obravnavali tudi možnosti energetskega izkoriščanja vodne sile Mure na mejnem delu v dolžini okoli 34 km. Elektrarne, ki bi jih skupno gradili Slovenija in Štajerska, bi lahko proizvajale okoli 350 milijonov kWh električne energije na leto.
Ker je bil spored mladinskega dneva določen šele za nedeljsko popoldne, si je naša mladina dopoldne lahko ogledala lepote Trsta, obiskala je tudi spomenik bazoviških žrtev, znani grad Miramare ter lepo urejeno tiskarno, kjer tiskajo osrednje glasilo Slovencev v Italiji „Primorski dnevnik” in mnoge druge publikacije. Ob prekipevajoči gostoljubnosti tržaških gostiteljev se je našim dekletom in fantom odpiral nov svet, čudovito lep po svojih naravnih krasotah, pa vendar trpkega priokusa ob misli, da se mora slovenski človek tudi na tem koščku zemlje dnevno boriti za obstanek in za svoje pravice, ki so mu sicer zagotovljene na papirju, pa jih vendar še ne uživa v dejanjih. Tako v Trstu — tako na Koroškem; zato sorodnost ne le po krvi, marveč sorodnost tudi po usodi!
Za popoldansko prireditev se je tamkajš-
Zahodna „pomoč“
Nevarnost, ki izvira iz vedno večjih razlik med visoko razvitimi in zaostalimi deželami, je že dosegla takšno stopnjo, da so se s tem problemom začeli resno baviti tudi v raznih mednarodnih forumih. Pri dejanskem dajanju pomoči raznim deželam pa še vedno igrajo glavno vlogo drugi obziri, predvsem politični, kar vsako pomoč spreminja v novo škodo. In predsednik Mednarodne banke ni brez vzroka ugotovil, da pomeni ameriška pomoč — sredstvo hladne vojne.
Podobno je tudi s pomočjo, ki jo nudi Zahodna Nemčija. V zadnjem času se Bonn vedno bolj zanima za Afriko in je treba priznati, da ni ravno ozkosrčen pri sredstvih, seveda, če ima od tega vsaj dvojne koristi. »Enim pomoč, proti drugim pa politični in gospodarski pritisk!« Tako nekako v dejanjih izgleda zahodnonemška »pomoč« in si v Bonnu celo že lastijo vlogo sodnika, ki deli ozemeljsko pravico in ocenjuje, katere afriške vlade delajo dobro in katere slabo. Pač po kriteriju hladne vojne, ki uči: Kdor ni z nami, je proti nam. Usta imajo bonnski politiki polna lepih parol o svobodi, miru in samoodločbi, Če pa mlade afriške države vodijo samostojno zunanjo in notranjo politiko, če gradijo državo tako, kot to ustreza nj'm samim, potem od Bonna pač ne morejo pričakovati pomoči, marveč le politično in gospodarsko prekletstvo. Takih primerov je
Na Gospodarskem rastavišču v Ljubljani:
Vlil. mednarodni sejem »Sodobna elektronika"
V	navzočnosti visokih zastopnikov jugoslovanskega političnega in gospodarskega življenja ter diplomatskih predstavnikov raznih držav je bil na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprt Vlil. mednarodni sejem »Sodobna elektronika". Kakor vsi letošnji sejmi na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, tako je tudi la prireditev napravila pomemben korak naprej v primerjavi z lanskim letom, kar je razvidno tudi iz števila razstavljavcev in razstavljenih predmetov. Letošnjega sejma se namreč udeležuje 117 podjetij, od tega 54 domačih, ostalih 63 pa iz 13 držav.
Ob otvoritvi sejma je bilo poudarjeno, da nudi sodobna elektronika v prihodnjem razvoju industrije še neslutene možnosti napredka. Na tem področju se v zadnjih letih vedno močneje uveljavlja tudi Jugoslavija, ki se je iz zaostale kmetijske države začela razvijati v državo s sodobno industrializacijo in se bo ob hitri avtomatizaciji ter uvajanju elektronike do konca leta 1965 lahko uvrstila med srednje razvite industrijske države. »Avtomatizacija in elektronika sta najpomembnejša činite-Ija našega ekonomskega razvoja v prihodnosti in veseli smo, ker naša industrija in znanstvene ustanove vlagajo ogromne napore, da se tudi Jugoslavija vključi v to novo industrijsko revolucijo,” je med drugim poudaril predsednik Zvezne industrijske zbornice. V otvoritvenem govoru predsednika organizacijskega odbora za ta sejem pa je bila izražena želja, da bi ta prireditev še bolj povezala med seboj proizvajalce in potrošnike elektronskih naprav, kajti ta revolucionarna panoga terja tudi sodobne odnose v gospodarstvu, torej ne samo običajno trgovinsko izmenjavo, marveč aktivno, moderno kooperacijo med domačimi in tujimi proizvajalci.
V	letošnji sejem »Sodobna elektronika” so vključeni tudi številni strokovni referati, s katerimi bo letošnja mednarodna prireditev prav tako pridobila na svojem pomenu.
nja mladina dobro pripravila in pokazala, da ima naša Zveza slovenske mladine pred seboj še mnogo dela, če bo hotela doseči raven dejavnosti slovenske mladine v Italiji. Najprej je bilo na stadionu Prvega maja športno srečanje goriške in tržaške mladine, nato pa je sledila kulturno-zabavna prireditev, katere spored je bil izbran tako, da nikakor ni utrujal, marveč je posebno ob koncu sprožil mnogo smeha in vesele razigranosti; bil je pač tak, kakršna je mladina: zna biti resna, zna se pa tudi veseliti. Na prireditvi je spregovoril tudi predsednik naše mladine, ki je dejal, da le miroljubna pot sožitja in sodelovanja more privesti v lepšo bodočnost, zato hoče slovenska mladina na Koroškem vzdrževati tesne stike z ostalo slovensko mladino tako v Sloveniji kakor tudi v italijanskem zamejstvu, hkrati pa graditi mostove do nemško govorečih sosedov. Pri vsem tem pa nikakor ne pozablja, da mora predvsem mladina stati v prvih vrstah boja za narodnostne pravice.
Čas bivanja naše mladine med brati v Trstu je bil mnogo prekratek. Kar na vsem lepem je napočil trenutek slovesa. »Kmalu na svidenje!" in stisk roke, nato je avtobus odhitel spet proti meji, poln mladih veselih ljudi, ki so se z najlepšimi vtisi vračali domov na Koroško. Vrnili so se z zavestjo, da imajo na Tržaškem in Goriškem ter v Benečiji številne prijatelje, da tudi tam živi rod, ki je kljub nasilju in krivicam ostal zvest narodu in jeziku.
zaostalim deželam
že precej in zahodnonemški tisk ni preveč izbirčen, če gre za grožnje proti tistim, ki nočejo plesati tako, kot bi radi svirali v Bonnu.
Sedanji zahodnonemški »Drang nach Afrika« ima torej zelo določeno politično ozadje in se v ničemer ne razlikuje od tozadevnih prizadevanj Amerike: Hladno vojno prenesti tudi še med narode, ki so se komaj osvobodili tujega gospostva.
Uspešna turistična sezona v Sloveniji
V letu 1962 večje ugcdncsti za inozemske turiste
Po začetnih težavah, ki so jih povzročile zakasnele priprave na letošnjo sezono, je turizem v Sloveniji v drugem delu sezone doživel izredno lep razmah. Do avgusta so našteli v Sloveniji 443.000 domačih turistov z 1,7 milijona nočitvami in 150.800 inozemskih turistov z 438.000 nočitvami. V primerjavi z letom 1960 se je število inozemskih turistov v Sloveniji povečalo za 29 °/o, število njihovih nočitev pa za 21 %. Skupno število turistov je bilo konec avgusta za 7 % večji kot konec avgusta 1960, število nočitev pa za 4 °/o. Zlasti v avgustu, pa tudi v septembru je bilo po turističnih krajih povpraševanje za nočitvami večje, kot pa je bila kapaciteta • turističnih podjetij.
Med inozemskimi gosti v Sloveniji so letos prevladovali avstrijski in nemški turisti. V drugem delu turistične sezone pa je pričel močno naraščati obisk iz Anglije, Francije, Nizozemske in Švedske. Avgusta je znašal ta obisk blizu 37.000 nočitev. Do povečanega pritoka turistov iz teh držav je prišlo takorekoč samo od sebe brez posebnih priprav.
Letošnji uspeh slovenskega turizma je napotil turistična podjetja in ustanove, da so že v preteklih tednih pričele s pripravami na turistično sezono za leto 1962. Med te priprave spada zlasti uredba, po kateri bo po 1. januarju 1962 tudi v inozemskem turizmu Jugoslavije veljal normalni tečaj 1 ZDA dolar = 750 dinarjev, kar bo bivanje inozemskih turistov v Jugoslaviji pocenilo za 25 %.
Gostinske gospodarske organizacije pa so tudi že objavile turistične cene za 1962. Cene so objavljene v cenikih, ki so jih izdale Zveza gostinskih zbornic Jugoslavije, Gostinska zbornica za LR Slovenijo ter okrajne gostinske zbornice v Kopru, Kranju in v Celju. V teh cenikih niso razvidne le cene dnevnih penzionov v glavni turi-
po siRnEm^j|_____________

STOCKHOLM. — Madžar dr. Georg von Bekesy i« dobil Nobelovo nagrado za medicino za leto 1961» Bekesy je docent na harvardski univerzi. Nagrado so mu podelili za odkritja v fizičnem mehanizmu v uiesu. Bekesy nima doktorata v medicini, temveč je dobil častni doktorat. Stanley Stavens, ki vodi laboratorij za psiho-akustiko na harvardski univerzi# je izjavil, da je Bekcsy fizik, anatomist, psiholog in fiziolog. Pripomnil je, da nihče ne pozna tako dobro delovanja sluinega aparata kakor on.
WASHINGTON. — Predstavnik Bele hiže je izjavil, da nič ne ve o potovanju Adenauerja v Washing-ton, da bi se razgovarjal s Kennedyjem, dočim * Bonnu trdijo, da bo Adenauer prižel v Washington 2. novembra na razgovor s Kennedyjem. V Washing-tonu bo ostal dva dni in se razgovarjal tudi z državnim tajnikom Deanom Ruskom. Spremljal ga bo zunanji minister von Brentano.
BEOGRAD. — V petek zvečer je nepričakovano umrl po srčnem napadu znanj dramski umetnik Jožo Laurenčič. Umetnik, rodom iz Splita, je dosegel svoj n-jvečji uspeh v vlogi Pometa v Držičevi komediji „Dundo Maroje". V tej vlogi je Laurenčič nastopil pst sto krat. Kolektiv jugoslovanskega dramskega gledališča, katerega član je bil Laurenčič, je uprizoril prav to igro v počastitev njegovega spomina preteklo nedeljo, na dan pogreba slavnega in pfi' ljubljenega jugoslovanskega igralca.
KIEL. — V Kielu so splovili prvo podmornico, ki so jo po drugi svetovni vojni zgradili v Zahodni Nemčiji. Podmornica, ki je dolga 44 metrov. Široka pa 4,6 metra, je prva v seriji dvanajstih podmornic, ki jih bodo zgradili za zahodnonemSko mornarico. Na podmornici bo 22 članov posadke. StroSki za njeno zgraditev so znaSali več kot 10 milijonov mark.
BAGDAD. — V Iraku so odkrili velike rezerve žvepla in fosfatov, ki jih cenijo na vrednost okoli 100 milijonov iražkih dinarjev. Generalni direklor direkcije ra industrijsko planiranje Dladid je izjavil, da na teh področjih nadaljujejo raziskovanja. Omenjena nahajališča žvepla in fosfatov so odkrili sovjetski strokovnjaki, ki delajo v Iraku.
PARIZ. — Minister začasne alžirske vlade Ben Bela in drugi zaprti ministri so sklenili, da bodo začeli neomejeno gladovno stavko, kolikor ne bi takoj prenehali s sedanjim preganjanjem Alžircev » Franciji in kolikor ne bi preklicali uredbe o poostritvi režima za alžirske politične kaznjence.
LJUBLJANA. — V Ljubljano je prispela delegacija nacionalnega sindikata osebja inšpekcije socialnih zakonov v kmetijstvu pri Generalni konfederaciji dela Francije. Delegacijo, ki jo vodi Michel Lucas, j« gost republiškega sindikata kmetijskih živilskih P tobačnih delavcev. Oostje *o obiskali Km.tl|*k* r-drugo Žalec ter si ogledali nekatere obrale Agrokombinata Ljubljana. Francoske sindikalne delavce predvsem zanimajo problemi kmetijske proizvodnje in način dela jugoslovanskih kmeli|skih zadrug.
TOKIO. ___ Zvedelo se je, do sc to teden začnejo
veliki ameriški vojaSkl manevri na severnem delu otoka Okinavrc. V manevrih bo sodelovalo več sto letal, 50 helikopterjev. 5000 pripadnikov ameriške pehole in 10.000 mornarjev.
PARIZ. — V Parizu je eksplodiralo več plastičnih min. Kot poročajo, je ena od njih eksplodirala pred hiSo, v kateri stanuje advokat Verges, ki je pred sodiSčem že večkrat zagovarjal pripadnike alžirske FLN.
ALŽIR. __ V času 24 ur je v Alžiriji eksplodiralo
20 peklenskih strojev, od tega sedem v mestu Alžiru. Clovelklh žrtev ni bilo, pač pa so eksplozije povzročile veliko materialno Škodo.
BARCELONA. — Pred vojnim sodiSčem v Barceloni so začeli s procesom proti 24 dealvcem, ki jih obtožu|e|o ilegalne propagande In delavnosti proti sedanjemu Španskemu režimu.
KALKUTA. — Pri železniški nesreči kakih 200 km od Kalkute je naSlo smrt 29 oseb, več ko sto pa je bilo ranjenih.
STOCKHOLM. — Švedska policija je bila prisiljena odnesti 25 demonstrantov, ki so sedeli pred sovjetskim veleposlaništvom v Stockholmu v znak protesta proti sovjetskim |edrskim poskusom. Ko |e pollcl|a odnaSala demonstrante, so tl glasno klicali gesla proli sovjetskim jedrskim poskusom.
RIM. — Italijanska vlada je protestirala pri avstrijskem ministrstvu za zunanjo trgovino proti prepovedi uvoza Italijanskih vin, sadja In sočivja v Avstrijo. Poudarjalo, da |e Avstrija storila la ukrep po Italijanski prepovedi uvoza živine Iz Avslri|e. Na Italijanski slranl poudarjajo, da je prepoved uvoza živine le začasna ter da |e la prepoved prizadela vse dežele, iz katerih ltali|a uvala živino.
WASHINGTON. — Amerlfko ministrstvo bo kmalu odpustilo kakih 500 svojih uslužbencev, ker le kongres zmanjlal proračunski predlog. Zunan|emu ministrstvu je odobril namesto 212,5 mili|onov dolarjev samo 205,5 milijonov dolarjev.
stični sezoni, temveč tudi to, da bodo cene po turistični sezoni močno znižane, ponekod tudi za 40 %>. V cenah so zaračunane tudi postrežnine in provizije potovalnim uradom. Posebej bo v prihodnjem letu zaračunana le še turistična taksa do največ 200 din dnevno. V orientacijo navajamo, da bo v glavni sezoni stal penzion v Portorožu 2.800 do 4.700 dinarjev, na Bledu 1.700 do 3.800 dinarjev, v Bohinju 1.400 do 2.550 in v Kranjski gori 1.320 do 2.150 dinarjev. Po dolarjih preračunano v šilinge bo ital n, pr. v Portorožu penzion med 100 do 170 šil., v Bohinju pa 50 do 80 šil-

Več učinkovite pozornosti našim ustvarjalcem!
Revija pevskih zborov, ki so zadnjo nedeljo nastopili na prireditvi Zveze pevskih društev v Delavski zbornici v Celovcu, je bila dostojna manifestacija ustvarjalnosti še živečih naših skladateljev in oblikovalcev naše narodne pesmi ter hkrati živ prikaz lepote njihovih melodij. Tudi topot je bilo ponovno poudarjeno in prikazano, da prav naša narodna pesem najbolj jasno izpričuje našo nad 1300 let staro domovinsko pravico na naši iz stoletja v stoletje podedovani koroški redni zemlji. Prireditev pa je bila hkrati posvečena spominu koroškega pevca Miheja Habiha, ki je pred 25 leti žrtvoval svoje mlado življenje za svojo ljubezen in zvestobo slovenski narodni pesmi.
Spored je obsegal vrsto umetnih in har-moniziranih narodnih pe:mi Pavleta Ker-njaka, Janeza Petjaka, Antona Jobsta, Radovana Gobca in po eno Mirota Kernjaka ter Simeja Olipa, zlasti pa številne pesmi Milke Hartmannove v harmonizacijah M. Tomca, Luke Kramolca, Radovana Gobca, Fr. Cigana in Janeza Petjaka. Pogrešali pa smo skladbe prav tako še živečih Toneta Ncgeleta in pionirja-harmonizator-ja naše narodne pesmi Zdravka Svikarši-ča. Prav tako bi spadalo k popolnosti tiskanega sporeda, da je besedilo pesmi »Rož, Podjuna, Žila" spesnil dr. Janko Mi-kula, pri pesmi »Tam, kjer teče bistra Žila" pa bi moralo biti navedeno tudi ime prvega avtorja ziljskega ljudskega pevca Jožeta Kotnika, kakor je to primer pri Lesičja-kovih priredbah.
Nastopali so mešani zbori iz St. Janža v Rožu, Šmihela nad Pliberkom in iz Sel, mešani zbor, sestavljen iz pevcev in pevk iz Obirske, Suhe in Želinj, Fantje iz Zgornjega Roža ter pevsko društvo »Jakob Pete-lin-Gallus" iz Celovca, ki vsi so na začetku in na koncu zapeli v združenem zboru.
Razveseljiv je bil pojav St. Janža, lepo je zapelo pevsko društvo »Jakob Petelin-Gallus’ iz Celovca v mešanem zboru, medtem ko sta bila moški in ženski zbor za veliko dvorano prešibka. Sploh so pesmi
Antona Jobsta bolj primerne za komorni zbor, vsled česar zapete od združenih pevcev iz Obirske, Suhe in Želinj tudi niso prišle v polni melodioznosti do izraza. Smi-helčane in Selane pa smo videli ob drugih priložnostih v večjem sestavu in je zlasti Šmihel tudi že boljši zapel. Mogočen pa
je bil finale združenih zborov pod vodstvom Franca Cigana, kjer je zlasti učinkovala pesem Antona Jobsta »Zdaj se vsaka veja v maj budi" z njeno izpovedjo: »Tudi nas kliče živi novi čas!"
Zamisel, prikazati pesem še živečih usivarjclcev naše domače melodije, je bila brez dvoma posrečena, kajti v življenju slehernega umetniškega ustvarjalca, če doživi svojo jesen, pridejo trenutki, ko stoji pred svojim delom nekako tako, kot kmet še v pozni jeseni stopi zamišljeno na svoje polje in ga pregleda od enega konca do drugega: mnogo se je trudil, ustvaril to in ono, toda veliko tega, kar je ustvaril, je krivično pozabljeno, zaprto v molčeči
Knjiga — ogledalo narodove kulture
»Knjiga — ogledalo narodne kulture* tako se je glasil eden izmed napisov, ki so ob koncu zadnjega tedna krasili staroveško ozke ulice Kopra in opozarjali na pomembni dogodek, ko so se v tem slikovitem mestu ob Jadranu zbrali zastopniki slovenskih bibliotekarjev in knjižničarjev iz vseh predelov Slovenije na svojem vsakoletnem zborovanju in občnem zboru. In kot gostje so se jim pridružili se kolegi iz Beograda, Zagreba, iz Trsta in Gorice ter iz Koroške. >Koprske dneve* je imenoval dosedanji predsednik Društva bibliotekarjev Slovenije Rijavec to zborovanje in s tem dal priznanje požrtvovalnim tovarišem iz Kopra, ki so se kot gostitelji res potrudili, da je bilo bivanje za vsakogar koristno in prijetno.
Spored zborovanja je bil obsežen in je v prvem delu obsegal načelni predavanji »Knjižničarstvo Slovenskega Primorja« in »Aktualna vprašanja slovenskega knjižničarstva«, medtem ko je v drugem delu potekalo delo v dveh delovnih skupinah za znanstvene in strokovne knjižnice in za bibliografijo ter za ljudske in mladinske knjižnice. Redni letni občni zbor Društva bibliotekarjev Slovenije pa je v navzočnosti podpredsednika Izvršnega sveta LRS dr. Jože Vilfana in predsednika Sveta za kulturo in prosveto LRS Borisa
V soboto in v nedeljo v št. Janžu
»DNEVNIK ANE FRANK"
Slovensko prosvetno društvo »Svoboda" v Št. Janžu v Rožu že delj časa marljivo pripravlja uprizoritev igre »Dnevnik Ane Frank”. Prva predstava bo jutri zvečer ob 8. uri pri Tišlerju v Št. Janžu, društvo pa bo igro ponovilo pojutrišnjem v nedeljo ob 8. uri zvečer.
Dnevnik Ane Frank je v bistvu zgodba življenjske poti skrajno občutljivega, duševno neverjetno globokega in razgibanega dekleta, ki s prav izjemnim opazovalnim čutom in pronicljivostjo duha opisuje življenje In ljudi okoli sebe in ki nestrpno prisluškuje svojemu mlademu zorenju. Njen dnevnik ustvarja trpko prepričanje, da bi v tem mladem dekletu z leti zažarel pravi ustvarjalni zanos — če bi njeno mlado življenje ne ugasnilo v zadnji vojni vihri.
Vendar Dnevnik Ane Frank ni le ganljiva žalostinka o prezgodaj umrlem mladem dekletu in umetniškem talentu, marveč je istočasno protest proti poživinjenju ljudi, je obtožba nasilja in vojn, v kateri premineva toliko dragocenih mladih življenj.
Zato ni največja pomembnost in resnica Dnevnika Ane Frank tragična usoda izjemno nadarjene židovske deklice niti ne v prikazovanju zverinskega preganjanja Židov po nacistih. Dnevnik Ane Frank je samo ena izmed mnogih podobnih zgodb o mnogih Anah širom sveta.
Uprizoritev Dnevnika Ane Frank v St. Janžu je prva uprizoritev komada v slovenščini na Koroškem. Pred leti je igro, ki je prevedena v številne jezike, uprizorilo tudi celovško mestno gledališče. Povsod v svetu je Dnevnik Ane Frank kot povest, igra ali film doživel velike uspehe. Zato smo prepričani, da bo zbudil tudi med nami primerno zanimanje toliko bolj, ker je tudi naše ljudstvo šlo v zadnji vojni trnjevo pot Ane Frank.
Kocijančiča razpravljal o aktualnih problemih slovenskega knjižničarstva, ki se pojavljajo zlasti v zvezi s prehodom na sistem samoupravljanja in prenosom skrbi za knjižnice na posamezne občine.
»Koprski dnevi« pa so vsebovali tudi še druge zanimivosti. Tako zelo bogato in nazorno razstavo »Slovensko primorsko časopisje 1849—1960« (da je bil otvoritveni govor v obeh jezikih — v slovenskem in italijanskem — samo potrjuje, kako Jugoslavija dosledno spoštuje in uveljavlja enakopravnost tudi jezika narodne manjšine!) in literarni večer sodobnih primorskih književnikov, na katerem so člani Slovenskega gledališča v navzočnosti najbolj znanih primorskih oblikovalcev slovenske besede brali iz njihovih del. Za zaključek pa še posrečen izlet v Izolo, Portorož in Piran, kjer je ogled tamkajšnjih knjižnic posredoval poučen pogled na visoko raven slovenskega knjižničarstva v teh krajih, kjer je še pred nedavnim gospodovala tuja oblast.
Za nas, ki smo zastopali slovenske knjižničarje na Koroškem, je sledil še obisk v Narodni in univerzitetni knjižnici, v Delavski in Pionirski knjižnici v Ljubljani ter v Ljudski knjižnici v Kranju, kjer povsod smo videli, kakšno ljubezen goji slovenski človek do svoje knjige, ki mu je res »ogledalo narodove kulture«.
Morda je bilo za enega ali drugega nekoliko preveč novih vtisov naenkrat, vendar smo se od ljubeznivih gostiteljev polni hvaležnosti poslovili z zavestjo, da smo slišali in videli mnogo koristnega in lepega, kar nas obvezuje, da moramo z vsemi silami gojiti ljubezen do slovenske knjige posebno med slovenskim življem v zamejstvu, kjer se slovenski besedi še vedno odreka domovinska pravica.
svef preteklosfi, kamor le redkokdaj zaide pogled radovednega proučevalca.
Tako pa smo ob tej priložnosti spoznali ponovno delo — pesem in melodijo naših umetnikov in se ob lepoti zavedli hvaležnosti, ki jo jim dolgujemo. Toda ne zadostujejo le odlikovanja, kakor jih je že pred dvemi leti cb svoji petdesetletnici izročila vsem tem ustvarjalcem Slovenska prosvetna zveza, niti ne zadostujejo šopki, s katerimi je topot obdarila navzoče umetnike Zveza pevskih društev. V smislu Cankarja tud) ne velja „Narod se Vam zahvaljuje"; brez dvoma je ljudstvo svojim ustvarjalcem hvaležno in to izpričuje ob vsakem koncertu, »narod” pa bi moral storiti več, predvsem bi moial skrbeti, da slavljenka zadnje nedelje za svoje desetletja dolgo delo in ustvarjanje ne bi morala živeti le od uboge rente, ki jo ima zahvaliti edino dejstvu, da jo je imela Slovenska kmečka zveza vsaj tisti čas, ko je delala tam, prijavljeno pri bolniški blagajni, medtem ko vsa prejšnja in poznejša leta, ko je prav tako delala, od pristojnih ni bila prijavljena. In nič boljše se ne godi komponistu „Miklo-ve Zale”, ki so ga topol sploh prezrli, čeprav spada tudi med živeče naše skladatelje. Pa celo Pavle Kemjak, katerega melodije še najbolj izražajo dušo našega človeka, bo moral še dolgo čakati na starostno oskrbo, ker je bil šele prijavljen, odkar e v službi pri Slovenski prosvetni zvezi.
Potrebno bi bilo več učinkovite pozornosti našim ustvarjalcem in resnična hvaležnost v dejanjih bi jim šo več koristila in zlasti učinkovala, da bi te slavljence nasledile nove ustvarjalne moči, da se bo naša pesem tudi v bodoče še zmagoslavno in kljubovalno razlegala po naših dolinah ob Žili in Dravi!
V Mestnem gledališču:
Puccinijeva opera „La Boheme“
Na odru celovškega Mestnega gledališča še niso izzvenele vedno lepe melodije iz Lebarjeve operete »Vesela vdova*, ko je ansambel poskrbel za novo premiero, ki je spet osvojila vse številne poslušalce. Puccinijeva opera »La Boheme* prav tako spada med tista dela glasbene umetnosti, ki so vedno znova mlada in lepa.
Tokrat bi lahko rekli, da je bilo vse v redu, tako režija Freda Schulze-Holza, glasbeno vodstvo Gustava Wieseja in scenerija Karla Eugena Spurnyja, kakor še posebno podajanje posameznih likov od glavnih do manjših vlog vključno izvrstnih zborov. Celovško Mestno gledališče je s to uprizoritvijo doseglo nov uspeh, ki zasluži vse priznanje.
Celovški komorni orkester
zaključil priprave za tretjo sezono
V ponedel ek, 30. oktobra ob 20. uri se bo v veliki dvorani Doma glasbe prvič v novi sezoni predstavil celoviki komorni orkester, ki je že v zadnjih dveh letih pokazal visoko raven glasbene interpretacije. Za novo sezono je poleg del iz klasične in baročne glasbe pripravil tudi nekaj komadov iz modernega ustvarjanja.
Tudi v letoSnji sezoni ima predvidene Štiri koncerte (pred vsakim večernim nastopom Se poseben dopoldanski koncert za Šolsko mladino), ki bodo 30. 10., 4. 12. 1961, 12. 3. in 2. 4. 1962.
JANKO PLETERSKI:
Manjšinska zakonodaja na Koroškem
po drugi svetovni vojni
Do enakega zaključka kot tekstna analiza čl. 7, glede pojma manjšine, nas pripelje tudi razčlemba pomena volje pogodbenih partnerjev, kakor jo, kot je bilo na začetku omenjeno, priporoča prof. Ermacora.
Znano je, da je v razpravah namestnikov štirih zunanjih ministrov Velikih sil o čl. 7 avstrijske državne Pogodbe, v juliju in avgustu 1949, eno izmed prvih spornih vprašanj bil sam izraz »manjšina«. V obravnavi sta bila dva predloga za besedilo člena o manjšinskih pravicah, angleški in sovjetski. V angleškem predlogu se je začetek prvega odstavka glasil: »Avstrijski državljani slovenski in hrvatski govoreče manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem naj imajo enake pravice .. .« (»Volkszeitung«, 17. avgusta 1949, št. 186, str. 2.) — Sovjetski predlog istega odstavka pa je bil: »Slovenska in hrvaška manjšina na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem uživata enake pravice ...« (»Volkszeitung«, 5. julija 1949, st. 150, str. 1). Ta navidezno majhna razlika v obeh formulacijah pa je bila izraz dveh različnih pojmovanj, kdo tvori manjšino. To razliko pojasnjuje poročilo agencij AFP in
ACA o seji namestnikov ministrov dne 16. avgusta 1949: »Ta (t. j. angleški) predlog se razlikuje od analognega sovjetskega načrta v tem, ker hoče, da bi zadevne pravice pripadale avstrijskim državljanom slovenskega in hrvarskega jezika, medtem ko hočejo Rusi vse te pravice razširiti na vse osebe slovenskega in hrvaškega porekla, ne glede na to, kateri občevalni jezik govore.* (Die Neue Zeit«, 17. avgusta 1949, št. 186, str. 1.)
Iz navedenega jasno izhaja troje:
a)	da so zahodni predstavniki, ki so vsi podpirali angleški predlog, pod pojmom »manjšina« razumeli ijudi na prizadetem ozemlju, ki govore slovenski oziroma hrvaški jezik;
b)	da je sovjetski predstavnik ta pojem tolmačil širše, in sicer, da je imel v mislih vse ljudi slovenskega oziroma hrvaškega porekla, čeprav že ne bi več govorili slovenskega oziroma hrvaškega jezika;
c)	da so predstavniki vseh štirih velikih sil bili soglasni v tem, da se manjšina definira kot objektivno dana skupina ljudi (jezik oziroma poreklo) in da nihče izmed njih ni imel
v mislih izključno subjektivno merilo izpovedi.
Ta zaključek potrjujejo tudi še drugi momenti iz večdnevnega razpravljanja o tem vprašanju na omenjeni konferenci. Oba glavna govornika, angleški in sovjetski predstavnik, sta vsak svoje pojmovanje hotela še določneje opredeliti s tem, da sta priporočala uporabo terminov »jezikovna manjšina« (angleški) in »nacionalna manjšina« (sovjetski), pri čemer so enačili pojem »etnična« in »nacionalna«. 17. avgusta 1949 je dejal sovjetski predstavnik Zaru-bin o angleškem predlogu: »... britanski načrt se ne drži sklepov sveta zunanjih min:strov in sloni na jezikovnih manjšinah, medtem ko obravnava sovjetski načrt etnično stran manjšinskega problema.« Ameriški delegat Reber je ugovarjal sovjetskemu predlogu: »... delegati nimajo namena dati Hrvatom in Slovencem poseben nacionalni status. Te manjšine se od drugih avstrijskih državljanov razlikujejo po svojem jeziku ...» Reber je pod »nacionalni status« očitno razumel poseben državljanski pbložaj, t. j. politično avtonomijo, v skladu z ameriškim enačenjem besed »nation« in država. To potrjuje tudi stališče francoskega delegata Berthelota, ki je v tej debati dejal: »Delegati pa nočejo ustvariti države v državi, kakor to očitno namerava Rusija.« Britanski delegat Mallet pa je odgovo-
ril Zarubinu: ». .. da v komunikeju (sveta zunanjih ministrov) ni rečeno, ali gre pri Hrvatih in Slovencih za jezikovno ali etnično manjšino, marveč da je jasno, da gre tu za jezikovno.« (Vsi štirje citati po »Volkszeitung«, 13. avgusta 1949, št. 187. str. 1.) Zahodni delegati pa so se kmalu lahko prepričali, da tudi sovjetski delegat nima v mislih politične avtonomije manjšine, da z adjektivom »nacionalni« ne misli reči »državni«, kot bi se to dalo v angleščini in francoščini razumeti, marveč da misli zgolj na različne narodnosti. Zarubin je namreč opozarjal, da bi terminus »jezikovna manjšina« pomenil poslabšanje v primerjavi s položajem po st. germain-ski pogodbi, ki je Slovence in Hrvate že označevala kot nacionalne manjšine. Istočasno je zagotavljal: »Sovjetska delegacija ne želi nikake slovensko-hrvaške države v avstrijski državi, niti ne posebnega statusa za te manjšine, kar bi pomenilo nevarnost za Avstrijo.« Spričo teh pojasnil so zahodni predstavniki umaknili svojo formulacijo in se na poseben način prilagodili sovjetski: »Pri prvem odstavku je Reber po določenih načelnih izjavah izrazil pripravljenost opustiti besedo »jezikovne« pred »manjšine«, če so namestniki ministrov sporazumni v tem, da naj bodo v ruskem besedilu omenjene nacionalne manjš:ne povsod tam, kjer angleško in francosko
besedilo govorita preprosto o manjšinah.« (Oba citata po »Volkszeitung«, 19. avgusta 1949, št. 188, str. 1.) Ta ameriški predlog je pozneje tudi obveljal in tako je prišlo do na prvi pogled nenavadnega dejstva, da angleški in francoski tekst državne pogodbe govorita o pravicah slovenske in hrvaške manjšine (Rights of the Slovene and Croat Minorities, oziroma Droits des mi-norites slovene et croate), rusko besedilo pa o pravicah slovenske in hrvaške nacionalne manjšine (Prava slovenskogo in horvatskogo nacio-nal‘nyh men‘šinstv) (Bundesgesetz-blatt ftir die Republik Osterreich, 30. julija 1955, Stiick 39.) — Če so torej zahodne sile opustile izraz »avstrijski državljani slovenski in hrvatski govoreče manjšine« in ga nadomestie s preprostejšim »avstrijski državljani slovenske in hrvaške manjšine«, potem to nikakor ne pomeni, da so odstopili od svojega prvotnega mnenja, da se manjšina razločuje po objektivnem kriteriju jezika in da so hoteli odpreti vrata zgolj voluntaristčnim, izpovednim tolmačenjem, marveč narobe, približali so se znanemu sovjetskemu definiranju manjšine po objektivnih kriterijih, ko so dobili zagotovilo, da to ne bo mogoče tolmačiti kot izvor za posebne politične avtonomne pravice manjšine!
(Se nadaljuje)
Uličice in krizanteme
Prižigali jih bomo na grobovih, polagali cvetje in vence na zadnja počivališča naših dragih rajnih.
S sklonjeno glavo in tiho bolestjo v srcu se bomo prihodnji teden ustavili in pomudili ob grobu umrle matere, očeta, brata, sestre, ostalih sorodnikov ter vrsti dragih prijateljev in dobrih znancev. Duh pa nam bo zaplaval tudi v daljne tuje kraje, kjer je številno naših dragih končalo svoje življenje nasilne smrti v času strahote in nasilja in tudi teh, ki jim nihče ne krasi in rahlja gomile, se bomo spomnili v globokem spoštovanju.
V	tem turobnem jesenskem dnevu, Dnevu mrtvih, se zamislimo v vse minljivo na svetu. Negovana pokopališča, skrbno in z ljubeznijo urejeni grobovi so spričevalo kulture živečih in pietete do umrlih.
Življenje naše je kratko in zakon prirode je začetek in konec vsakega bitja. Odprta noč in dan so groba vrata ..., zato izrabimo dan življenja za nenehna koristna dela zase, za svojce, za narod in za domovino. Vlivajmo v čašo življenja vsak dan dela dobra in prej ne nehajmo vlivati v posodo, preden polna ni do roba, preden polna ni do groba ... In ko pride ura, ko se nagne dan življenja, bomo umrli po izpolnjenih življenjskih nalogah, v dobrih delih pa bomo živeli večno.
Nov direktor Pokojninske zavarovalnice za delavce
Tiskovni urad Pokojninske zavarovalnice za delavce — deželni urad Graz — sporoča, da so na seji predsedništva, ki je bila na Dunaju 19. oktobra, soglasno izvolili državnega poslanca Josefa M o s e r j a za direktorja Pokojninske zavarovalnice za delavce
—	deželni urad Graz. Moser je že dolga leta na vodilnem mestu delavskega gibanja ter velja kot odločen pobornik za zboljšanje socialnih razmer delojemalcev.
Pokojninska zavarovalnica za delavce — deželni urad Graz oskrbuje na Koroškem in Štajerskem okoli 80.000 rentnikov in 246.000 zavarovanih delavcev.
Obnovljeni dom za
Še pred malo desetletji so domove za stare imenovali ubožne hiše — Armenheim. Bridka je bila ta označba, duh prejšnjega časa, ko se človeka, ki je opešal na življenjski poti, dočim je prej vse življenje udinjal svoje moči koristim drugih, smatrali za družbeno breme, ki ga je treba preskrbovati. Ti stari odsluženi delavci in delavke so zares v pravem pomenu besede jedli svoj kruh s solzami.
Danes se je položaj starih bistveno spremenil, kar je uspeh trdovratne in nenehne borbe socialno-revolucionarnih sil za družbeno enakopravnost tudi starega onemoglega človeka, ki mu v življenju kljub vsej pridnosti ni uspelo s svojim edinim kapitalom, delovnimi rokami, pridobiti si premoženje in lastnino. Izgradili so dom za stare in ta dom ni več dom ponižanih in v življenju rozočaranih. Marsikateri šele v starostnem domu uživa resnično stanovanjsko kultuTO, kakršne ni bil deležen vse svoje trudapolno življenje do visoke starosti.
V	Podljubelju so obnovili in razširili Dom za stare. V nedeljo so ta dom z lepo slavnostjo izročili svojemu plemenitemu namenu. Dom je takorekoč nov, staro in nesodobno so odstranili ter uredili čedne in lične stanovanjske prostore. V domu so opremljene tri štiriposteljne sobe, dvanajst dvoposteljnih sob in pet enoposteljnih sob. Oprema je okusna in skoroda moderna. Skupno so urejene stanovanjske možnosti za 45 odsluženih delavcev.
Na slovesnosti je bilo razen prebivalstva navzočih več slavnostnih prominentnih gostov, med temi deželni glavar Wedenig, okrajni glavar dr. Marko in boroveljski žu-
Rastava o največjem ženskem koncentracijskem taborišču
Avstrijska Skupnost taborišča Ravens-brijek bo pokazala tudi na Koroškem potovalno razstavo o največjem ženskem koncentracijskem taborišču Hitlerjeve Nemčije. Razstava je pod geslom: Mrtvim v spomin
—	živečim v opomin!
Razstavo bodo slovesno otvorili dne 3. novembra 1961 ob 15.00 uri v Delavski zbornici v Celovcu, dvorano IV. Razstava bo odprta od 3. do 17. novembra 1961 ter je prosta vstopnine. V okviru razstave bodo predvajali tudi dokumentarne filme.
Športniki iz Tržiča v Borovljah:
V duhu prijateljskih odnosov na meji
Prisrčno in vzpodbudno srečanje športnikov iz tu- in onstran meje je bilo minulo nedeljo v Borovljah. S svojim gostovanjem so boroveljske športnike obiskali športniki Telesno vzgojnega društva »Partizan" iz Križ pri Tržiču in sicer na povabilo boroveljskega športnega društva Atus. tekmovanje je bilo v šahu in namiznem tenisu, brez konkurence pa so gostje nastopili v orodni telovadbi.
Gostje iz Tršiča so bili v Borovljah iskreno sprejeti, kar znova potrjuje dejstvo, da so medsebojni stiki športnikov iz dveh sosednih dežel in dveh narodnosti odličen doprinos k boljšemu medsebojnemu sporazumevanju in dobrim prijateljskim odnosom na meji, hkrati pa tudi k lepemu sožitju med obema narodoma v naši skupni domovini. Tržičane je v Borovljah z navdušenjem sprejela množica ljudi. Župan Sor-go je izrekel gostom iskreno dobrodošlico z željo, da bi se pri nas prav dobro počutili. Prisoten je bil tudi okrajni glavar dr. Marko, ki je že s svojim obiskom pokazal razumevanje in dobro voljo za čim tesnejšo povezavo med športniki obeh dežel in narodnosti.
Zastopnik tržlškega športnega društva .Partizan", Kristjan Kokalj, je povedal v svojem pozdravnem nagovoru med drugim, da takšna športna srečanja in tekmovanja pospešujejo stremljenja za čim boljšo povezavo, za športno in kulturno izmenjavo in za zbližanjem med narodi. Zaradi uvedbe malega obmejnega prometa so prav posebno omogočeni stiki med športniki v Borovljah in Tržiču. Končno je Bo-rovčiče povabil za prihodnje leto na gostovanje v Križe pri Tržiču.
Množica je z velikim zanimanjem sledila tekmam pri šahu in namiznem tenisu in se seve zanimala za rezultate. Z navdušenjem so prisostvovali tudi telovadbi telovadcev in telovadkinj v telovadnici glavne šole.
Gostovanje tržiških športnikov v Borovljah je bilo razvedrilo in športni užitek. Uspehi tekmovanja niso najbolj pomembni, bolj pomembni so medsebojni stiki med športniki, ki povezujejo in zbližujejo deželi-sosedi in prebivalstvo obeh narodnosti. V tem je prav veliko poslanstvo tudi športne dejavnosti.
Gostovanje komornega zbora iz Jesenic
V soboto, dne 4. novembra 1961, ob 20.00 uri bo gostoval
KOMORNI ZBOR IZ JESENIC
na Reki pri Št. Jakobu v Rožu v prostorih pri Antoniču.
V nedeljo, 5. novembra 1961, ob 14.30 uri pa bo isti zbor koncertiral v
Ločah pri Pušniku.
Vabimo k številni udeležbi!
Slovenska prosvetna zveza
stare v Podljubelju
pan Sorgo z mestnimi svetniki. Okrajni glavar dr. Marko je orisal zgodovino tega poslopja. Nekdaj je bila v tej hiši šola, od časa do časa je bilo v njej nastanjeno vojaštvo, danes pa je izročena plemenitemu socialnemu namenu, kjer naj stari odsluženi delavski veterani v udobnih prostorih preživijo zadnja leta svojega življenje, kjer naj jim bo prijeten življenjski večer. Župan Sorgo je v svojem nagovoru spomnil da ga vežejo na ta dom leta učiteljevanja ter je izrazil zahvalo vsem, ki so kakor koli pri-pomagali k uresničevanju tega načrta.
Deželni glavar Wedenig se je v svojem slavnostnem nagovoru dotaknil primerov nekdaj in danes ter med drugim dejal, da naloga družbe ni le vzgoja in skrb za mladino, temveč predvsem tudi preskrba starih, ki so izčrpali svoje življenje v službi in korist skupnosti. Resna naloga je, da se ustvarjajo ustanove, ki ustrezajo naprednemu socialnemu stremljenju, med temi je prizadevnost za stare ljudi, da v časti in brezskrbno preživijo svoja stara leta.
Pri slovesnosti sta sodelovali godba in pevski zbor „Stahlklang” iz ^orovelj.
Motorizacija
Deželni urad za statistiko je objavil stanje motornih vozil na Koroškem z dnem 30. junija t. I. Iz te statistike je razvidno, da je bilo takrat na Koroškem v prometu 67.074 motornih vozil. Posamezne vrste motornih vozil so naslednje: 27.986 osebnih avtomobilov, 140 omnibusov, 5.075 tovornih avtomobilov, 3.535 priklopnih vozil, 7.380 traktorjev in vlačilnih strojev, 438 specialnih vozil, 22.498 motornih koles in 26.361 mopedov.
Na 100 prebivalcev pride na Koroškem povprečno 5,65 osebnih avtomobilov, med temi v okrajih Celovec-dežela 5,37, Beljak dežela 5,06, Šmohor 3,26 in Velikovec 4,26. Gostota traktorjev je bila v okrajih Celovec-dežela 2,14, Beljak-dežela 1,31, Šmohor 1,94 in Velikovec 2,51.
Statistika kaže kar lepo sliko ter je podoba visokega življenjskega nivoja na Koroškem, kakor poudarja tudi deželni urad za statistiko. Zanimivo pa je vprašanje, kdo vse ima avtomobile, na primer osebne avtomobile. Znano je, da je povprečni zaslužek pri pokrojinski bolniški blagajni za-
Borovlje
Pretresljiv doživljaj je imel Walter Wru-lich v Borovljah, ko se je v nedeljo zvečer vrnil domov po obisku kina. V stanovanju je našel mrtvo svojo mater Julijano Wrulich, 72 letno rentnico. Preiskava Je ugotovila, da je nesrečna žena spodrsnila na novo položenem gladkem podu v kuhinji, padla ter se udarila na glavo in obležala s pretresom možganov. Med tem je začela bruhati in se zaradi tega v svoji nemoči zadušila. Tragičen primer je vzbudil globoko sočustvovanje v soseščini.
Sele - Kot
Kakor vemo, ne bo več dolgo trajalo in selska občina bo bogatejša za eno gostilno. Pri Spodnjem Maliju na Srednjem Kotu si nameravajo z gostilno pridobiti dodaten zaslužek k trdo pridelanemu kruhu gorskega kmeta.
Mladega gospodarja Albina poznamo kot zelo podjetnega moža, ki je že premišljeval in iskal možnost, da bi olajšal sebi in svojcem nelahki položaj na Malijevi domačiji. Pred nekaj leti je bil prvi v našem kraju, ki si je napravil žično tračnico. Ta
varovanih delojemalcev le 1400 mesečno in bi bilo čudo, če bi si delavci s temi plačami mogli nabaviti osebne avtomobile.
Druga statistika pa pove tudi naslednje: Na Koroškem je 7.128 trgovskih podjetij, 4.042 tujskoprometnih in gostiniskih obratov, 8.594 obrtnikov (med temi so všteta tudi gradbena podjetja), nadalje 1.149 prometnih podjetij, 1.285 zdravnikov in končno še vrsta odvetnikov in veleposestnikov ter bolje situiranih večjih in srednjih kmetov.
Gotovo so tudi nekateri delavci in nameščenci lastniki osebnih avtomobilov, toda ti so si jih mogli nabaviti le z občutnimi odpovedmi. Posest avtomobila jim nikakor ne dviga življenjske ravni, temveč si morajo zaradi tega marsikaj koristnega odreči.
Končno pa: ni vse zlato, kar se sveti. Pred letom dni je list Turističnega kluba poročal, da od 100 avtomobilov 80 avtomobilov ni v gotovini plačanih, temveč so kupljeni na obroke, kar ima v pogosto spremenjenih in poslabšanih socialnih rozmerah posameznika lahko neprijetne posledice.
SPZ NAZNANJA
Slovensko prosvetno društvo ..Svoboda" v Št. Janžu v Rožu
VABILO
na igro
Dnevnik Ane Frank
v soboto, 28. oktobra 1961 ob 20.00 uri v nedeljo, 29. oktobra 1961 ob 20.00 uri
pri Tišlerju v Št. Janžu.
VABILO
na občni zbor Slovenskega prosvetnega društva .Bilka' v Bilčovsu, ki bo v nedeljo, dne 29. oktobra 1961, ob pol treh popoldne pri Miklavžu.
Vse člane in prijatelje društva, posebno mladino, vabi k udeležbi
odbor.
Uršulski sejem v Celovcu
Vsi so zagotavljali, da je bil letošnji tradicionalni Uršulski sejem v Celovcu deležen rekordnega ob ska. Izredno množičen obisk je gotovo pripisati tudi lepemu jesenskemu dnevu, ko je po deževnih dneh prejšnjega tedna spet nastopil sončen dan. Jutranji in dopoldanski vlaki iz vseh smeri so bili zasedeni: cilj večine potnikov je bil obisk Uršul-skega sejma v Celovcu, ki se je odvijal na velesejmskem prostoru. Večina obiskovalcev pa je prispela z avtomobili iz vseh krajev in teh je bilo nešteto na cestah ob sejmskem prostoru.
Nepregledna množica ljudi se je drenjal* na sejmišču. Prostor pa je bil tudi natrpan s prodajnimi stojnicami, kjer so prodajali kupe najrazličnejših predmetov in so prodajalci vabili kupce k nakupovanju. Kakor je bila podoba, so prodajalci tudi dosegli svoj namen. Množica je kupovala, kazalo je, da imajo ljudje še denar in to kljub visokemu datumu v mesecu. Prihranimo si lahko naštevanje vsega različnega blaga, posladil in okrepčil, kar vse je bilo na ponudbo, skratka za kupiti je bilo vse, kar si je mogoče misliti. Trgovci so bili z letošnjim sejmom zadovoljni kot malo kdaj.
Priskrbljeno pa je bilo tudi za zabavo, kakor s strelskimi kojami, vrtiljakom, gugalnico, avtodromom in drugim, pa tudi Prechd je bil zastopan s svojim živalskim vrtom. Opaziti je bilo, da je bila frekvenca tudi na tem sektorju zelo živahna. Pozno v hladni jesenski večer so se ljudje, med temi predvsem mladina, zadrževali na sejmskem prostoru.
Tudi živinski sejem na starem prostoru pri klavnici je bil posebno živ in dobro obiskan. Kar je zanimivo, na trg so prignali posebno veliko konjev, pa tudi svinj in živine. Kupci in prodajalci so sklenili številne kupčije.
je sedaj sicer odslužila, toda takrat si nihče ni mislil, da je danes izvedena lepa cesta na Kropivno in do Malijevih. Tudi pri gradnji te potrebne in koristne ceste si je Malijev Albin osvojil mnogo zaslug. Ne smemo pa pozabiti, da je Albinu mlada gospodinja več kot žena, ker brez njenega požrtvovalnega in razumnega sodelovanja bi verjetno ne šlo tako naglo navzgor.
Novi gostilni, ki se imenuje .Škrabina', želimo, da bi jo obiskovalo mnogo poštenih gostov, tudi udeležencev tujskega prometa s kapitalno močjo. Prepričani smo in upamo, da bomo domačini slovenski gostje vedno tako dobrodošli kot tujci.
Ta naša skrb in želja je namreč po mnogih izkušnjah upravičena. V več krajih se je primerilo, da so oblastni tuji gostje pregnali domačine. S temi pa je izginila iz gostinskih obratov tudi domača govorica in naša vedno lepa slovenska pesem v zbrani družbi. Da bo pri Maliju dobrodošel vsak gost, domačin in turist, ko bo hotel uživati lepoto naših krajev, nam brez dvoma Jamčita značaja novega gostilničarja Albina •in gostilničarke Micije. Albin je bil najboljši baritonist selskih pevcev, žena pa izhaja tudi iz zavedne Tomkove družine.
KOLEDAR
Petek, 27. oktober: Frumencij Sobota, 28. oktober: Simon
Nedelja, 29. oktober Narcis
Ponedeljek, 30. oktober: Doroteja Torek, 31 oktober Volbenk
Sreda, 1. november: Vsi sveti
Četrtek, 2. november: Verne duie
na Koroškem
Nekoč sta v daljni deželi živeli dve sestri. Tako malo sta si bili podobni po obrazih in srcih, kot sta si malo podobna noč in dan. Ko jima je umirala mati, modra starka, ju je poklicala k sebi in jima rekla:
—	Tu imam dve skrinjici. V prvi je živo gorčično zrno — seme, v drugi je svetal cekin. Katero od skrinjic hočeš zase, starejša hčif
Starejša se je zasmejala:
—	Kaj me sprašujete, mati, ko veste, da je zlatnik stokrat, ne, tisočkrat več vreden kot živo zrno.
In tako je mlajši ostalo gorčično zrno. Ni godrnjala, ni strupeno gledala starejše
Sestri
(VEČERNA POVESTICA)
sestre. Kot se je zgodilo, se ji je zdelo prav, saj je bila vajena potrpeti in je verjela ljudem, da prav delajo.
Starejša je zaklenila skrinjico s cekinom in jo skrila pod blazino.
Mlajša sestra pa je šla na njivico za hišo. Zrahljala je zaplato zemlje, jo ogradila s kamenjem in vsadila zrno. S trnjem je pokrila zemljo in si mislila:
— Zdaj ga ne bodo mogle izbrskati kokoši, ne izkljuvati ptice, raslo bo.
V oglu njivice je zrasla rastlina. Rasla je leto dni, rasla dve leti in zrasla čez čas v gorčično drevo s košatimi vejami. V njih so se senčile ptice in obrodilo je. Mlajša sestra je nabirala zrna, prodajala jih je in si počasi prislužila denarja. Poročila se je z revnim delovnim fantom in za doto sta dobila njivico z gorčičnim drevesom. V njegovi senci sta si zgradila bajtico. Mlajša sestra in njen mož sta rekla:
— Naj lačni ne gre mimo najine hišice, vsak bo dobil zalogaj kruha in žejni korec vode.
Lakomna sestra pa je skrbno čuvala cekin. Jedel ni in rasel ni v podedovani skrinjici, kjer ga nihče ni videl. Nato je starejša od same lakomnosti in zdrgnjenosti zbolela. Ko je umirala, je bila njena zadnja želja:
— Skrinjico s cekinom položite z menoj v grob.
Zelja se ji je spolnila. Zakaj pa ne? — Toda cekin je bil mrtev tudi v črm zemljici in ni zrasel v drevo, ki bi rodilo same zlate cekine. To bi se mogoče zgodilo le v pravljici, kjer bi položili cekin v grob mlajši sestri, ki je imela toplo srce. Ker toplo srce še v tako globokem grobu ne umrje.
Kristina Brenkova
I
Mlin na vodo v Suhi vasi
I_____'____________________________.____
|jP	i
(PO NARODNI POVESTI)
Bili sta dve vasi: ena se je imenovala Suha ▼as, druga pa Mokra vas. Med njima se je dvigal hrib. V Suhi vasi niso imeli vode, skozi Mokro je pa tekel potok. Na potoku je bil mlin.
Kmetje iz Suhe vasi so morali nositi žito v mlin preko hriba.
Kmetje iz Suhe vasi so pa imeli pametnega župana. Ko so sedeli na bregu potoka in čakali, da bo žito zmleto, jim je župan dejal:
»Zakaj bi se morali mučiti in nositi žito čez hrib? Počakajmo na temo in ukradimo ta mlin na vodo.«
To je bil pameten predlog.
Ko se je zmračilo, so se kmetje iz Suhe rasi vračali domov. Vsak je nosil po en del mlina. Župan, kot najpametnejši, je nosil mlinski kamen. V Mokri vasi so pa ostali samo temelji.
Kmetje iz Suhe vasi pa so dejali:
»Blagor nam, ki imamo tako pametnega Župana.«
Še iste noči so sestavili mlin in ga postavili v županov sadovnjak sredi Suhe vasi. Vsi so veselo plesali okrog mlina, ^na njegovem oknu pa je vihrala bela brisača. Drug drugemu so zatrjevali:
»Blagor nam, ki imamo tako pametnega župana.«
In župan je prvi nasul žita, da bi se zmlelo. »Dvigni zapornice,« je dejal. Pristopil je neki kmet, da bi dvignil zapornice. Drugi so pa posedli okrog mlina in čakali. Kamen se ni premaknil.
»Kaj si dvignil?« je vprašal župan kmeta.
»Sem!« je ta odgovoril iz sadovnjaka. »Dvignil sem zapornice, toda vode ni.«
Suha vas je bila brez vode. Mlin na vodo je mrtev stav na suhem. Pametni župan je pa dejal:
»Tako se zgodi, ko nihče na nič ne misli. Kai ne vidite, ljudje, da pri nas ni vode?«
»Vidimo,« so odgovorili kmetje iz Suhe rasi.
»Kje ste pa doslej imeli oči?« se je razjezil župan. »Vedno moram biti jaz tisti, ki naj na vse misli.«
»Toda, kaj naj storimo?«
»Mlin bomo nesli tja, kjer je voda,« je »dgovoril pametni župan.
Tedaj so nesli mlin na vodo iz Suhe vasi nazaj v Mokro. Pametni župan je pa spet nosil mlinski kamen in govoril:
»Kdo je pa že videl mlin na vodo brez rode.«
Kmetje pa:
»Blagor nam, ki imamo tako pametnega župana.«
Zajci in žabe
Nekoč so se zbrali zajci in sklenili, da zapuste domači gozd, ker jim ni bilo od strahu več živeti. Ljudje in psi jih preganjajo, da nimajo več mirne ure. Takega življenja ne zmorejo še naprej, zato pojdejo drugam iskat novo domovino.
Star zajec je sicer drugače mislil in trdil, da le norec zapusti domovino, kjer je preživel svojo mladost, toda niso ga poslušali ter se odpravili na pot.
Prišli so do ribnika, kjer je bilo zbranih na blatnih bregovih nič koliko žab. Ko žabe zagledajo zajčjo vojsko, se ustrašijo — hop, hop! — poskačejo v vodo.
Stari modri zajec je to videl in koj sklical vse zajce na zborovanje in posvet. .Poglejte, gospoda!" jim je rekel, .šele žabe, ki se nas boje, nas morajo naučiti, kako nespametno bi bilo, zapustiti domovino ter na tujem iskati varstva. Nikdar ne bomo našli dežele, kjer bi bili brez strahu. Zato se kar vrnimo!"
Zajci so se dali prepričati. Vrnili so se in še danes begajo pred lovcem in psom. Žaba in miška se pa tudi še danes prav tako bojita zajca.
Plačilo za požrešnost
Tetka lisica si je zaželela okusnega kokošjega mesa, zakaj že dolgo se ni do sitega najedla. Prav previdno je pomolila glavo iz gozda. Kmet je ravno naložil sod gnojnice in ga odpeljal na travnik. Ko je videla, da je varna, se je previdno splazila do hleva. Nobene kokoši ni opazila. Tedaj začuje petelinje petje. Prav počasi se splazi okoli vogala. Zagleda petelina in nekaj putk, ki brskajo po gnojišču. Splazi se dalje, toda, ko misli nanje skočiti, jo petelin opazi. Skeči na ograjo, odtod pa na gred, ki štrli iz hleva. Za njim zlete tudi putke. Lisica uvidi, da lahko dobi pečenko le z zvijačo. Previdno se ozre naokoli, nato pa stopi bliže, se oblizne in prične:
.Dober dan, striček petelin in tetke pui-ke! Zakaj ste pa danes tako visoko?"
„Da nas ti ne dosežeš," ji je odvrnila jezikava putka.
.Pridi malo dol, stric petelin! Prinašam ti važne novice."
„Hm, da bi me požrla, kajne! Te že poznam, zvitorepka! Mojega strica si že pospravila, mene pa ne boš!"
.Dam ti besedo, da ti ne storim nič hudega!" a mislila si je: .Samo glavo ti odgriznem in požrem te."
„Ne verjamem ti! Edino prisegi verja-
mem!" reče prebrisani petelin, ki si je že domislil, kako jo bo ukanil.
.Saj ni treba prisegati. Dam ti besedo!” .Besede, besedo. Ne! Prisezi, drugače ne grem dol!" zahteva petelin.
„No, dobro. Teda kako naj prisežem? Jaz tega ne znam!" se izvija lisica.
.Pojdi deset korakov nazaj, tri v stran, stalno glej v nebo in reci: prisegam na sedem mastnih črvov!"
„Pa naj bo!" se lisica vda in šteje korake: .Ena, dve, tri . . .”
Lisica se je s hrbtom približevala gnoj-nični jami, ki jo je kmet .pustil odprto, ko je odpeljal gnojnico. Pri desetem koraku pa je lisica, namesto da bi stopila na zemljo, zadela s tcco v prazno, izgubila ravnotežje in telebnila v globoko gnojnično jamo, ter tako žalostna končala zadnji lovski pohod.
Grob v samoti
Dan mrtvih je danes, vsak k svojcem hiti. jim sveče prižiga, grobove krasi.
Le tam v samoti gomila leži, nikdo je ne obišče, nikdo ne okrasi.
Anka razmišlja, k mamici hiti:
.Zakaj grob v samoti okrašen nič nit'
„Ta grob v samoti partizana pokriva svojci ne znajo, kje truplo počiva."
Krizanteme zdaj Anka v kito je zvila, z njimi junakov je grob okrasila.
oo
CLAUS E/GK:
Zagledal je čudovito podobo povsem neznanega gorskega sveta. Iz temnih globin so rasle obsežne gorske gmote. Širna gorovja so brazdale globoke doline in ozke soteske. Zemljevid tujega, neznanega sveta!
.Na zaslonu vidite dno Atlantskega oceana!' je pojasnil Mundus. .Priprava je filtrski aparat, ki je občutljiv za infrardeče žarke. Ti žarki prodirajo skozi neprozorne morske vodne gmote, zato z aparatom lahko opazujete dno oceanov, kakor da v njih ne bi bilo vode. Včasih so menili, da je dno oceanov gladko in ravno in da so oceani globoke, toda kolikor toliko ravne kadunje. To pa nikakor ne drži. Raziskovanja znanstvenih odprav so to domnevo že zdavnaj ovrgla. Razgibana oblikovanost tal se nadaljuje tudi v morju. Tudi na morskem dnu so visoka gorovja, ki so zonimiv svet zase. Toda kaj bi vam pravil, saj o tem sami dovolj veste!"
Richter se je nasmehnil: .Seveda vem. Geologija je sorodna moji vedi in jo tudi dobro obvladam. Toda podoba me je zares osupnila. Sedaj šele se prav razpoznam. Letimo natanko čez južni konec srednjeatlantskega praga. Visoki gorski vrh pred nami je otok Tristan da Cunha. Proti zahodu se vleče hrbet Rio Grande, na severovzhodu je Kitovski hrbet, ona komaj zaznavna, silno globoka vdolbina pa bo bržkone 8000 metrov globoka Meteorska globel. Kako čudovito!"
Učenjak se nenavadne podobe ni mogel nagledati. CeJo uro sta s hčerko strmela v spreminjajoči se podvodni svet.
Na obzorju so se začeli kazati obrisi bele kopnine. Bližali so se Antarktiki. Polagoma so pluli v polarno noč. Svetli sončni dan nad Atlantikom je bil za njimi.
Letalo je zmanjšalo hitrost in se spustilo niže. Dolgo so leteli skozi troposfero. Brezupna, pusta ledena tla pod njimi so bledo sevala v noč. Pilota sta smer poznala in kmalu sta privedla letalo do velikanske meglene stene.
Mundus je po radiu poklical letališče. „Ko tega ne bi storil," je razložil Richterju, ,bi nam z obrambno napravo ustavili motorje. Kmalu boste videli, dragi profesor, i kako toplo je lahko na južnem tečaju!"
Letalo se je spuščalo in poletelo v valujoče megleno morje. Minilo je nekaj minut, potem pa . . .
.. . da, potem se je pripetilo nekaj, česar niti učeni profesor Richter ni pričakoval. Pod njimi se je zableščala oaza. Stratosferno letalo se je v ozkem loku spustilo na letališče, se popeljalo po betonski stezi in sunkovito obstalo.
BLIŽA SE DAN NIČ
Naslednji dnevi so Richterju in hčerki minili kot lepe sanje.
Birger Mundus je najprej prepustil oba novinca iz- j kušeni roki Mihaela Angela, ki je poskrbel, da sta se polagoma vživela v novo okolje. Sele tretji dan je povabil profesorja ogledat vesoljsko ladjo, ki so jo medtem že do kraja zgradili. Skupaj z glavnim inženirjem in' Angelom je razkazal učenjaku notranjost letalo. Pokazal in podrobno mu je razložil, kaj so ukrenili, da bi se zavarovati pred temperaturnimi posebnostmi in žarkovni-mi nevarnostmi vesolja Ogledali so si varnostne obleke, v katerih bodo vesoljski popotniki hodili po brezzračni Mesečevi površini. Mundus ni prikrival možnosti, da ne-
mara to ali ono ne bo delovalo tako, kakor so preračunali. Richterju je nameraval prepustiti prosto izbiro, da poleti z njimi ali pa, če bi pomišljal, ostane na zemlji.
Zvezdoslovcu je bilo, ko da je preskočil pol stoletja v prihodnost in niti slišati ni hotel o tem, da ne bi poletel. S to odločitvijo se je dokončno vključil v zarotniško družbo teh nenavadnih ljudi.
Poslej ni bilo skrivnosti, ki bi mu jih prikrivali. Seznanili so ga z vodilnimi ljudmi te skrivne organizacije. Eden izmed prvih mož je bil astrofizik, Nobelov nagrajenec dr. Kibicki, ki je pred kakimi petimi leti skrivnostno izginil iz znanstvenega sveta. Učenjaka sta se dolgo in široko pogovarjala o možnostih pristanka na Mesecu in o tem, kod bodo prvi potniki po novem svetu hodili in kaj si bodo ogledali. Kibicki sam je bil precej bolehen in se pionirskega poleta žal ni mogel udeležiti,
Richter se je srečal tudi s Frankom Eigbrechtom, postov-nim korenjakom športnega videza, vodilnim funkcionarjem za zveze z organizacijo po svetu. Seznanil se je z glavnim zdravnikom dr. Martinijem, z inženirji, tehniki, piloti, novinarji, atomskimi fiziki, številnimi lepimi ženskami, ki so bile večinoma poročene z Mundusovimi sodelavci, z lepotno kraljico Barbaro Keanhart, z japonskimi znanstveniki, indijskimi duhovniki in še mnogimi drugimi. Vsi so živeli v miselnem svetu Birgerja Mundusa, vztrajno in požrtvovalno so delali za njegovo stvar, za veliko stvar zavojevanja vesolja.
Dan nič, tisti bližnji dan, ko bo vesoljska ladja končno poletela, je bil vsem v mislih kot nekakšna nova stvaritev sveta. Stoletni sen človeštva — poleteti s tesne, trpeče zemlje na druge svetove — je kakor molitev plaval nad oazo.
Kako peremo fino perilo
Razvajen otrok: Središče sveta
»Kaj naj podarim otroku za rojstni dan?« me je vprašala prijateljica. Karkoli sem ji predlagala, vse je že imel. »Pa mu menda ne misliš kupiti avto?« sem se končno pošalila, a mi je bilo takoj žal. Opazila sem namreč, da je ta moja prijateljica izredno občutljiva za vse, kar je v zvezi z njenim sinom. Vedno misli le na to, kako bi mu napravila kar največ veselja. Toda to se ji malokrat posreči. Njegove želje kar naprej rastejo.
Mati dobro ve, da njen sin nima dobrega značaja, toda nikakor ne prizna, da ga je nepravilno vzgojila. Prepričana je, da je vedno delala le to, kar je najbolje in kar lahko osreči njenega otroka.
Težko ji je sedaj razložiti, da je s tem, ko je izpolnila vsako otrokovo željo, pretiravala.
2e ko je imel le nekaj mesecev, je bil otrok razvajen. Vsaka njegova kretnja ali beseda je povzročila, da so se člani družine zbirali okoli njega in se mu smejali ter ga hvalili. Otrok je začutil, da je zelo pomemben.
Ko je malo odrastel, se je cela družina trudila, da bi ga obvarovala kompleksov. Glavni principi staršev so bili: »k ničemur otroka siliti«, »dati mu največ svobode« in »potruditi se, da ne bo naletel na nikakršne tež-koče«. Če je otrok zbolel, so mu to nadoknadili še z večjim razvajanjem. Starši so šli sedaj že tako daleč, da dovolijo otroku, da diktira na primer jedilnik, dan odhoda na počitnice, mesto letovanja itd. Vsako njegovo željo mu takoj izpolnijo. Kako potem tak otrok ne bi mislil, da je »središče sveta«,
Vse matere težijo k istemu cilju: da so jim otroci srečni. Toda vprašanje je, če otroke usposobimo za življenje s tem, da jim stalno prikazujemo le njegove lepe strani. Seveda ne gre tu za to, da se mora v otrokovi glavi izoblikovati nekakšna mračna predstava o svetu. Ne, treba jih je vzgajati v veselju in živahnosti, toda naši otroci morajo že od malega vedeti, da so na svetu tudi prepreke, ki jih je mogoče prebroditi samo s potrpežljivostjo, naporom in delom. Celo tisti otroci, ki živijo v dobro situiranih družinah, morajo vedeti, da se z denarjem ne da vse doseči.
Zato učimo otroke, da je v življenju nujno, da se od časa do časa srečamo tudi z neprijetnostmi in, da se bodo mnogo bolje počutili, če bodo te nezgode znali sprejeti z nasmehom. Če na primer sinčka boli zob, se vam lahko smili, toda samo tedaj, če že sam ne toži preveč. Tedaj mu morate razložiti, da če res želi postati odrasel, pogumen mož, ne sme sedaj dovoliti, da ga mučijo že čisto navadne prehodne bolečine. Če bomo otroke naučili, da se bodo znali obvladati, bomo naredili že zelo veliko. Brez dvoma jim bomo le tako omogočili, da bodo srečni.
Merjenje na oko
Kadar kuhamo po receptu, ni nujno potrebno, da uporabljamo tehtnico. Tabela nam bo pomagala, da bomo vedele, koliko približno tehta ena žlica ali zajemalka sladkorja, moke in podobno. Ena izmed mer .na oko” je tudi, .noževa konica”. To je količina, ki jo lahko primemo s tremi prsti. Pri teh merah je treba upoštevati, da mora biti na primer žlica do roba napolnjena in povriina z robom zravnana. Med pripomočke za merjenje sodi tudi vrček z vdelanimi merami za razne tekočine itd., ki ga lahko kupimo v vsaki trgovini s posodo.
In Se nekaj: jabolko, ki ima premer približno 5 in pol cm, tehta 100 g, čebula s premerom 4 cm tehta 50 g, krompir s premerom 5 cm tehta 100 g.
Zravnana kavna žlička meri: 5 g soli, 4 g sladkorja, 3 g moke, 3 g zdroba, 5 g riža, 2 g ovsenih kosmičev, 5 g masti;
1 velika žlica meri: 20 g soli, 15 g sladkorja, 10 g moke, 12 g zdroba, 18 g riža, 8 g ovsenih kosmičev, 20 g masti;
1 srednje velika kavna skodelica meri: 150 g sladkorja, 100 g moke, 120 g zdroba, 180 g riža, 3/16 I vode.
Barve vplivajo na naše okolje
Radi bi vas spoznali z nekaj pravili, kako učinkujejo barve in njeni odtenki na okolje.
• Rumena barva deluje izpodbudno in bleščeče. Zlatorumena je vedra, hkrati pa pomirljiva. Odtenki od limonine do jajčno-rumene so radostne, koruznorumena pa je sončna barva. Torej je rumena barva najbolj prikladna za kuhinjo. Morda si izberete kak odtenek za delovno sobo.
© Hladna modra barva daje občutek varnosti. Barva je prikladna za prostor, ki služi absolutni koncentraciji. Pruska modra ni primerna za velike površine; vaza, fotelj ali
Babica je kuhala perilo še v kotlu. Pri sodobnem pranju tega ne poznamo več. Pralni stroji perejo pri največ 83° C. Moderni način pranja pa je kljub temu higieničen, kajti s sodobnimi pralnimi sredstvi odstranimo umazanijo in mikroorganizme brez sledu, zlasti iz umetnih vlaken. Je pa še druga prednost: dandanes pogosto menjamo perilo, ki se tako manj umaže in je pranje lažje.
Zelo občutljivo in fino perilo peremo v mlačni vodi, ki naj ima 30 do 40° C. * •
majhna preproga te barve lahko krasi spalnico.
•	Turkizna barva učinkuje elegantno in lično, hkrati vodeno in hladno. Uporabimo jo v prostoru, kjer se zadržujemo manj časa.
© Zelena barva je prijetna za oko in jo lahko občutimo dolgo časa. V kombinaciji z rdečo je prikladna za dnevno sobo veččlanske družine.
•	Rdeča pospešuje in daje voljo tudi takrat, če jo ublažimo z rožnato. Oranžna je ogenj, ki še ni vzplamtel. S pomočjo rumene je prijetna, topla in domača. Prava rdeča barva je barva ateljejev, oranžna pa spada v družinsko stanovanje. Le v sobah, kjer stoji televizijski sprejemnik, oranžne ne uporabljamo.
•	Rožnata barva v spalnici: Vsaj eno steno v spalnici prepleskajmo z rožnato barvo. Veliko te barve lahko kresi otroško sobico.
•	Belo, rumene in slonokoščeno uporabljamo na nevtralnih površinah, rjavo pa uporabljamo le redkokdaj.
•	Beige-barva je lahko nadomestek za zlato in oranžno. Priporočljiva je za jedilnico in delovno sobo.
Osušimo ga tako, da ga zavijemo v suho brsačo in nalahno iztisnemo vlago.
Volnene ali svilene obleke sušimo tako, da jih obesimo na obešalnik iz lesa, plastične mase ali lahke kovine (okoli obešalnika lahko ovijemo tudi brisačo), nato jih naravnamo v prvotno obliko. Preden pa jih obesimo na obešalnik, moramo seveda na lahno iztisniti vodo, a nikakor ne ožeti.
Likamo vedno na notranji strani, in to z enakomernimi gibi in ne prevročim likalnikom. Likalnik moramo vedno premikati in ne smemo pustiti, da bi stal na blagu na istem mestu. Če pa likamo na zunanji strani, moramo likati s tanko, mokro krpo. Blaga iz umetnih vlaken ne smemo likati s preveč vročim likalnikom, sicer pa je tu likanje pogosto odveč.
Podobno ravnamo tudi z zavesami in prevlekami za blazine. Nikoli ne smemo drgniti, vleči, ožemati ali celo krtačiti. Dovolj je, če blago rahlo stiskamo tako v milnici, kot v vodi za izpiranje.
Madeže moramo takoj očistiti. Mastne madeže odstranimo z vročo vodo in kakim dobrim sredstvom za odstranjevanje madežev. »Težje primere« damo raje v kemično čiščenje.
NASVETI
Če hočete pogreti pečenko, je ne dajte v pečico, ker bi se tako preveč posušila. Pečenko denite v posodo in jo pokrijte, vse skupaj pa postavite na lonec vrele vode. Tako se bo pečenka segrela, ne bo pa izgubila sočnosti.
Kolonsko vodo lahko sami napravimo, če zmešamo nekaj kapljic parfema s 60-odstornim alkoholom.
Dobro sredstvo za pranje las je mešanica rumenjaka in ruma. Lasje dobijo lesk, so mehkejši in čvrstejši. Šampon in milo pri takem pranju nista potrebna.
Posode iz jenskega stekla ne smemo n koli postaviti na odprt plamen, temveč moramo med posodo in odprtim
ognjem položiti azbestno ploščo ali
podlogo iz žice.
Nove volnene preproge prvih šest mesecev ni potrebno čistiti s sesalcem za prah in jih iztepati. Dovolj je, če jih vsak dan pokrtač mo z mehko krtačo.
Včasih nam kozarci ali vaze pustijo vlažne sledove na politiranem pohištvu. V tem primeru moramo na vlažna mesta takoj postaviti kos papirja, ki dobro vp:ja vlago (najboljši je pivnik) in nekolikokrat potegniti preko njega z mlačnim likalnikom.
Suhe in trde ščetke omehčamo tako, da jih nekaj minut pridržimo nad soparo pol litra vode, ki smo ji dodali 75 gramov sode.
Naša hrana:
Skoraj tri četrtine našega telesa predstavlja voda
Za naš organizem je prav tako, kot za vse iive organizme, voda nujno potrebna. 70 °/o teže človeškega telesa predstavlja voda. Človek potrebuje dnevno približno 2000 do 3500 kubičnih centimetrov vode. Zaužije jo deloma v obliki tekočine, deloma je nevidna v živilih. Voda nastaja tudi pri izgorevanju beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob v telesu.
Voda v telesu stalno kroži. S krvno iekočino se preliva iz organa v organ ter prinaša potrebne snovi in odnaša odpadke. Voda je v energetskem pogledu brez hranljive vrednosti. Velike prebavne žleze izločajo precejšnje količine sokov, kateiih glavna sestavina je voda. V vseh izločkih žlez je skupaj približno 5 do 8 litrov vode. Skozi ledvice preteče vsak dan okoli 1500 litrov krvi. Tak obtok krvi in z njo vode je nujno potreben, ker je kri edini organ, ki veže med seboj ostale organe.
Pomanjkanje vode ima težje posledice kot pomanjkanje hrane. Že izguba 10 °/o vode je življenjsko nevarna. Izguba 20 do 22 °/o telesne vode je že smrtno nevarna. Človek lahko izloči več vode, kot jo dnevno s hrano zaužije, ker precejšen del vode nastane pri presnavljanju. — 1 gram maščob, 1 gram beljakovin in 1 gram ogljikovih hidratov dajo skupaj 1 gram vode v telesu.
Naša živila imajo mnogo vode. Zelenjava in sadje jo imata največ, ostala hrana manj.
Le nekaj primerov: solata ima 95 °/o vode, stročji fižol 92 °/o, breskve 92 B/o, grozdje okoli 80 °/o, kruh od 35 do 45 #/o vode, jajca 74 #/o, limona 89 °/o, med 20 °/«.
Za udeležbo na velikem potovanju so se bili pravcati beji. Vsakdo se je potegoval za veliko čast, biti eden izmed velikih devetih — prvih osvajalcev vesolja. Več ljudi namreč ladja ni mogla sprejeti. Atomski motor ter druge pogonske in varnostne naprave so napolnile več kakor dve tretjini notranjosti. Razumljivo je bilo, da na Mesec vsekakor poleti Birger Mundus. Toda kdo bodo ostali srečniki?
Vsi so vedeli, da je polet v človeku sovražno vesolje kaj tvegano podjetje. Vztic temu je bila romantična sla po neznanem in doslej tako nedosegljivem toliko privlačna, da je bil vsakdo pripravljen tvegati tudi največ — svoje življenje.
Končno so posadko sestavili. Razen Birgerja Mun-dusa naj bi se poleta udeležili glavni inženir dr. Wieland, ki je vodil gradnjo, profesor Richter kot astronomski strokovnjak, mladi ameriški novinar in fotograf Douglas Norman, pilot Gerhard Walter, ki je številne težavne preskusne izpite opravil posebno hladnokrvno in uspešno, zdravnik dr. Martini in trije postavni Danci Peterson, Hal-vorsen in Rasmussen, eni izmed prvih in najzveslejših Mun-dusovih privržencev.
Dolgo in nadrobno so razpravljali o tem, ali bi bilo potrebno opraviti poskusni let. Sicer so pri gradnji uporabljali že dobro znana dognanja atomske in raketne tehnike, tako da o tem, ali bo ladja letela ali ne, ni bilo dvoma. Mogoče pa je bilo, da se pokažejo pomanjkljivosti, ki jih vzlic najnatančnejšim proračunom in preskusom ni bilo mogoče predvideti. Preskusni polet bi nedvomno trajal nekaj ur, kar bi glede na preračunano pot do Meseca — 20 ur — pomenilo že precejšen del te poti. Nekako na sredi bi bilo torej treba obrniti in se
vrniti na Zemljo. Toda kdo bi storil tako, če bi dotlej vse gladko šlo?
To vprašanje je odločilo. Mesec je bil preblizu. Ko bi se namenili na Mars, kamor bi morali leteti najmanj 40 dni, bi bil poskusni let vsekakor potreben. Ob ogromnih razdaljah vesolja pa je bil kratki izlet na Mesec že sam po sebi poskusni let.
Vse je bilo pripravljeno, bližal se je sioviti dan nič, ki so ga določili za 4. maja.
Dan poprej sta razburjenje in mrzličnosr v oazi prt-kipela do vrhunca. Vsakdanje življenje se /e umaknilo nestrpnemu vrvežu in pričakovanju.
Dvajset ur pred startom so pripeljali vesoljsko ladjo iz podzemne dvorane na letališče. Velikih sonc na obrobju doline to noč niso ugasnili. Tako je stala mojstrovina najmodernejše tehnike v žarki sončni svetlobi pod temnosinjim umetnim nebom kot prispodoba neomejenih možnosti človekove volje in razuma. Po zajetni, pa vzlic temu vitki obliki je ladja spominjala na živ nestor, ki pritajeno čaka na trenutek, ko se bo s prvinsko silo pognal v neizmerne prepade vesolja. Zlati petdeset metrov dolgi trup se je bleščal kakor reklamni izvesek trgovine z dragotinami. Sestav kovinske zlitine je bil tako natančno uravnan, da so v zunanjih stenah pod vplivom nizkih temperatur blizu absolutne ničle pričakovali pojav supra-prevodnosti. V tem oklepu naj bi tedaj krožili električni tokovi ter povzročili silno močno magnetno polje, ki bi odbijalo kozmično žarkovje. Proti udarcem meteorjev so opremili vso površino z varovalnim plaščem nekaj tisočih propelerjev. Te so izdelali iz neznansko trdih kovinskih spojin in jih namestili v večjih slojih drugega čez drugega. Propelerji naj bi se začeli vrteti šele v brezzračnem prostoru, ko leta ne bi oviral upor zraka. Ta vrteča se stena
naj bi odbijala kamene in rudninske drobce. Poškodovane propelerje je bilo mogoče med poletom izmenjati. Nekaj ur pred poletom so potniki v vakuumskih komorah preskusili vesoljska oblačila; obnesla so se sijajno.
Zalogo jedil je najskrbneje sestavil dr. Martini, Pri izbiri ga je vodilo geslo — čim večja redilnost pri čim manjši prostornini. Na prvo mesto med jedili je uvrstil čokolado, za njo pa banane, rozine, slanino in gnjat. Izmed pijač je izbral pravo kavo, vodo in sekt. Kaditi je v ladji prepovedal.
Vsekakor so storili vse, kar je bilo v močeh strokovnjakov, da bi odvrnili neštete nevarnosti drznega poleta.
Dvanajst ur pred vzletom je Birger Mundus sklical na letališče vse prebivalce oaze. Kljub odporu do vsakršne birokracije si ni mogel kaj, da ne bi ob tako pomembni prelomnici v zgodovini človeštva spregovoril nekaj slavnostnih besed. Toda kaj je bil ta govor v primeri s tistim, kar bi se dogajalo pred očmi, ušesi in mikrofoni civiliziranega sveta, ko bi ladja vzletela na kakšnem drugem koncu naše zemlje!
Govoril je suho in umirjeno, ni pa mogel zakriti slavnostne ginjenosti, ki ga je prevzela ob dogodku. Zahvalil se je vsem sodelavcem — inženirjem, tehnikom in fizikom —, ki so mu pomagali uresničiti veliki načrt. V skopih, toda izbranih besedah je poudaril daljnosežni pomen bližnjega dneva „nič", ki bo neprecenljivo koristil znanosti in človeštvu. Pot med zvezde bo spremenila človekov miselni svet. Ob povezanosti z vesoljem bo spoznal nove poglede, pred njim bodo vstala nova vprašanja, zavedel se bo, kako nizkotne in ničeve so store ideje sovraštva in konkurence, boja za zemeljske dobrine in prednosti.
(Nadaljevanje prihodnjič)
HENRY W O G A N :
R. 7 SC HO N:
Nenavaden dan
Jutro je bilo še tako kot vedno. Budilka ob šestih, čemeren zajtrk, njegova žena, ki je hodila tiho okrog in mazala kruh: njemu, Gerhardu in Lotri. Pred vrati se je Gerhard ločil od obeh, s prijateljem sta šla skupaj v šolo. Lotti se je odpeljala s šestico, on z dva-indvajsetico. Lotti je bila šestnajstletna in čedno dekle. Bil je ponosen na svojo hči. Prednji del cestne železnice je bil prenapolnjen, cigareta mu je krajšala čas, dokler ni izstopil. Tovarniška vrata in dim iz dimnikov. Na novo vdelan, svetlo se bleščeč pod; stroj, ki mu ga je predal kolega z značilnim Zmigom glave, medtem ko je šel s kazalcem čez čelo, pozdrav delavca-vojaka, ki je delal ponoči. Gibi rok, katerih se že ni več zavedal, ker so bili preveč avtomatični, okrog devetih sonce v oknu. Polurni odmor v kantini, kjer se je čudil, kako da je Georgu še ostal čas za kosilo, ker je povedal toliko novih šal. Nemara je bilo že poldne drugačno kot sicer, kajti George ga je vprašal, ko sta šla nazaj v delavnico: »Je kaj narobe? Bled si videti!«
Nič mu ni bilo, opoldne še nič, vsaj čutil ni nič in popoldne je mrnilo dolgočasno pri ročici za strojem.
Ko je bil po peti uri v slačilnici, se mu je prvič zdelo prerivanje kolegov po delu nesmisel. Stal je in gledal v njihove obraze; bili so sivi, utrujeni, ,a srečni. Vsepovsod pogovori. raztrgani stavki, ki niso imeli za
Svoje češnje je pojedla s tekom, celega pol kilograma in ponudil ji je iz svoje vrečke. Vzela je dve.
»Res sladke,« je rekel, »toda treba je pogledati, če niso črvive. Sladke so večkrat črvive.« Deklica je izpljunila češnjo in ga osuplo pogledala. Zmignil je z rameni. »Oprostite,« je rekel. Nato sta se oba zasmejala.
Veter je bil topel. Sonce je doseglo strehe hiš in polzelo počasi z njih, kot bi bilo za strehami konec sveta. Prišla sta do reke, daleč zgoraj je bilo mesto in kače avtomobilov. Pred klopjo ob bregu je dekletce obstalo.
»Ja,« je rekel, »nekoga pričakujete, zdaj vas pustim samo.« »Ne,« je rekla in odločno odkimala z glavo. Takoj pa je zardela in pogledala na svoje roke. Voda je bila zelena. Dva mladeniča na drugem bregu sta metala ploščate kamne, ki so se malo potopili, odskočili, dvakrat, trikrat, dokler se niso potopili. Dekle je sedlo na klop. Pripognil se je in našel kamen, ki je bil raven kot steklo. Zamahnil je, se nagnil na desno in kamen vrgel. Trikrat, petkrat, šestkrat je zablisnil kamen nad vodo, preden se je potopil v blesteče se zelenilo. Mladeniča onstran reke sta ga hvalila, a ju ni razumel.
»Danes sem požel mnogo hvale,« je rekel in se obrnil. Šel je h klopi ih sedel. Dotaknil se je dekletove roke. »Oprostite,« je rekel in začutil, kako mu je šinila kri v obraz.
Tako star ,kot je bil, bi bil lahko dekletov
zumem,« je rekel. In res jo je razumel.
Dvignila je glavo in ga gledala z objokanimi očmi. Stresel ji je roko in položila je glavo na njegova ramena. Molčala sta. Zdaj je mislil le še na Giselo, ki je čakala doma, na njeno prvo uro na klopi, ko je večer metal sence in se je noč že plazila po ulicah. Takrat. Nenadoma je začutil strah.
»Pojd va,« je rekel, »za vas je premrzlo, da sediva.«
Vstala je. Prijel je njeno roko in šla sta ob reki navzdol.
»Zakaj niste danes v vašem kinu?« je nenadoma vprašal. »Prost dan imam,« je rekla.
Pokimal je in čez nekaj časa dodal: »V filmu je vse bolj enostavno, največkrat celo lepo.« Zdaj je pokimala ona.
Tedaj se je zaslišala iz odprtega okna glasba, zatohla, 'počasna plesna glasba in to je bil trenutek, ki se mu je zdel težak. Hladno je ležala njena roka v njegovi in pri vsakem koraku je čutil njene prsi in v zraku je ležal vonj po cvetočem kostanju. Tudi mesec ga je motil, plaval je rumen in velik na tej strani reke. Čutil je, da so bili njegovi koraki negotovi. Zdaj bi hotel požirek piva. Tedaj je rekla ona: »Tukaj sem.« Pokazala je na vrata neke hiše, katere okna so bila razsvetljena. Razgledal se je. Bila je ulica, v kateri je stanoval tudi on. »Sploh nisem pazil, kam sva šla,« je rekel in se poskušal smejati. Lira ie bila gotovo že devet. Gisela čaka že več kot dve uri in pol. »Lahko noč,« je rekla in on je rekel: »Poslušajte, ne bodite drugič spet tako lahkomiseln’. Obljubite mi, da ne boste!« Bilo je pretemno, da bi mogel videti, kaj so govorile njene oči. Njena usta niso rekla nič. »Hčerko imam; šestnajst let je sta-
Šestero osumljencev
inšpektor Scctlcnd Yarda je preletel tipkano polo in dejal: „Če želite, preberem še enkrat vašo izjavo: ,Jaz, Tom Slater, sem se v noči na četrtek sprehajaj po bregovih Temze blizu petega pomola in sem od daleč prisostvoval umoru. Videl sem nekoga, ki je ubil človeka, ga oropal in nato vrgel v vedo. Obraza žrtve nisem mogel razločiti, pač pa sem, preden je pobegnil, utegnil pogledati v morilčev obraz.' Se strinjava?"
»Docela," je pritrdil Tom Slater, malce bled in bleščečih se oči.
»Torej prosim, da podpišete. Posrečilo se nam je ugotoviti, kdo je žrtev. Neki Karel Meadovv. Kaj pa vi? Bi si upali prepoznati merilca, če bi ga naključje privedlo na vašo pot?"
»Mislim, da bi, gospod inšpektor.”
»No prav. V sosednji sobi vam pokažem šestero osumljencev, ki smo jih zalotili v neposredni bližini zločina. To so vsi sami stari znanci policije, ki bi iz raznih vzrokov utegnili biti vmešani v tc zadevo. Če mi hočete slediti in si vsakega zapovrstjo skrbno ogledati, boste nemara med njimi spoznali morilca, ki ga iščemo."
Tom Slater je molče prikimal. Položaj je bil skero smešen. On, Tom Slater, morilec
njega nobenega pomena. Človeški grozd se je pred vrati raztrgal, ceste so pogoltnile skupine, izginile so izpred oči. Ni imel daleč do cestne železnice, pridružil se je čakajočim. Potem je nenadoma ugotovil, da se ne bi peljal, tudi misel, da mora iti domov, se mu je zdela zoprna. Prečkal je trg in šel po cesti, po kateri sicer ni hodil nikoli.
Stopal je počasi, ker je imel danes čas, dovolj časa. Žena in otroka in večerja — na vse to ni mislil. Na nič ni mislil, šel je prav počasi po cesti, ki je bila ozka in temačna In polna otroškega hrušča. Žoga mu je padla pred noge in krepko jo je brcnil — bil je dober udarec z zunanjo stranjo čevlja —, žoga je lepo letela in je padla za mladeničem, ki jo je skušal s parado uloviti, na asfalt in v gol. »Bravo!« so vpili mulci in on se je
smehljal. Golman se je pri akciji nekoliko poškodoval na roki in skremžil obraz od boleč n. Sklonil se je k njemu in mu pogledal roko. Nič hudega ni bilo.
»Odpočij si,« mu je rekel in slekel suknjič, »bom jaz branil.«
Zavihal je rokave. »Naprej,« je rekel in mladeničem se je zdelo dobro, da je mož branil v golu. V desetih minutah so ga trikrat ukanili, čeprav je dal od sebe vse, kot takrat. Bilo je pred dobrimi petnajstimi leti, bil je v mladinski reprezentanci in ljudje, ki so se kaj razumeli na to, so rekli, da ima bodočnost. Toda iz tega ni bilo nič, nikoli ni stal v golu prve reprezentance. Zakaj? Premišljeval je, toda ni se spomnil. Temu se je odrekel, nekega dne, morda zato, ker je Gisela prišla iz družine, ki se ji ni zdel nogomet prav nič važen. Gisela pripravlja zdaj doma večerjo. Odgnal je take misli, si oblekel suknjič in rekel golmanu: »Tako, zdaj si spet v redu.« Šel je naprej in si popravil lase s čela. Zagledal je mlado žensko, ki je šla pred njim. Mislil je, da jo je videl, ko se je smejala.
Večer je metal dolge sence. Pred njim dvajset korakov naprej, je šla ženska. Ni ji sledil, le oba sta imela isto pot. Je imel sploh kakšno pot. Brez cilja, kamor je šel, po cesti, po kateri ne bo šel nikoli več. Trg je vstal pred nj’m in sredi njega mož za dvokolesno cizo, na kateri so ležale črne češnje. Zenska je kupila pol kilograma, obstal je in tudi on kupil. Na pol se je obrnila in zdelo se je, da se je zmedla. »Češnje,« je rekel, »tako so zapeljive.« Mož je preudarno stehtal n:eno in njegovo vrečko in dal vsakemu nekaj denarja nazaj. Želel je lahko noč, le enkrat je voščil lahko noč, ko sta šla naprej, za oba isto lahko noč. Tudi to je bilo nenavadno.
»Oprostite, kako se imenuje ta trg?« j^ vprašal. Pogledala ga je, zdaj že skoraj jezno. »Res,« se je smejal, »še nikoli nisem bil tukaj, vedno se vozim z dvaindvajsetico, toda danes...« Pomolčal je, ker ni vedel, kaj je bilo danes. Povedala Je ime trga in on ga je spet takoj pozabil. To je bilo nepomembno: vse, kar je bilo resnično važno, je pozabil. Šla sta drug ob cjrugem in jedla črne češnje. Videl je, da je bila ženska še deklica, največ dvajsetletna. Imela je pobarvane ustnice in je nosila poceni uhane. Bila je lepa. Lepo se je oblekla za zmenek.
»Ko bom nadležen, povejte,« je rekel.
Molčala je in jedla češnje. Iz daljave .se je slišalo ropotanje cestne železnice, v bližini je bilo tiho, le pete so udarjale ob tlak.
oče — nekaj let, kolikor je bila Lotti mlajša od nje! — toda zdaj je zardel kot mladenič, ki se je prvič dotaknil deklice.
»Nenavaden večer,« je rekel. »Sicer živimo iz dneva v dan, kot na povelje od zgoraj. Enkrat pa, naenkrat, tedaj.. .« Obmolknil je, ker ni vedel nadaljevati, čutil je le, kar je bilo.
»Zelo mladi ste,« je rekel in prijel njeno roko z nenadno kretnjo, ki je ni nameraval napraviti: njegova roka je zgrabila njeno, sam je bil presenečen. Nenadoma je zajokala.
»Danes se je zgodilo prvič, da sem se pustila na cesti nagovoriti,« je rekla, »verjemite mi, prvič.. .« Pokimal je in stisnil njene prste. »Oče je mrtev, pet bratov in sester nas je, vsi hodijo še v šolo, le jaz sem zaposlena kot biljeterka v nekem kinu. . . Prvič . ..« Mladeniča, ki sta metala kamne, sta izginila in prav tako je izginilo sonce za kostanji, ki so stali na bregu. Temnilo se je in na klopeh je postajalo hladno. Dekletce je trepetalo v svoji tenki oblekci.
»Tudi jaz sem bil v vojni,« je rekel. »In moja hčerka .. .« Ni nadaljeval. Moreč občutek v njegovem grlu mu je ubil glas. »Ra-
ra,« je rekel, »in tudi jaz sem bil v vojni. Toda imel sem srečo, *vrnil sem se. Ne smete storiti tega vašemu očetu.« Pogladil je njeno mrzlo roko. »Dobro, da ste srečali mene, lahko bi bilo slabše, za vedno. Razumete «
Molčala je in on je mislil, da Gisela ni zaslužila tega, da ga mora tako dolgo čakati. Nenadoma je zagledal senco njene glave čisto blizu svojih oči in nato je začutil njene ustrnce na svojih obrveh in nekaj, kar je bilo mokro in toplo. Senca je izginila, slišal je njene pete in nato nič več.
Ko je prišel domov, je vprašala Gisela: »Nadure?« Pokimal je in šel v kopalnico, da bi se umil. Ko je sedel k večerji, je vprašal: »Je Lotti doma?«
»Je že šla v posteljo,« je rekla njegova žena. »Zakaj?«
»Dobro,« je rekel in opazoval svojo ženo. »Dobro pazi nanjo, zdaj je stara šestnajst let in . . .« Umolknil je. Njegova žena ga je opazovala in ni vedela, kaj naj odgovori. Videl je, da je imela Gisela na vratu gube in, da so njeni lasje postali pramenasti. Toda njene oči so bile lepe. Sklonil se je nad krožnik in jedel.
Karla Meadovva, naj bi med šestimi nedolžnimi ljudmi izbral nesrečnega grešnega kozla za svoj zločin. Res čuden položaj. Do tega trenutka ni vedel za ime svoje žrtve. Zagledal ga je pod plinsko svetilko, ko je prešteval zajeten šop bankovcev. Kraj je bil samoten, izrabil je priložnost in ga divje mahnil po tilniku. Toda trenutek je bil slabo izbran. Zaslišal je bližajoče se korake in toliko, da je še utegnil skriti ukradeno denarnico pod kup vrbja. Nato je pričel vpiti na pomoč. Dvema policajema, ki sta vstala iz megle, se je predrzno predstavil kot priča.
Sedaj bo treba pokazati. Inšpektor ga je peljal k nekim vratom in jih odprl. V sobi je bilo mračno. Ob zidu razvrščeno šest mož, ki so čakali na preizkušnjo. Eden med policaji je dvignil roko in s snopom luči nenadoma razsvetlil prvega šestih obrazov.
Pravi obešenjak, čigar oči so razodevale grozo. Zločinec se vedno boji soočenja. Priča se lahko zmoti, razsvetljava zmede spomin, tudi nedolžnega človeka morejo „prepoznati". Tom Slafar se je nenadoma začutil mogočnega in neizprosnega. Ni mu bilo treba drugega, ko dvigniti prst in usoda nesrečneža bo zapečatena, obenem si bo še skoval neizpodbiten alibi.
Drugi osumljenec je trepetal kot list v vetru. Slater je nezaznavno dvignil laket, potem se je pa delal, ko da se je premislil. Teda občutil je kruto veselje, ko je videl, da se mož znoji pod njegovim pogledom.
Kateri teh bivših kaznjencev bi bil najprimernejši krivec? Nemara tretji, ki je bil bled, a negiben in si je komaj še obliznil izsušene ustnice? Ali četrti, ki je ves živčen trdo sklepal prste? Vsi so bili okameneli. In brez glasu. Saj si ne bodo upali niti upreti, če jim bo Slater z enim samim gibom zvil vrv okoli vratu. Se bo mar izplačalo zanikati? Za osumljenca ni priziva: ker se je že pregrešil proti postavi, je do konca življenja zaznamovan s težkim dvomom, z večnim domnevanjem.
Samoumevno v svoji udobni vlogi obfo-ževalca, skoro sodnika, je malo manjkalo, da Slater ni dvignil kazalca proti petemu, za katerega je govorila brazgotina sredi lica. Toda komaj zaznaven gib šestega je pritegnil njegovo pozornost. Iznenada ga je streslo:
„Ne, to ni mogoče!"
Njegove izbuljene oči so v polni luči zagledale proklet obraz, obraz, ki bi se ga izmed vseh najmanj nadejal, STRAŠNI IN MAŠČEVALNI OBRAZ SVOJE LASTNE ŽRTVE! Tomu Slaterju je srce divje utripalo. Zavil je proti bližnjim vratom, toda na ramo mu je legla roka. Udal se je in se zrušil na stol.
Nekoliko pozneje je inšpektor dejal Ba-silu Meadowu: „Uganil sem. Tom Slater ni niti za hip pomislil, da bi Karl Meadow lahko imel brata dvojčka!"
JOSEF RUDOLF SILLS:
ftlovibundtus
»Gospod profesor,« je vprašala glavna sestra, »se nemara spominjate pacienta Wur-zingerja?«
»Je bila to dvakrat pretrgana trebušna prepona?«
»Ne. Dvakrat napačna diagnoza vašega kolege doktorja Hirnschvuunda.«
»Ah, zdaj se spominjam. Moz je prišel sem v brezupnem stanju, potem ko mu je kolega Hirnschwund izrezal kup življenjsko važnih organov, za katere je mislil, da se ne dajo ozdraviti!«
»Da. In vi ste mu morali dati še na hodniku injekcijo.«
»Popolnoma pravilno. Potem se je pokazalo, da smo mu vbrizgali napačno injekcijo.«
»To je bilo šele najbolj razburljivo!«
»Točno. Kajti šele po tej injekciji se je bolnikovo stanje izboljšalo. Niti operirati ga ni bilo treba. Možakar je popolnoma ozdravel\ jaz sem pa postal še bolj znan zdravnik!«	1
»Bilo je fantastično!« je dopolnila sestra. »Toda potem se je bolnikovo stanje spet poslabšalo . . .«
Profesor je zmajal z glavo. »Operirali smo prav v zadnjem trenutku.«
»Po operaciji pa je bil bolnik kot prerojen!«
»Ker smo ga operirali na napačnem mestu. To je bila njegova sreča!«
»In nato je prišlo tisto nepričakovano poslabšanje...«
»Transfuzija krvi pet minut pred dvanajsto...«
»Da,« je vzdihnila sestra. »Kdo bi si mislil, da je v konzervi namesto krvi ribje olje . . .«
»Bilo je fenomenalnoI« je zažarel profesor. »Kar ne bi napravila transfuzija krvi, je napravilo ribje olje. Mož je postal bolj zdrav kot kdajkoli prej!«
»Ko ne bi bil dobil nenadoma pljučnice...«
»Penicilin ne bi mogel več pomagati!«
»Zal! Zato ste telegrafirali po novoodkriti preparat.«
»In letalo, ki bi moralo pripeljati zdravilo, je moralo zasilno pristati in čakati smo morali ves teden . . .«
»To je bila bolnikova sreča. Prej je ozdravel.«
»Resnična sreča. Novi preparat bi ga pogubil!«
»Toda zdaj,« je rekla sestra, »je bil resnično izven nevarnosti. Zal pa je usoda hotela, da mu je pri zapuščanju bolnišnice padla na glavo opeka.«
»Le zelo komplicirana operacija ga je mogla rešiti.. .«
»Rešila ga je, gospod doktor!«
»Dobro, da ste me spomnili na to, sestra. Tak primer da nekomu zaupanje v samega sebe. In, je se pristavil profesor, »hrabrost, da nastavi višjo ceno kot kolegi, ki so obdarjeni z manj sreče.«
»Pravkar sem hotela poročati o tem,« je rekla glavna sestra. »Včeraj je pacient prejel vaš račun. V hipu ga je zadela kap . ..«
Značilna sprememba pri »Landsmannschaft«
O nedavnem občnem zboru društva »Karntner Landsmannschaft* se pravzaprav ne bi izplačalo zgubljati besed, če ne bi bilo ob tej priložnosti prišlo do spremembe, ki meče zelo značilno luč na omenjeno organizaci jo. Zato tukaj tudi ne bomo govorili o poročilih, polnih samohvale in ne o radodarnosti pri podelitvi kolajn in diplom za »posebne zasluge*, pač pa je treba vsaj kratko omeniti spremembo društvenih pravil odnosno društvenega gesla. Dosedanje geslo društva, ki se je glasilo »Koroško Korošcem* (Kdrnten den Kdmtnern), je občni zbor na priporočilo dr. Koschierja namreč spremenil v znano parolo iz plebiscitne dobe »Koroška svobodna in nedeljena* (Kdrnten frei und ungeteilt).
Ne samo, da je poudarjanje tega gesla dobrih 40 let po plebiscitu popolnoma neaktualno in nepotrebno, odstop od starega gesla hkrati tudi ustvarja vtis, da se gotovi ljudje pri »koroški* Landsmannschaft očitno ne smatrajo več za Korošce. Ali je morda »Unterrvanderung*, katera tudi po uradnih ugotovitvah ne prihaja z juga, marveč grozi s severa, že tako daleč napredovala? V tej luči pa dobijo zelo značilen pomen tudi besede predsednika Moserja, ki je na občnem zboru dejal, da Landsmannschaft ni društvo v običajnem pomenu, marveč je utelešena ideja ljubezni do domovine in ohranitve narodnosti!
Sicer pa nas ta razvoj ne preseneča, saj nam je drobno znano, kam je usmerjeno delovanje tega društva in pisanje njegovega glasila. Mislimo samo, da je po štirih desetletjih že davno čas, enkrat za vselej prenehati s poudarjanjem zastarelih gesel in s tem poglabljanjem prepada med obema narodoma v deželi. V današnjem času je mnogo bolj primerno in sodobno delati za zbližanje in strpnost med narodi in državami, kajti od takega sožitja je v prvi vrsti odvisen tudi mir v svetu!
NOGOMET
Veliko zanimanje za tekmo Jugoslavija — Avstrija
Za nogometno tekmo med državnima reprezentancama Avstrije in Jugoslavije, ki bo v nedeljo, 19. novembra v Zagrebu, vlada že zdaj zelo veliko zanimanje ne samo v Jugoslaviji, marveč tudi v drugih državah in razumljivo predvsem v Avstriji. Sliiati je, da bodo jugoslovanski prireditelji dali precejšnje število vstopnic na razpolago za obiskovalce iz Avstrije in je gotovo, da se bo omenjenega dne zbralo v Zagrebu več tisoč avstrijskih ljubiteljev nogometa, da bodo .navijali" za svoje moštvo.
Zanimanje za to srečanje je povsem razumljivo. Jugoslovanski nogomet uživa velik ugled v mednarodnem nogometnem svetu, saj si je Jugoslavija na zadnji olim-piadi osvojila častni naslov prvaka. Prav tako pa vzbuja silno pozornost avstrijski nogomet, odkar je avstrijska državna reprezentanca v zadnjih mesecih hitela od zmage do zmage proti priznanim nogometnim .velesilam". Torej se bosta v Zagrebu srečala dva velikana in je danes nemogoča vsaka napoved o izidu tekme.
Kvalifikacije za svetovno prvenstvo
Med ekipami, ki so se prijavile za svetovno prvenstvo v Čileju, se nadaljujejo izločilne tekme. Zadnjo nedeljo sta se spet dve državi kvalificirali za udeležbo na svetovnem prvenstvu: Zahodna Nemčija je premagala Grčijo z rezultatom 2:1, Madžarska pa si je z neodločenim izidom tekme prpti Holandski (3:3) prav tako zagotovila pravico, da se bo prihodnje leto bojevala za naslov svetovnega prvaka v nogometu.
Zmaga igralcev iz Št. Janža
Mlado slovensko nogometno moštvo iz St. Janža, ki je zadnje čase utrpelo kar tri poraze po vrsti, je v tekmi proti moštvu VonA/^i.ls" '7 Blatoarada tne) tlrn/iln rm>' voprav v prvem poicasu se ni izglodalo preveč obetajoče za domačine (gostje so že vodili 2:0), so le-ti v drugem polčasu zaigrali kot prerojeni in si zagotovili končno zmago v višini 4:2.
Naj ob tej priložnosti spregovorimo tudi o stvareh, ki se v športu nikakor ne bi smele dogajati. Ker gre pri nogometaših iz St. Janža za slovensko moštvo, je to nekaterim že preveč m se dogaja, da pride na igrišču tudi do neljubih izpadov. Tako v tekmi proti Bistrici in še posebej proti Svetni vasi so bili šentjanški igralci izpostavljen! popolnoma nešportnim napadom s strani gledalcev. Čeprav nazivi „titovci' ki .Jugoslovani" nikakor niso nečastni, ven-
dar imajo v koroških razmerah prav določeno ozadje. In gotovo ne priča o športnem duhu, če .Kleine Zeitung" v svoji športni rubriki v poročilu o tekmi med št-Janžem in Svetno vasjo cinično zapiše, da „je Jugoslavija podlegla Avstriji". Pričakovati bi bilo, da se vsaj na športno igrišče ne bodo vnašale škodljive oblike narodnostnega boja, ki more služili samo tistim, katerim ni do mirnega sožitja med narodi.
Močna sadna drevesca in ribeze nudi drevesnica Marko Polzer, pošta Št. Vid v Podjuni - St. Veit im Jauntal.
Jung und frisch!
irocz vorgeschrittenem Alter. Jetzt aind die Wirkstoffe de« Knob-| lauchs — denen man von alters hcr ' eine ,,verj iingende Wirkung“ i. .. . ;n; — Lonzentriert, in Weizenkeim6l geldst.in en geruchfreien Klosterfrau Aktiv-Kapseln nhalten. Diese Kapseln dienen zur Aktivierung achlassender Spannkraft und helfen Mann und Frau,
Bsiinder, froher, akcivar zu	r-------.
tbsn.	^Kloftfrfriu^
48 Kapsaln S 17,— Kurpackung 150St. S69,— In Apathekcn u.Drogerien
/\VAW
KAPSELN
^H^nadi Dr. Doerenkamp
Prispela je bogata zaloga novih knjig!
Za stare in mlade bralce ima knjigarna .Naša knjiga" na zalogi bogat izbor najrazličnejših knjig za dolge zimske večere.
• ROMANI	• PRAVLJICE
• NOVELE	S PRIPOVEDKE
• POVESTI	# SLIKANICE
Vse to in še mnogo drugih knjig, kot slovarje itd., dobite po zmernih cenah v knjigami
„Na$a knjiga1*, Celovec, Wulfengasse
RADIO CELOVEC
I.	PROGRAM
Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00.
Dnevne oddaje: 5.55 Kmečka oddaja — 6.10 Jutranja gimnastika — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Za gospodinjo — 11.00 Zabavna glasba —
13.10	Opoldanski koncert — 18.55 Šport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila — 22.10 Pogled v svet.
Sobota, 28. 10.: 8.00 Naš hišni vrt — 8.10 Jutranji koncert — 14.15 Pozdrav nate — 15.50 Za filateliste — 16.00 Iz vseh dolin zveni — 16.30 Za delovno ženo — 17.10 Dunajske melodije — 20.15 .Madame But!erfly* — 22.50 Plesna glasba.
Nedelja, 29. 10.: 8.05 Kmečka oddaja — 9.00 Popevke
—	11.00 Od dežele do dežele — 12.00 Glasbena nedeljska promenada — 12.45 Gledališko ogledalo — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domovine — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Večerni koncert — 19.00 Šport — 20.15 Zgrešeno potovanje in povratek — 21.15 Pozdrav z Dunaja.
Ponedeljek, 30. 10.: 8.00 Koroška domovinska kronika
—	15.00 Posebej za Vas — 15.45 Knjižni količek — 18.25
Za Vas? Za vsel — 18.35 Mladinska oddaja — 19.00 Ob svetovnem dnevu	varčevanja — 20.30 Ribiške	dogodiv-
ščine na morju — 21.00 Koroški visokošolski tedni.
Torek, 31. 10.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.10 Glasba na tekočem Iraku — 14.45 Oddaja mladinskega referata — 15.30 Komorna glasba — 18.00 Mesec dni deželne politike	— 18.30	Naš rastlinski svet	—	19.00
Srečna Avstrija — 20.15 .Nočno deževanje*, radijska igra.
Sreda, 1. 11.: 7.00 Jutranja glasba — 11.40 Pozdrav iz Sta erske — 13.00 Operni koncert — 13.45 Lovska ura
—	14.30 Pozdrav	na1© —	16.30 Poti povratka	—	17.05
Plesna glasba — 19.00 Šport — 20.10 Bavarska-Avstrija-Svica.
četrtek, 2. 11.: 8.10 Orkestrski koncert — 14.45 Pesmi Franza Schuberta in Johannesa Brahmsa — 15.15 Celovški komorni orkester	— 17.10	Popoldanski koncert	—	18.25
Mladinska oddaja — 20.15 Orkestrski koncert.
Petek, 3. 11.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Jutranji koncert — 15.00 Komorna glasba — 15.45 Kulturno ogledalo — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Halol Teenagerjil — 21.00 Slavni dirigenti.
II.	PROGRAM
Poračila:	6.00,	7.00, 8.00,	13.00,	17.00,	19.00,	22.00,
23.00.
Dnevne oddaje: 6.10 Z glasbo v dan — 7.10 Beležke iz dnevnika — 9.05 Šolska oddaja — 11.45 Kmečka oddaja — 12.03 Za avtomobiliste — 15.00 Šolska oddaja
—	17.10 Kulturne vesti — 19.30 Zabavna oddaja — 21.55 Šport — 22.10 Pogled v svet — 23.10 Večerna izdaja — 23.20 Glasba za nočnega delavca.
Sobota, 28. 10.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.45 Ti in žival — 10.00 Šolska oddaja — 11.00 Ljudske viže
—	13.30 Agrarna politika — 13.35 Slavni umetniki —
14.40	Tehnični razgled — 16.30 Popevke — 17.40 Ljudstvo in domovina — 18.25 Lolita poje nepozabne melodije — 19.10 Oddaja zveznega kanclerja — 19.35 Sve-lovno znani šansoni — 20.00 Vseh devet! — 20.45 Dober večer želita Cissy Kraner in Hugo Wiener — 21.15 Pariški ABC.
Nedelja, 29. 10.: 7.05 Godba na pihala — 8.15 Kaj je novega — 9.00 Operni koncert — 11.15 Koncert dunajskih filharmonikov — 13.10 Za avtomobiliste — 14.10 Orkester Manfovani — 14.30 Werner Krauss bere Dostojevskega — 18.25 Nazaj v šolsko klop — 10.10 Teden dni svetovnega dogajanja — 19.30 Popevke — 20.00 Lepi glasovi, lepe viže — 20.45 Ob lepi modri Donavi
—	21.15 Bodočnost se prične danes — 22.15 Bavarska-Avstrija-Svica.
Ponedeljek, 30. 10.: 6.05 Premislite, prosimo, sami —
8.10	Prosimo, prav prijazno — 9.05 Šolska oddaja — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe — 13.30 Za prijatelja opere
—	14.35 Mednarodna radijska univerza — 15.00 Šolska oddaja — 15.30 Pariz je vreden potovanja — 16.00 Otroška ura — 17.15 Znanje za vse — 17.40 Zenska oddaja — 18.00 Glasba razveseljuje — 19.30 Orkestrski koncert — 21.15 Slike, knjige in slikovnice — 22.15 Tisoč taktov plesne glasbe.
Torek, 31. 10.: 6.05 Preden odidete — 9.05 Šolska oddaja — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 13.30 Ba-varska-Avstrija-Svica — 15.00 Šolska oddaja — 16.30 Življenje se prične pri šestdesetih — 17.15 Znanje za vse — .17.50 Esperanto — 19.30 Zabavna glasba — 20.30 Austria-Benlica, tekma za evropski pokal.
Sreda, 1. 11.: 7.05 Zabavna glasba z Dunaja — 9.00
zemeljski tok — 16.15 Serenade, romance in suite — 17.05 Gledališče po vsem svetu — 17.35 Komorna glasba — 18.10 Dunajski sprehodi — 19.30 Večerna glasba — 21.35 Vsi sve'i v umetnosti.
četrtek, 2. 11.: 8.10 Zadnje srečanje — 9.35 Operna glasba — 10.00 Orkestrski koncert — 13.10 Bavarska-Avstrija-Svica — 14.00 Pomembni orkestri — 15.00 Spomin na mrtve pri raznih narodih — 17.40 Zenska oddaja — 19.30 Bavarska-Avstrija-Svica.
Petek, 3. 11.: 6.05 Mladi glas — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.05 Šolska oddaja — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe — 13.30 Za prijatelja opero — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 15.00 Šolska oddaja — 16.00 Otroška ura — 17.15 Znanje za vse — 19.30 Radijska igra.
zrete vizija
Sobota, 28. 10.: 14.15 Nogometna tekma — 19.35 Kaj vidimo novega — 20.20 Kratki film — 20.30 »Črni Peter*. Nedelja, 29. 10.: 17.00 Za otroke — 17.30 Za mladino
—	18.15 Sedem dni dogodkov — 20.jO »Ni časa za komedijo".
Ponedeljek, 30. 10.: 19.30 Za Vas zabeleženo — 20.20 Kratki film — 20.30 Aktualni šport — 20.50 Enaindvajset
—	21.40 Plesi iz Novega sveta.
Torek, 31. 10.: 19.35 Satirični filmski filten — 20.10 Kratki film — 20.20 .človek z mnogimi obrazi*.
Sreda, 1. 11.: 17.00 Za otroke — 17.25 .Lekii Veliki"
—	17.55 Za otroke — 19.30 .Sedem svečnikov’ — 20.40 .Verdunski čudež*.
četrtek, 2. 11.: 19.30 Šport — 20.20 .Odločilni trenutek".
Petek, 3. 11.: 19.35 .Zakonska vojna in mir* — 20.20 Kratki film — 20.30 Glasbena revija — 21.00 Konjske dirke.
Slovenske oddaje
Nedelja, 29. 10.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 30. 10.:	14.15 Poročila, objave. Pregled
sporeda. — Glej, ne izgubi svetle smeri ... — 18.0G Kulturni davek koroških Slovencev. (2.)
Torek, 31. 10.:	14.15 Poročila, objave. — Slovenska
ume‘ne pesmi.
Sreda, 1. 11.: 7.30 Moja ura bo prišla morebiti že nocoj . . .
četrtek, 2. 11.: 14.15 Poročila, objave. — O oporoki. Petek, 3. 11.: 14.15 Poročila, objave. — Pogled v moderno svetovno literaturo: O novem človeku.
Sobota, 4. 11.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca de srca. — 13 25 Zgodbe izpod Obirja . . . (2.)
RADIO TRST
Slovenske oddaje na valu 306,1 ali 980 Kc/sek.
Sobota, 28. 10.: 15.30 .Somrak junaka", drama — 18.30 Iz del sodobnih jugoslovanskih avtorjev — 19.00 Ženo in dom — 20.30 Teden v Italiji — 20.40 Zbor Slovenske filharmonije — 21.00 .Pepel", drama.
Nedelja, 29. 10.: 9.00 Kmetijska oddaja — 9.30 Slovenski zbori — 11.30 Za najmlajše — 13.00 Kronika tedna v Trs’u — 15.20 Razmotrivanje o jazzu — 17.00 Obzornik filmskega sveta — 21.00 Ljudska opravila in opasilo.
Ponedeljek, 30. 10.: 18.30 Mladi solisfi — 19.00 Zno-nost in tehnika — 20.00 Športna tribuna — 20.30 »Maria D' Alessandria", drama.
Torek, 31. 10.: 19.00 Za najmlajše — 20.30 Jugoslovanske popevke — 21.00 Alpske legende — 22.00 Obletnico tedna.
Sreda, 1. 11,: 9.00 Ljudska opravila in opasila — 11.30-Za najmlajše — 15.00 Komorni koncert — 16.0$ Zbor »Jacobus Gallus’ — 17.00 Donizetli: Requiem — 19.0C Zdravstvena oddaja — 20.30 »Zločin in kazen*, drama, igrajo člani Slovenskega gledališča v Trs’u.
Četrtek, 2. 11.: 18.30 Bach: Preludiji in fuge — 19.0C Sirimo obzor a — 20.30 Znani dirigenti.
Petek, 3. 11.: 9.20 Dvorak: Koncert za čelo in orkester — 14.40 Vokalni kvartet »Večernica* — 15.00 Lo-jovic:	Pesem jeseni, Bravničar:	Kralj Matjaž — 15.3G
»Ti moja duša in srce", dramatizirana zgodba — 19.00 Sola in vzgoja — 20.30 Gospodars vo in delo — 21.00 Operna glasba — 22.00 Novele 19. stoletja.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: S.05, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 22.00, 23.00. 24.00.
—	12.15 Kmetijski nasveti ali Radijska kmečka univerzo Dnevne oddaje: 5.00 Dobro jutro — 5.10 Nekaj domačih
—	17.00 Lokalni dnevnik — 19.30 Radijski dnevnik Sobota, 28. 10.: 8.30 S popevkami po svetu — 8.55
Radijska šola — 11.00 Belokranjska ljudska motivika — 11.15 Angleščina za mladino — 11.30 Iz Donizettijevih oper — 12.05 Malčki — 13.30 Slovenski oktet — 13.45 Havajski zvoki — 14.35 Voščila — 15.35 Orkester Slovenske filharmonije — 16.45 Plesi iz baleta »Giselle* —
18.10	Za l.ubitelje operne glasbe — 18.45 Okno v svet
—	19.05 Domače viže — 20.00 Vedre melodije — 20.20 Radijska komedija — 21.00 Melodije za prijeten konec tedna — 22.15 Plesni zvoki.
Nedelja, 29. 10.: 6.00 Jutranji pozdrav v domačem tonu — 7.35 Slovenske narodne v priredbi za soliste, zbor in orkester — 7.50 Holandska pihalna godba — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.50 Skladbe za otroke — 9.05 Koncertna ma ineja — 10.00 Se pomnite, tovorili
—	10.40 Izbran spored zabavne glasbe — 11.30 Repor-
taža — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — 14.00 No-rodne in ponarodele — 14.15 Voščila — 15.30 Razigrane ip zamišljene — 16.00 Humoreska tedna — 17.15 Radijska igra —	18.01 Orkester Slovenske filharmonije —
18.30 Športno popoldne — 19.05 Igor Ozim z novimi rn starimi posnetki — 20.00 Izberite melodijo ledna — 20.45 Hammond orgle — 21.00 Iz glasbene geografije Evrope.
Ponedeljek, 30. 10.: 8.35 Zenski zbor Svobode Laško
—	8.55 Za mlade radovedneže — 10.15 Stihi Alojzija
Gradnika — 10.50 Od valčka do mamba — 11.15 Pod-I i s' e k — 11.35 Zbori iz Wagnerjevth oper — 12.05 Trio orglic — 13.30 Romantične melodije — 14.35 Voščila — 15.20 Za	ljubitelje domačih viž	— 15.40	Literarni	spre-
hod — 16.00 Operna glasba — 18.45 Radijska univerzo
—	19.05 Posnetki z revije pevskih zborov v Mariboru —
20.40	Kulturni globus — 20.55 S festivala v Salzburgu.
Torek,	31. 10.: 8.40 Iz filma	»Most na	reki	Kwai" —
8.55 Radijska šola — 9.25 Operna glasba — 11.00 Otroški količek — 11.15 Utrjujte svojo angleščino — 12.05 Klavir v ritmu — 12.25 Veliki zabavni orkestri — 12.40 Skladbe	slovenskih avtorjev —	13.30 Od	arije	do	arije
—	14.05 Radiiska šola — 14.35 Z melodijami okroa sveta
-—	»»iitm rvnui.ii mum«,	■  iu. tu	i-u	i;w—
bitelje glasbe — 18.45 S knjižnega trga — 20.00 Zbor češkoslovaškega radia — 20.30 Magični glas; 25-letni umo'niški jubtlej Staneta Severja — 21.30 Orkester RTV Zagreb.
Sreda, 1. 11.: 6.00 Bilečanka — 6.10 Godba na pihalo
—	7.35 Pesmi padlim partizanom — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.40 Mladinski zbori pojo partizanske pesmi — 9.05 Operna glasba — 10.15 Izbor iz simfonične literature — 11.00 čez poljane smrt hiti — 11.30 Pevca Sonja Drakslerjeva in Vladimir Ruždjak — 12.30 Oporni odlomki — 13.30 Pri domačih in tujih izvajalcih
—	14.00 Grobnica zasuta s svežim cvetjem — 15.37 PadL lim v spomin — 16.00 Repor'aža z žalnih svečanosti — 17.35 Melodije slovesa — 18.00 »Ko bi padli oživeli , radijska igra — 18.37 Glasbeni lesorezi — 19.05 Narobne poje Slovenski oklet — 20 00 Večer z velik mi orke-slri — 22.15 Glasba v spomin samotnim.
četrtek, 2. 11.: 8.05 Med Dalmacijo in Črno goro —
8.40	Poje Koroški akademski oklet — 8.55 Radijska šolo
—	11.15	Ruski	tečaj za	začetnike	— 11.30 Ljubezenski
dueti —	12.05	Ljubljanski komorni	zbor —	13.30 Pisani
zvoki z	Dravskega polja	— 14.35	Voščila	— 15.30 To-
rislična oddaja — 16.00 Pisan popoldanski koncert —
18.10	Baletna glasba — 18.45 Kulturna kronika — 20.00 Četrtkov	večer	domačih	pesmi in	napevov	— 21.00 Li-
terarni večer — 21.40 Prizori ii opere *Porgy in Bess"
—	22.15 Mladim plesalcem in ljubiteljem popevk — 23.05 Mozartov večer.
Petek, 3. 11.: 8.05 Operna glasba — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Za mlade ljubitelje glasbo — 10.15 S s mfonično glasbo po Evropi — 11.00 Domače polke in valčki bralov Avsenikov — 11.15 Podlistek — 11.35 Bravničarjova in Svarova glasba — 12.05 Narodne po,o Lojze Ambrožič 13.33 Zlale gosli — 14.05 Radijsko šola — 14.35 Iz opero »Deseti bral* — 15.20 »Vozi me vlak v daljave" — 16.00 Parada pihal — 16.45 Jezikovni pogovori — 20.15 Tedenski zunanje-poliiični pregled
—	21.15 O morju in pomorščakih — 22.15 Po svetu jaz*o
—	23.05 Dela jugoslovanskih skladateljev.
,ld»|.l.lj, lastnik In zalolnik: Dr. F,one Petek, Velikovec. _ UredniMvo in upzava: Celov.c-Klagenfurt, Oa.om.t.rgan. 10, t.l.lon 56-24. Glavni urednik: Rado Jan.ili, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. _ Ti.ko: Zoložnilko
in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec-Klagenlurt 2, Posttach 124.