¥. b. b.
Nareča se pod naslovom
„KOROŠKI SLOVENEC«
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. Rokopisi se naj pošiljajo na naslov:
Pol. in gosp. društvo
Kiagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Ust
&£à politico, pospociairst^o ira prosveto
izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno : 1 šiling.
Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25
Pozamezna številka 10 grošev.
Leto \7.
Dunaj, 4. marca 1925.
v
Sl. 9.
Iz vellkovškega okraja.
S tolikim hrupom napovedani protestni shod zoper zatiranje Nemcev v Jugoslaviji, se je dne 15. februarja v Velikovcu obnesel zoper vse pričakovanje zelo klaverno. Parturiunt montes, nascetur ridiculus-mus (valiti hočejo gore, a izvali se drobna miška), pravi rimski pesnik, kar je tukaj popolnoma na mestu. Zbralo se je okrog dvesto ljudi, večinoma senzacij željnih radovednežev, ki so hladno poslušali izvajanja govornikov brez vsakega ogorčenja ali navdušenja. Ljudstvo iz okolice se shoda ni udeležilo, ker se je netečne duševne hrane, s katero ga vsenemci pitajo že peto leto, že davno preobjedlo. Kmet ima dovolj drugih skrbi in ga povsem drugje čevelj žuli ter ne išče sovražnika, tam, kjer ga ni. Naj gredo le med ljudstvo in prepričali se bodo, da ni nobenega sovraštva in nasprotstva do ljudi zavedno slovenskega mišljenja. Konstatiramo, da se je plebiscitna psihoza že davno polegla in bi se gotovo tudi popolnoma, če bi ne bilo nekaj vročekrvnežev, ki sumijo v vsakem zavednem Slo- j vencu izdajalca in iredentista.
Kmetje imajo vse druge skrbi kot se pustiti vlačiti n n protestne shode.. Prva skrb je skrb za obstanek in to posebno dandanes, ko vse jamra in toži nad velikimi davki, katerih imamo na ducate, ko pride skoro vsak teden nov plačilni nalog. Kmet gleda, da se reši pred vsem davčnih skrbi, da se reši rubeža. Naj le pridejo na deželo z odprtimi očmi in odprtimi ušesi in gospodje se bodo sami prepričali, kaj je ljudem dandanes najvažnejše ter da se ne brigajo toliko za zadeve, ki njim niso oddaleko tako važne. Neznosni davki in visoki, oderuški krediti, to je dandanes dnevni pogovor med gospodarji in tukaj kmeta čevelj žuli.
Kmetje brez razlike mišljenja se pritožujejo, da zahteva velikovški „Kreditverein“ naravnost oderuške obresti. Razmere so dandanes take, da ljudje, zaslepljeni od namišljenega dobička, naložijo denar tja, kjer jim obljubijo višje obresti. Zato imajo posojilnice malo vlog in ker nimajo na razpolago denarja, tudi ne morejo dajati kreditov. Zato pa je kmet, ki rabi
PODLISTEK
Ruska pisma.
Peto pismo.
Novorosijsk, 27.112. marca 1913.
I). s.! Včeraj smo pokopali pusta za letošnje leto. Nekoliko pozneji smo na Ruskem kot pa vi, saj boste v Avstriji že čez par dni praznovali Veliko noč. Hočem reči, včeraj je bil pustni torek — za katoličane, za Ruse pa se je končal predpust in pust prošlo nedeljo.
Kakor vidite, imajo Rusi potemtakem dva dni več posta kot pa katoliki; zato pa tudi pusta nekoliko bolj poženejo.
Posebno letos skoro cel pustni teden nihče na Ruskem ni veliko delal. ' 2. marca je bila mala pustna nedelja in bali in rnaskerade na vseh koncih in krajih. 3. marca zjutraj je šel v Novorosijsku sneg z vso silo in poleg tega je vlekel še prav močen „Nord-Oost“-veter, ki je nanesel po nekaterih krajih gromadne kupe snega. Zjutraj so bila vsa okna in vsa vrata pod snegom. Pota sploh ni bilo mogoče delati, ker je vse sproti veter zanesel. Učenci in gimnazisti sploh niso šli na ulico, v pisarne smo se s težavo prerili, mnogi so ostali doma. Av-
denar, prisiljen vzeti si ga na posodo v banki ali kreditnih društvih za 35—40%. Tudi vložnik od obljubljenih visokih obresti nima dobička, ker so le navidezne. Banka namreč odraču-na od obresti upravne stroške, da vložnik dobi nazadnje 10 -13% in isto dobi tudi v posojilnici.
Ljudje, ne dajte se .preslepiti od navidezno višjih obresti, katere vam ponuja banka! Ce imate kaj denarja odveč, ga vlagajte rajši v posojilnice, četudi samo za kratek rok, ker je škoda, če leži brezplodno doma v predalu. In če posojilnice obrestujejo mogoče za par odstotkov nižje, si moramo misliti, da s tem pomagamo kmetskemu stanu in samim sebi, da ne pride kmet v kremlje judovskih bank. Z denarjem, vloženim v banke in kreditne zavode podpirate judovski kapital in tolpo uradnikov, če pa vložite v posojilnice, ostane denar med kmetskim ljudstvom in pomogate sosedom v potrebah in stiskah, ker dajejo posojilnice kredite skoro za polovico ceneje.
Skrajna drznost.
Dne 21. sveč. se je v Velikovcu v občinski seji pripetil sjučai. ki ,L -značilen za razmere na Koroškem. Učitelj Šistl je predlagal ugovor zoper silo, ki se baje godi Nemcem v Jugoslaviji. O ti sili govoriti se nam zdi preneumno, ker nikjer kaka narodna manjšina ni tako brezpravna kakor na Koroškem Slovenci. A naši Nemci so neumni: v eni sapi kriče, da se jim godi krivica in zahtevajo zoper Slovence neko postopanje, ki ga ni v nobeni kulturni deželi: zahtevajo, naj se učitelji ne nameščajo po strokovni zmožnosti, ne po značaju, marveč po mišljenju. Šistl je namreč v Velikovcu stavil ugovor zoper nameščanje .Jugoslovansko mislečih« učiteljev na Koroškem. Kaj pa bi ti Nemci rekli, če bi se v Jugoslaviji zahtevalo, naj se ne namešča nemško mislečih učiteljev? Nihče ne pozna jugo- ali severno-vzhodno ali zapadno slovenskega mišljenja. Kar se je pri ljudskem štetju štelo nemški, tega nam ne vrivajte zdaj kot Slovence; kdor pa misli slovensko, misli slovensko tudi na Koroškem, kjer
tomobil namreč ni vozil in večina izvoščekov je ostala tudi doma.
4. marca je bil dan, ko je car Aleksander ÌI. dal manifest o osvoboditvi kmetov in zato je ta dan na Ruskem praznik, zlasti za- šole in urade. 5. marca je bila maša zadušnica za vse carje iz rodovine Romanov, torej za šole in urade zopet praznik.
6. marca je bil zapovedan praznik po vsej Rusiji, kajti praznovalo se je slavje tristoletja, odkar earuje na Ruskem rodovina „Romanovi“ (to, kar je v Avstriji rodovina »Habsburg«). Vse pisarne so se morale pismeno obvezati, da nihče ta dan ne bo delal. Vsi hišni posestniki so dobili povelje, da morajo svoj dom o-krasiti s cesarskimi zastavami. Zjutraj ob 8. uri se je peljal sam gubernator (približno to, kar pri vas deželni predsednik) po mestu in o-gledoval, če so razobesili vsi zastave.
Taka stvar se vrši v Rusiji vedno na komando, če ne bi namreč Judje (ali kakor jih tukaj imenujejo „Jevréji“) nikdar ne razobesili zastav. Razume se, da je bila podnevi velika parada, zvečer pa razsvetljava po vsem mestu. Napravili so seveda, kar so mogli, name pa to ni napravilo posebnega vtisa, saj sem videl že drugačne razsvetljave na Dunaju.
7., 8. in 9. marca, to je v petek, soboto in
smo Slovenci doma že 1300 let in bomo tukaj ostali, ali je nemškutariji ljubo ali ne. Kar najodločneje moramo ugovarjati, da bo se na Koroškem štelo komu v zlo, ako je Slovenec! Čas je že, da naši sosedje nehajo s temi Bismarckovimi manirami !
Krik je med Nemci, ker se je namestil vrl. odličen Slovenec, učitelj, koroški domačin, medtem ko se nastavlja na ducate kočevskih uedomačinov! Takšne stvari predlaga učitelj zoper učitelja!
Ko bi kje na Nemškem kaj takega predlagal Slovenec, poslali bi ga s prvim vlakom v norišnico. Takšne so razmere pri nas, v deželi, o kateri izjavlja deželni glavar in enoglasno pišejo vsi nemški listi, da imajo Slovenci vse pravice, kakor Nemci. Le-ta nadutost kriči po zadoščenju in dobro bo, če bodo naši rojaki izven Koroške pazljivo poslušali dogodke izza nemške meje.
Opomniti bo še treba, da se je g. Aichhol-zer namestil v kraju, kjer je več protestantov. Le-te protestante namreč ima vsenemška stranka trdno v roči. In že se je zgodilo, kar je bilo pričakovati: Pobili so učitelju okna in mu priredili demonstracijo! To je nameščenje Urija stotnika.
Zemljiški davek za 1.1925.
Da naši davkoplačevalci tudi letos morejo sami računati zemljiški davek, vam podam pregleden račun, ki si ga shranite:
A.	Pri posestvih, ki imajo po starem čistega donosa 1 do 50 kron, znaša davek: čisti donos od gozda pomnožen (X) s 5000, in čisti donos vse ostale zemlje pomnožen (X) s 3000. oboje vkup da zemljiški davek.
B.	Pri posestvih, ki imajo po starem čistega donosa 50 do 1000 kron, znaša davek: čisti donos od gozda X6000 in čisti donos vsega ostalega posestva X3300, oboje sešteto da zemljiški davek.
C.	Pri posestvih, ki imajo po starem čistega donosa 1000 do 3000 K, znaša davek: čisti donos od gozda X 6200 in čisti donos od ostale zemlje X3300; oboje sešteto je davek.
nedeljo, to so pravi pustni dnevi. Te tri dni so vse šole, vse banke, vsi uradi zaprti. Vendar te tri dni kakih posebnih balov in maskerad ni. ampak te tri dni Rus je in pije doma. Kamor prideš te tri dni, — in te tri dni Rusi ne delajo drugega kot da obiskujejo vse znance, po vrsti enega za drugim — in povsod najdeš mizo pogrnjeno z najrazličnejšimi jedmi in pijačami. To je nekaj posebnega na Ruskem. Tu ni tako kakor pri vas, kjer se jedi in pijače ob obiskih prinašajo polagoma na mizo, ena za drugi). Ne. na Ruskem je že vse na mizi, ko stopiš v sobo in vse ostane zopet na mizi, ko odideš.
Tu stoji dovka, konjak, vino, pivo, limonada, kisla voda, razne vrste klobase, telečja pečenka, svinjska pečenka, nafilan prešiček (tri tedne star — ruska posebnost), divja raca, žolca, prešut, slinik, sardine, goršica, kisle kumare, torta, kolač, krapi, sir, surovo maslo in ne vem kaj še vse.
To vse stoji na sredi mize, in ko prideš, ti prinesejo krožnik in potem moreš jesti, kar hočeš in v kateremkoli redu hočeš. Le dve stvari se vselej sproti nosita na mizo in se morata jesti topli,'to je: „blini“ in čaj. »Blini« je neka posebna ruska jed, ki jo prigotavljajo zlasti pred pustom. To so na maslu pečene male piate (plošče), in ko ti jih prinesejo na mizo.
D.	Pri posestvih, ki imajo po starem čistega donosa nad 3000 K, znaša davek: čisti donos od gozda X 6600 in čisti donos od ostale zemlje X 3300 oboje vkup je davek.
Ali še krajši pregled: {č. d. = stari čisti donos vsega posestva, č. d. g. = stari čisti donos gozda, č. d. o. =- stari čisti donos ostalega posestva).
A. Pri č. d. 1 do 50 K znaša davek : č. d. g. X 5000 + č. d. o. X 3000.
H. Pri č. d. 50 do 1000 K znaša davek: č. d. g. X 6000 + č. d. o. X 3300.
C. Pri č. d. 1000 do 3000 K znaša davek: č. d. g. X 6200 + č. d. o. X 3300.
I ). Pri č. d. nad 3000 K znaša davek : č. d. g. X 6600 + č. d. o. X 3300.
Za leto 1924. je znašal zemljiški davek:
Pri č. d. 1 do 50 K je bil davek: č. d. g. X 5000 + č. d. o. X 2500.
Pri č. d. 50 do 2000 K je bil davek : č. d. g. X 5400 + č. d. o. X 2700.
Iz tega pregleda se razvidi, kako je zemljiški davek zvišan. Omenim še, da mora tisti, ki ima več posestev, čiste donose vseh svojih posestev sešteti in po tem seštetem č. donosu računati davek.
B POLITIČNI PREGLED IH
Avstrija. Delavci in uradniki dunajskih velikopekarn zahtevajo lOodstotni povišek mezd. Vlada je pekarne prisilila, da so cene kruhu znižale, sedaj bodo pa delavci vlado prisilili, da dopusti zvišanje cen ali pa bodo morale tovarne obrate ustaviti. Pekarski pomočnik zasluži sedaj na teden 533 do 541.000 K, pomožni delavec 293.000, kočijaž 407—528.000 kron.
Nemški državni predsednik mrtev. Ebert je pred nedavnem nevarno obolel na vnetju slepiča in trebušne mrene. Operacija je uspela, a stanje se vendar ni zboljšalo. V jutranjih urah 28. februarja je umrl. Friderik Ebert se je po dovršeni ljudski šoli izučil sedlarstva, pozneje je stopil v uredništvo socijalističnega lista, bil nekaj časa gostilničar, potem član državnega zbora in nadadnje državni predsednik. Njegova smrt je napravila v vseh državah globok vtis. Vprašanje nasledstva je še vedno odprto.
Magdeburške manifestacije. Organizacija „Schwarz-Rot-Gold“ v Nemčiji je priredila v Magdeburgu velikansko manifestacijo, ki se je je udeležilo do četrt milijona ljudi. Teh demonstracij so se na izzivalen način udeležili tudi Avstrijci pod vodstvom dr. Deutscha in mani- | festirali za priključitev Avstrije k Nemčiji. '1 e demonstracije so zelo nepovoljne naši vladi, ki sedaj odklanja zanje vsako odgovornost.
jih še poliješ z maslom in smetano. To je zelo silna, močna jed, in vselej se skušajo, kdo bo snedel več blinov. Pravi Rusi jih snedo naenkrat do 30, tujci jih imajo 4 ali 5 dosti. Seveda si pri tem skoro vsi želodec pokvarijo. V No-vorosisku so morali zadnji teden trem delati operacijo in prerezati trebuh, ker so se blinov prenajedli. Ima pa zato tudi pust od blinov ime. Po rusko se namreč pust imenuje „masle-nica“, ker so blini vsi masleni.
Vendar pripovedujejo, da sedanji običaj ni nič proti temu, kakor so pred leti spravljali maslenico. Pred leti so bile cel teden zaprte vse prodajalne, nihče ni delal, cel teden so samo rajali, pili in jedli. Niso pa hodili le znanci k znancem, ampak mogel si iti v vsako hišo in povsod so te pogostili. Zadnja leta pa so začeli tujci hoditi v deželo, ki so pač sprejeli precej ruskih navad, a ravnotako so Rusi sprejeli mnogo tujih navad. Tujci, ki se večinoma pečajo s trgovino, svojim uslužbencem ne dovolijo, da bi cel teden pijančevali in zato so tudi Rusi precej popustili. Vrhutega pa je bila pred nekaj leti na Ruskem vsa hrana silno poceni, skoro zastonj, a zadnji čas se je vse neverjetno podražilo.
Vse iskreno pozdravljam ...
Izzvale so v francoskih političnih krogih zelo neugoden vtis, veliko nezadovoljnost je pa o-pažati tudi nad postopanjem nemških levičarskih strank, ki se pridružujejo vsenemškirn ciljem. Zadnji čas se sliši, da bodo pri naši vladi vsled tega intervenirali diplomatični inozemski zastopniki. Nemci delajo s svojim go-bezdanjem škodo državi.
Konferenca Društva narodov. Dne 7. lil.
se prične v Ženevi 33. zasedanje Društva narodov. Konferenci se pripisuje osobita važnost, ker bo na njej rešeno vprašanje ženevskega protokola, za katerega sta se svojčas toliko trudila Herriot in Macdonald. Društvo narodov bo na tej konferenci razpravljalo o 22 vprašanjih; na prvem mestu je ženevski protokol o razorožitvi. Angleška vlada ga ne priznava in s tem je že v naprej obsojen na gotovo smrt. Vsekakor ga bo zamenila nova pogodba, ki bo zagotovila neko mednarodno varnost. Dalje se bo razpravljalo o vojaški kontroli v premaganih državah, o saniranju Avstrije in Madžarske, o sprejemu Poljske v stalno vojaško komisijo in o vprašanju mesta Gdansko. Važno bo tudi vprašanje narodnostnih manjšin, ker ležijo pri Društvu narodov številne pritožbe o njihovem preganjanju.
Finančne skrbi Francije. Francosko vlado najbolj skrbi nesiguren položaj domačih financ in vprašanje njenega obstoja je v ozki zvezi z utrditvijo franka na mednarodnem finančnem trgu. Preje so skušali izrabiti nesigurnost franka razni inozemski špekulanti, sedaj pa je pričela to izrabljati opozicija, da omaje položaj vlade. Proti takemu boju, ki bi državno gospodarstvo silno oškodoval, bode vlada energično nastopila.
Cankov nasilni režim. Bolgarska je že nekaj časa pozorišče krvavih dogodkov. Bolgarsko ljudstvo je pripravljeno na vsako možnost političnega udejstvovanja in tu prehaja k iz-bruho nezadovoljnost, ki zahteva vedno težke žrtve. Cankova vlada menda misli, da je težko nasilje, zapor in omejevanje ljudskih pravic načelno sredstvo zir potlačitev revolucijonar-nega gibanja naroda. V nobeni državi ni bilo izvršenih toliko političnih umorov kot v mali Bolgarski. V teku poldrugega leta je bilo na Bolgarskem umorjenih 5 ministrov, 25 poslancev, 15 novinarjev, 40 pravnikov, 10 študentov in študentk, 2 inženerja, 2 zdravnika, 30 šolarjev, 140 učiteljev, 5 duhovnikov, 18.000 delavcev in kmetov. Poleg tega se nahaja v zaporih še 30.000 ljudi. Zadnji čas je bilo proglašeno obsedno stanje in vzpostavljena vojaška sodišča.
Boj proti lakoti v Rusiji. V številnih okrajih Ukrajine in severne Kavkazije postaja pomanjkanje živil vedno bolj občutno in obstoja nevarnost, da bo prebivalstvo porabilo vsa semena, katera je dobila od vlade za setev, za lastno prehrano. Sovjetska vlada, ki je uvidela kritičnost položaja in silno razburjenje prebivalstva je svoj prvotni kredit za olajšanje bede tamkajšnjega prebivalstva, zvišala zopet za 3,5 milijona. Sedanje stanje zimske setve je pokazalo, da je treba vsled neugodnega vremena predelati površino več tisoč hektarjev. Da pa se to omogoči, je potreben najmanj kredit v znesku 8 milijonov za nabavo semen za uničeno zimsko setev. Razburjenje prebivalstva v Ukrajini je tako veliko, da se je bati težkih izgredov.
DOMAČE NOVICE
El
Čudna davčna politika. Že lanski fin. minister dr. Kienbòck se je izrazil, da je Koroška najvišje obdačena dežela. Jeseni smo videli, da kmetje vsled prehudih davkov že štrajkajo, kar se prej nikoli ni zgodilo; znamenje, da kmetje ne zmorejo več davčnih bremen. Nemške stranke so se že zbale tega gibanja med kmeti in so zato same priporočale davčne štrajke ali jih vsaj podpirale, da si svoje volilce ohranijo (n. pr. Bauernbund v dolini Gorčice, ali kršč.-soc. stranka v Labudski dolini), letos pa iste stranke s soc. demokrati vred spet zvišajo davke. Hvaležni moramo biti našima poslancema, da sta edina imela korajžo glasovati proti zvišanju. Davkoplačevalci, dobro si za-! pomnite to, pa tudi to, da so se davki zvišali
skoro samo za to, da imajo uradniki in učitelji višje plače, tisti, ki nas trpeti ne morejo!
Povodnji na Koroškem. Poročila iz vseh krajev Koroške govore o velikih škodah, ki so jo napravili vsled zadnjega deža silno narasli hudourniki in reke. Žila je prestopila breg in prevrnil več kozolcev in drvarnic. V Ljubelju v Zilski dolini, vdrla v hiše in hleve ter prekinila ves promet. Metnitz je tako hitro narasla, da je moralo šele orožništvo buditi ljudi, ko so stale hiše že v vodi. Tudi Drava je narasla. Pri Labodu je odnesla zasilni most in poškodovala gradnjo novega. Utrgu oblaka podoben dež v Podgori in na Strugi z nevihto je zasul in odplavil gospodarske naprave ter prevrnil več kozolcov in drvarnic. V Ljubelju in Slov. Plajberku sta napravila nevihta in dež mnogo škode na lesenih strehah, cestah in potih, gozdovih in njivah. Pavlu Šašlu je odnesel veter pol strehe 30 m daleč. Zelo so trpeli tudi gozdovi.
Staršem in vsem, ki imajo dobro voljo.
»Koroški Slovenec" je že večkrat priporočal, da bi kolikormogoče širili dobre časopise. Sedaj, ko je upravništvo „Kor. Slov." tako uredilo, da lahko v Celovcu naročimo lista »Prerod" in »Mladi junak", prosim vse družinske očete in matere, da bi bili svojim otrokom tako dobri in imeli do njih toliko ljubezni ter jim naročili »Mladega junaka". List ima mnogo slik, da se bo otrokom takoj prikupil. Njegova pisava pa svari mladino pred alkoholom in tobakom. Tudi »Prerod" bi moral priti v vsako družino, osobito ker alkohol danes po mnogih družinah strašno gospodari. Poznam tridesetletnega moža, ki v pijanosti niti svoji potrebi ne more več ugoditi. Pa boste rekli, denarja nimamo. Izpijmo toliko litrov alkohola manj, da si prihranimo to malo vsoto. »Prerod" in »Mladi junak" pa bosta našo mladino vzgojila versko in čednostno, da boste imeli veselje nad svojimi otroci. Sicer pa smo vsi dolžni nekoliko žrtvovati za svojo izobrazbo in izobrazbo naše mladine.
Bilčovs. (Naši napisi pri obrtnikih.) Po zveznem zakonu je po 31. XII. 1924 obvezan vsak obrtnik označiti hišo, kjer izvršuje svojo obrt, z javnim napisom, ki naj nosi ime obrtnika in stroko, katero izvršuje. Seveda tudi pri nas smo morali take napise napraviti. Zvezna postava ne predvideva, kakšen naj bo napis, slovenski ali nemški, ali naj bo na prvem mestu nemški ali slovenski. Ker je naš kraj popolnoma slovenski in nimamo tukaj nobenega Nemca domačina, ni nihče mislil, da bo storil kak velik greh, če postavi slovenski napis na prvo mesto. Toda okrajni glavar v Celovcu. Wolsegger» je pa bil drugačnega mnenja. O-rožnikom je dal stroga navodila, naj strogo pazijo na to, da se napisi povsod napravijo, seveda če le mogoče samo nemški, kjer so pa ljudje še bolj trmasti, naj pa orožništvo vpliva, da pride nemški napis na prvo mesto. — Res, napravili so se napisi, in oh gorje, slovenski napisi so bili ponekod na prvem mestu. To je bil greh, to je bil strašen prestopek; ko je bil slovenski duhovnik, grede na spoved obstreljen, orožništvo gotovo ni tako tekalo sem in tje kot radi slovenskih napisov pri nas. Orožniki so ugovarjali, da je uradni jezik nemški. Res smešilo, kmalu bomo morali še kihati v uradnem jeziku. Tudi se je povdarjalo, da morata biti oba napisa pisana v enako velikih črkah. Bogve, če bi kak orožnik imel kaj proti, če bi imel kdo slovenski napis manjši od nemškega. — Daši po hočejo slovenski zemlji na Koroškem dati čisto nemško lice, naj pomnijo, da s takim ravnanjem nas Slovencev ne bodo ponemčili. Temnejši naj so oblaki s tem večjim upanjem verujemo, da pride enkrat veter, ki jih bo razpršil.
Zgornje Trušnje. Na tukajšnji pošti se je pred kratkem dogodilo, da je poštni uradnik osebo, ki je prišla po »Koroškega Slovenca" takole nahrudil: »Schamem Sie sich nicht, diese Zeitung zu bestellen? Das ist ja nur fUr die Čušen" itd. Prav ta uradnik pa je svojčas na vso moč nudil našim ljudem »Koroško Domovino" in to tudi med uradnim poslovanjem. Pa ne samo to, čudimo se le, kaj poštnega uradnika briga, kaj ljudje berejo. Naj bi se raje pazilo na vestno uradovanje, da bi ne bilo toliko pritožb. Sicer je pa vse sovraštvo do Sloven-
cev nepotrebno. Sturm je prišel in bo odšel, naš rod pa ostane.	Nekdo iz ljudstva.
Skocijan v Podjuni. (Konjska bolezen.) Veliko gospodarsko nesrečo povzroča letošnjo zimo bolezen črnega scanja pri konjih. Strašno so udarjeni kmetje v velikovškem okraju, v grebinjskih in klošterskih gorah, v pliberški o-kolici in gotovo tudi po drugih krajih na Koroškem. Tudi naša okolica je bila radi te in drugih konjskih bolezni močno prizadeta. Dva lepa konja sta poginila Kuglerju v Sinči vasi, prvovrstne plemenske kobile, toplokrvne Sturmu na Lancavi in Skudniku v Straži vasi. Glavni vzrok je prehlanjenje in to, ker se konji premalo gibljejo, česar letos niso mogli, ker ni bilo snega in sanenca. Da bi pri gospodarstvu ne bilo nesreč, ako našega kmeta ne bi tlačili davki in socijalna bremena — bolniška blagajna —, ako bi bile boljše poselske razmere, bi kmetovanje ne bilo hudo.
Grebinj. (Razno.) Načelnik požarne hrambe je govoril pri občnem zboru, da ni resnica, kar kmetje govore, da mora iti požarna hramba gasit, če kje gori. To se kmetje presneto motijo. Mi gremo gasit če hočemo, taka je enaka pravica za vse. Če se pa pobira denar za požarno hrambo, tedaj pa ja najdejo vsakega siromaka. — Občinska pisarna se je preselila v Mornarjevo hišo, ki je bila poprej last g. Škrleca, kateremu so odvzeli obrtniško pravico in ga tako popolnoma uničili. Zdaj so naši burgarji kupili hišo za občino. Ta hiša je več ko sto milijonov predraga, in občina je morala v banki najeti posojila 150 milijonov po 24%, da bomo plačevali vsako leto 36 mi-mijonov obresti, a to je še premalo. Hočejo še najeti posojilo, da bi naredili iz svinjakov hišo za uboge. To bomo plačevali kmetje in delavci.
Žeiinje pri Velikovcu. Sicer na slovenskem Koroškem nihče ne more biti zadovoljen s tem šolskim sistemom, prav posebno nezadovoljne pa se čutimo Slovenci severno Drave. Tu se ponemčuje in ubija blažena nemščina s polno paro v glave slovenskih otrok. Kar naenkrat naj bo vse nemško; zdi se, da bi se učitelju prav dopadlo, ako bi otroci še svojih staršev ne nagovarjali več slovenski. Zadnjič je prišlo v tuk. šoli do pretepa med šolarji zaradi teh norčij, zato je lahko umljivo, da mnogo staršev ne soglaša s temi razmerami. Otrokom se namreč dajejo prav brezprimcrne obljube, ako bodo nemški govorili, ker pa seveda ta ali oni noče, morda se spozabi, in že je prestopek tu. Mi najraje vidimo, da se naši otroci dostojno vzgajajo, da bodo ubogljivi in delavni, trezni in varčni in ne v zadnji vrsti tudi verni. Nemščine se bodo še itak zadosti med poukom navadili. Ako je učitelju na tem, da ga razumejo, jim lahko marsikaj po domače, t. j. slovensko pove.
Od ceste Škofiče—Št. lij—Št. Jakob v Rožu. Ze pred vojno se je delalo na to, da se zgradi cesta, ki bi vezala južno stran Vrbskega jezera s Št. Jakobom v Rožu oziroma s Pod-roščico, a vojna je ta načrt prekrižala. Ko so po končani vojni Jugoslovani te kraje zasedli, je jugoslovanska uprava na željo tukajšnjega prebivalstva začela graditi cesto ter je isto tudi od Drave do vasi Paprače pri Škofičah dokončala ter s tem glavni del projektirane ceste, ki teče deloma po zelo slabem terenu, moderno izpeljala. Ko so prišli po plebiscitu naši kraji pod Avstrijo, smo mislili, da bo koroška uprava ta majhni nedograjeni del ceste tud: dokončala ter da bo dala posestnikom za odstopljeno zemljo primerno odškodnino in pustila odpisati davke, kakor se je posestnikom pred zgradbo ceste obljubilo. Če bi naša uprava vse to storila, bi se ne dogodilo kakor zadnjič, da je neki posestnik omenjeno cesto zaprl. Apeliramo na vlado, da se še ostali del ceste dogradi, da se posestnikom za odstopljeno zemljo da primerna odškodnina in da se jim za to zemljo davek odpiše, kar gotovo ne bo preveč stalo. Bil bi to kulturen škandal, če bi se pustila cesta, ki je najmodernejše izpeljana, zapreti, ko se na drugi strani izdajajo za razne veliko manj potrebne pote težki milijoni.
Globasnica. (Razno.) Kakor drugod smo obhajali tudi v naši občini mnogo porok. Med drugimi omenimo le poroko Luke KordeŠa v
Podjuni, ki si je izbral nevesto v Kokju pri pd. Pogaču. Mlademu paru želimo obilo sreče. — Ker se nasprotniki zabavajo s plesnimi veselicami, ki nikakor niso podučljive, še manj pa koristne, zato so naše društveni igralci uprizorili na praznik sv. Treh kraljev dve igri, in sicer so predstavljali igro „Stari in mladi" in „Na Betlehemskih poljanah" in ker je treba zdaj o pustnem času tudi nekaj zabave, so nam pokazali, kaj pomeni „Moč uniforme". Vsak, ki je gledal to igro, se je pošteno in iz srca nasmejal, samo škoda, da je bilo slabo vreme, da se ni moglo še več ljudi tako veselo zabavati. Fantje in dekleta, le tako naprej in pokažite nam še večkrat kaj koristnega in lepega!
Bela. (Posojilnica.) Članom posojilnice za Belo in okolico v Železni Kapli se naznanja, da se vloge izpod 10.000 kron (1 šiling) v bodoče ne bodo več obrestovale. Prizadeti naj dotične vloge dvignejo ali pa izpolnijo na najmanjšo svoto, to je 10.000 kron. Oni, ki so prejeli pred in med vojno posojila, naj ga čimprejc vrnejo, ker je za nje trenutek ugoden in se posojilnici olajšajo računi. Hranilne vloge se še nadalje obrestujejo po 15 od sto in je želeti čim več vlog, ker je mnogo popraševanja za denarjem.	Odbor.
Škocijan. Kakor drugod je tudi letos pri nas pust mirno potekel. Precej pridno smo se ženili : Murk v Št. Lorencu s Petelinovo Pepko, Nagelnov oskrbnik v Velikovcu s Pavlino Bričko, Živov Janez v Spod. Vinarah z Marijo Zelenik, Matic na Žamanju je postal Krasnik Filip, ki je vzel vdovo Heleno Picej, Trinklov Janez na Jezernici si je izbral za družico Suzano Urh v Sinči vasi, mladi Valentejevi hčerki pri Sv. Neži v šentrupertski fari se je zdopadel Zrnov Jakob v Voglah in tudi Lavrejeva hiša v Št. Lorencu je dobila novega mladega gospodarja Jos. Miillerja iz Mohlič. Sedem parov v pustu za škocijansko župnijo je lepo število. — Letošnji pust nam tudi smrt ni prizanesla. Sedemkrat je zamahnila po naši fari na raznih krajih. Utonil je v jozen; Adolf Ruh, umrla je Maroltova Franca, ob velikanski udeležbi ljudstva sta bila pokopana dva priprosta delavca Alojz Mohor, Rušov hlapec v Podgradu in železničar Jos. Polcer v Šmarkežu.- Mučnega trpljenja in pomanjkanja je bila rešena Hale-pova Uršula. Kakor povsod se tudi pri nas čredi žalost in veselje. Solnčni dan pri raznih škocijanskih shodih je bil shod kmetijske podružnice pri Pukartu dne 22. februarja dopoldne. Govoril je stvarno potovalni učitelj za sadjerejo g. Klein iz Celovca. Vsaj ta govornik ni hujskal, drugače pa skoro vsak hoče ' pritisniti našim Slovencem kako zaušnico. Ljudje počasi uvidevajo, da od zmerjanj in šuntarije nič nimamo, zato pa se shodov, četudi poučnih, izogibajo.
Žlebnje. Cetinjakova Mici se je naveličala samskega življenja in si poiskala Kapavega Tonija za ženina. Bilo srečno!
Škofiče. (Pogreb.) Dne 13. februarja je bil tukaj pogreb Janeza Kruschitza, železničarja iz j Beljaka. Na prošnjo njegove žene bi imeli peti pri pogrebu slovenski cerkveni pevci; bil je pa tudi naprošen tukajšnji nemški (?) pevski zbor pod vodstvom nemškega učitelja Kobana, kateri je pred pogrebom poslal enega člana k ženi umrlega z grožnjo, da njegov zbor ne poje, če bodo peli slovenski pevci. Mi ne vemo, ali ima Koban tako sovraštvo do nas Slovencev ali pa je imel strah, da bi Slovenci boljše zapeli in osramotili njegov zbor. Sporočamo mlademu Kobanu, da mu ni treba misliti in še manj upati, da bo on kot nemški učitelj v naši slovenski župniji komandiral z nami, ko živi od naših žuljev. Pri tem smo se ravnali mi po starem pravilu: Pametnejši odneha!
Bilčovs. (Pogreb.) Tukaj smo pokopali dne 21. II. zemeljske ostanke pd. Strajnika, ki se je pred petimi meseci ponesrečil in utonil v Dravi Našli so ga v Dravi blizu Kožentavre. Pogreba se je udeležilo veliko faranov, kar znači, kako je bil od vseh čislan. P. v m.
Bilčovs. Občni zbor izobr. društva „Bilka“ se vrši dne 8. marca ob pol 3. uri popoldne v Pomočevi gostilni v Bilčovsu. Vsi člani so I vabljeni, naj gotovo pridejo.
B DRUŠTVENI VESTNIK H
Št. Jakob v Rožu. V nedeljo dne 15. marca se vrši ob 3. uri popoldne v prostorih Narodnega doma občni zbor tukajšnjega izobraževalnega društva. Dolžnost vseh delavnih in podpornih članov je, da se občnega zbora udeleže!
Št. Janž v Rožu. Tukajšnje izobraževalno društvo sklicuje za nedeljo dne 8. marca ob pol 3. uri pop. svoj redni letni občni zbor k Ti-šlarju v Št. Janžu.
Škocijan. (Igri.) Na pustno nedeljo so nas z dvema kratkočasnima igrama razveselili naši fantje in dekleta. Dali so: Sokratov god in Županovo Miciko. Vsi so jo pogodili prav dobro, samo to so hvalili Boga vsi omoženi in še prosti, da ni več na svetu hudobnih Ksan-tip, kot je bila Sokratova žena. Ker je bilo slabo vreme in povsod godci, udeležba topot ni bila tako obilna, kakor na novega leta dan.
Sveče. Tukajšnje izobraževalno društvo je dne 15. in 22. februarja uprizorilo lepo igro „Moč uniforme". Naši igralci so vsi brez izjeme mojstrsko igrali. Posebno lep vtis je napravilo fino sviranje godbe med igro, s katero se je ujemalo izvrstno petje posameznih igralcev. Bilo je zopet enkrat slišati mile in lepe glasove sveških pevcev, ki spadajo gotovo že med prve v slovenskem Korotanu. Svečani, le tako naprej, upamo, da se zopet kmalu oglasite!
Podjubelj. V nedeljo 15. februarja je imelo tukajšnje izobraževalno društvo svoj II. redni letni občni zbor. Kljub slabemu vremenu se je zbralo 70 članov in gostov. Le škoda, da ni bilo čg. Starca, ki nam je obljubil priti, česar mu pa ne zamerimo, ker se v takem vremenu ni bilo mogoče podati na daljšo pot. Tajnik je poročal o delovanju v preteklem poslovnem letu; društvo je imelo od 14. julija 1924 3 sestanke, 4 odborove seje ter uprizorilo igro „Sanje". Blagajna izkazuje 1,542.000 K dohodkov in 1,156.000 K izdatkov. Soglasno se je dala zaupnica staremu odboru z malo izpre-membo. Nova sta: Matevž Šlemic kot podpredsednik in Miha Selaher kot pregledovalec računov. Članarina za tekoče leto znaša 5000 K. Preplačila na članarini se odstopijo tiskovnemu skladu »Koroškega Slovenca". Po živahni debati se je občni zbor zaključil. Veselih obrazov smo zapuščali drug za drugim naš „Dom“ s trdnim sklepom, da hočemo v letošnjem letu žrtvovati vse naše moči v korist našega društva in našega zatiranega naroda.
S® GOSPODARSKI VESTNIK®
11/.im cene: Dunaj, Celovec, Velikovec: Žito: pšenica 5500—5600, 6200, 5200; rž 5000 do 5150, 5800, 5000; oves 3950—4050, 3600, 3500; koruza 3050—3150, 4400, 3600; krompir 1600—1700, —, 1800 K za kilogram. Krma: sladko seno 125—150.000, 90.000, —; kislo 80—85.000,	75.000, — ; slama 70—72.500,
60.000, — K za metercent. Klavna živina (Dunaj, Celovec): voli 12—17.500, 15—16.000; biki 12—17.000,	12—15.000; krave 11—15.000,
10—14.600; telice —, 15.000; klobasarice 6500 do 11.000, 8—10.000; teleta 20—26.000, 14.000 do 18.000; mesne svinje 18—23.000, 18.000 do 22.000; pitane svinje 22—25.500, 20—24.000 K za kg žive teže.
Borza. Dunaj, 3. III. 1925. Dinar 11,34, lira 28,60, dolar 703, češka krona 20,94, nemška zlata marka 167,50, poljski zlat 133,40 grošov.
Curi h, 3. III. 1925. Avstrijska krona 0,007335, dinar 8,30.
SLOVENCI!
Pomnile, da smo bili mi prvi na Koroškem
UBI NAŠE KNJIGE 11
Vabilo Družbe sv. Mohorja.
Setve čas je tu; treba bo sejati, če hočemo kaj žeti. Tako se bode kmalu glasilo v našem domačem gospodarstvu. Tako pa se tudi sedaj v duševnem oziru glasi klic Družbe sv. Mohorja svojim cenjenim družbenikom. Človeku ne zadostuje samo telesni živež; ker je duševno-telesno bitje, stvarjeno za večnost, potrebuje še prav posebno duševnega živeža, to je nauka za svoj dušni, časni in večni namen. Poleg domače družine, cerkve in šole mu nudijo potrebni nauk zlasti primerne, dobre knjige. Slovencem oskrbuje take knjige že skozi več ko na- , vadno človeško dobo (75 let) naša slavna
Družba sv. Mohorja.
Koncem meseca svečana in začetkom prihodnjega sušca meseca se končuje nje setev, v jeseni pa pride nje žetev. Slovenci in Slovenke, ki hočejo v jeseni prejeti Mohorjeve bukve, se morajo, ako se še niso, sedaj takoj zglasiti pri gg. družbenih poverjenikih. Zakaj gg. poverjeniki imajo do 5. sušca meseca odposlati Družbi na Prevalje imenik vpisanih članov z njih članarino vred. Na podlagi priglašenega števila potem Družba ugotovi število knjig, da jih da natisniti ne premalo, ne preveč. Drugače bi lahko trpela veliko škodo.
Zato vas sedaj Družba sv. Mohorja lepo prosi: Ne zamudite, dragi koroški Slovenci, ne ; prezrite pravega časa! Družbi in vam bi bilo | žal, ako bi poz-neje knjig ne dobili več.
Družbeni koledar napoveduje za letos tc-le štiri knjige kot redni letni dar:
1.	Koledarzaleto 1925. Obeta tehtne, času in potrebam primerne članke, berilo za pouk in kratek čas.
2.	Večernice. Te prineso daljšo povest: V graščinskem jarmu, ki se godi v dobi tlačanstva pred letom 1848. Spisal jo je Fr. Ja k 1 i č, pisatelj se je naročnikom M 1 a-dike lani prikupil z zgodovinsko povestjo: Zadnja na grmadi. Gotovo bodemo i to povest radi čitali.
3.	Travništva drugi, to je zadnji snopič. Za dobro gospodarstvo bode to prekorist-na knjiga, ki vam z obema snopičema vkup vezana ostane pri hiši za vso poznejšo dobo.
4.	Apostoli gospodovi, 11. del. Oba dela vkup vezana bodeta tvorila knjigo, ki se naj hrani, da bodo še poznejši rod seznanjala z očeti svete vere in cerkve apostolske.
Te štiri knjige dobé vsi Mohorja n i za 1 e t n i n o 20 dinarjev ali 22.000 avstrijskih kron.
Priporočata pa se za doplačilo še ti-Ie
dve kniitn :
V V Cl orv.il* * ------
zmote in napade resnici nasprotnih sil. Priporočamo jo torej vsem vrlim Mohorjanom, ker se nje namen popolnoma zlaga z versko-pouč-nim namenom Mohorjeve družbe. Doplačila za njo je plačati ali 12 dinarjev (zdaj krog 14.000 kron) za mehkovezan, ali pa 17 dinarjev (zdaj krog 20.000 kron) za tvrdovezan izvod.
Še je čas, a zadnji čas Hitimo torej takoj, da ne zamudimo obroka. Čim obilnejša bode sedaj setev, tem obilnejša in lepša v jeseni žetev, ki bode razveseljevala srca slovenska.
Ne pozabimo tudi duhovnih dobrin (kakor vsakdanje sv. maše), ki jih nam nudi Mohorjeva družba ter je zaslužujejo Mohorjani z družbeno molitvijo ter dobrimi deli.
m RAZNE VESTI M
Drobne vesti. Neki delavec na Angleškem je tožil svojo ženo, ker že šest let in pol ni spregovorila besedice z njim. — Pri Kalkuti (Indija) so v želodcu ujetega krokodila našli polno srebrnih in zlatih ženskih okraskov;
ženske je bil krokodil požrl.----Sodišče v
Bejaru na Španskem je obsodilo nekega občin-
skega uradnika na 308 let ječe. 21 listin je ponaredil, za vsako je dobil 14 let, 8 mescev in 1 dan, skupaj 308 let. Župan je bil obsojen na 396 let in 27 dni. — Francoska je uvedla enoletno vojaško službovanje. — Na otvoritveni seji parlamenta v Novi Fundlandiji je izjavil min. predsed., da je finančni položaj te dežele tako ugoden, da vlada* lahko opusti carino na meso in petrolej in da osebne dohodnine sploh več ne pobira. — V rudniku Sulivan v Ameriki se je zrušila v nekem rovu stena in pokopala pod seboj 51 rudarjev. — Na vojaškem vežbališču v Draždanih v Nemčiji je eksplodirala bomba in težko ranila 2 moža in 2 konja. — Lansko leto je bilo v dunajskem krematoriju upepeljenih 1424 mrličev. Število se stalno stopnjuje.
Na Dunaju imajo za sneg poseben parni topiini stroj, ki spremeni v eni uri 40—50 kubičnih metrov snega v vodo. — Veliki štrajk je izbruhnil na Uralu. Štrajka okoli 100.000 delavcev. Delavci so ubili doslej nad 40 tajnih policistov. — Vodja švedskih socijalistov, Bran-ting, je umrl. — Avstrijski krvnik Lang, ki je obesil med vojno toliko Slovanov, je na Dunaju umrl. — 21. februarja je bilo na Koroškem podpiranih 5802 brezposelnih. — V Mariboru je 26. febr. umrl dr. Anton Medved, profesor verouka na mariborski gimnaziji, ki je znan tudi nam po knjigi „Anton Martin Slomšek41, ki jo je izdala Družba sv. Mohorja. — Hajduk Čaruga in njegov pomagač Prpič Veliki sta bila 27. febr. v Osijeku obešena.
Švicarsko ženstvo za brezalkoholne pijače.
zadnjem času se švicarsko ženstvo živahno udeležuje protialkoholnega gibanja. Na vzpodbudo ženstva je bilo v Švici ustanovljenih že več protialkoholnih ljudskih domov, ki služijo kot okrepčevalnice in prenočišča za domačine in tujce. Oskrba v takih domovih je izvrstna in kot postrežnice so nameščene le take ženske moči, ki same sodelujejo v živahni protialkoholni borbi. Sprejemati napitnino je postrežni-cam strogo zabranjeno. V takih domovih se ne smejo točiti niti lažje alkoholne pijače, ampak le čaj, mleko, kava, kakao in jabolčni sok. Nadalje imajo gosti teh brezalkoholnih okrepčevalnic na razpolago številne časopise in raznovrstne igre. Cene so zmerne. Vse časopisje hvali to moderno švicarsko napravo in poziva tudi ženska društva v drugih državah, da sledijo vzgledu svojih švicarskih tovarišic.
Naprodaj je novodobni
čebelnjak s
nekaj panjev čebel. Lstotam se dobi tudi dobro
harmonika
Luli* s. Cena .po dogovoru. Naslov pove uprav-
miiVO tista.	gg
Vabilo
36	na
letni občni zbor
Slov. kršč. socijalne zveze za Koroško
v četrtek, dne 12. marca dopoldne ob 10. url v Celovcu, Vetrinjsko obmestje 26, pritličje desno s sledečim sporedom :
1. Govor o notranjem društvenem življenju, j 2. Poročilo odbora.
3.	Volitev novega odbora.
4.	Slučajnosti.
Vsako društvo naj pošlje vsaj enega zastopnika, ako le mogoče, pa več !
K obilni udeležbi vabi
odbor S. K. S. Z.
Čitajte in razširjajle
oreškega Slovenca!
Vabilo
na
XXII. redni občni zbor.
Posojilnice v Mariji na Žili, ki se vrši dne 19. marca 1925 pri Kržišniku v Malem selu ob 10. uri dopoldne s sledečim dnevnim redom :
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1924.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Ako ob navedeni uri ni zbrane zadostno število članov, se vrši pol ure pozneje drug občni zbor z istim dnevnim redom, ki sklepa neglede na število članov. — Občnega zbora se udeleži tudi g. poslanec Poljanec in bo predaval o gospodarskih vprašanjih.
K obilni udeležbi vabi odbor. 35
Slovanska zavarovalnica na Dunaju
zavaruje proti požaru, odgovornosti, nesrečam na železnici, vlomu, za življenje itd
Slovanska zavarovalnica
zavaruje pod najugodnejšimi pogoji z naj-nižjimi premijami.
Slovanska zavarovalnica
nudi članom Pol. in gosp. društva znaten popust.
Samo pri Slovanski zavarovalnici
bodo zvišali zavarovalnino in se nanovo zavarovali slovenski posestniki.	38
Obrnite se takoj na zastopstvo Slovanske zavarovalnice, Celovec, Viktringerring štev. 26.
Vabilo.
izobraževalno društvo za Podljubelj in okolico uprizori igro s petjem v petih dejanjih
Sanje
dne 15. marca t. 1. ob pol 3. uri
v Cingelcovi dvorani na Trati pri dinjah.
Vsi ljubitelji poštene zabave prisrčno vabljeni.	Odbor.
Vm	. | ■ i '>	, 4
Tovarniška zaloga usnja
Julijus Blass
Celovec, Novi trg štev. 4
ima v zalogi vse kožne izdelke ter kupuje in prevzema v delo sirove kože.

Inserirajte v Koroškem Slovencu!
Lastnik: PoL m . osp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdajatelj in odgovorni urednik: ž inkovski Josip, typograf, Dunaj, X., btteu-reichgasse 9. — Tiska II d o va tiskarna Ant iVlachàt in družba, (za tisk odgovoren Jos. Žlnkovskjlj, Dunaj, V., Margaretenplatz 7.