sLo\)ensk<\
FOR A FREE SLOVENIA
"...Njihova (medijev) vloga je, da so pošteni, upoštevajo le dejstva in so karseda točni. Ljudje imajo potem bolj ali manj zanesljive informacije, na osnovi katerih se lahko odločajo koga bodo volili in kdo jih bo predstavljal v vladi." Katherine Graham, pred kratkim umrla lastnica Washington Post.
leto li (51)
december 2001
st. 1 no. 1
OB OSEMDESETLETNICI ROJSTVA
FRANCETA BALANTIČA
Po Prešernovem letu, posvečenem 200-letnici rojstva najbolj znanega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, je primerno, da se spomnimo letos našega sodobnika, dolgo zamolčanega pesnika Franceta Balantiča.
France Balantič, največji pesnik medvojne dobe, seje rodil v Kamniku 29.novembra 1921. Izhajal je iz delavske družine, bil je prvorojenec in imel Se dve sestri. Na materino željo je odšel v ljubljanske šole, obiskoval klasično gimnazijo, se vozil vsak dan od doma v Ljubljano z vlakom.
V višji gimnaziji gaje pritegnila literatura in slovanski jeziki, našel je stik s sošolcem Francetom Kremžaijem in po njem spoznal vrsto mlajših umetnikov in kultirnih delavcev. Bil je član umetniškega kluba KROG, ki so ga leta 1940 ustanovili arhitekt Vladimir Gajšek, Mitja Goreč, Nikolaj Jeločnik Jože Osana, Karel Rakovec in Mitja Sarabon Med člani so bili tudi Vasilij Melik, Primož Ramovš, Marijan Tršar, Severin Šali in nekaj njegovih sošolcev.
Gledališki odsek Kroga je vodila igralka Mila Šaričeva, ki je izbrano uvajala v osnove slsoveneskega verza gledališke igre. ( Po vojni se je morala
dramska skupino in pred
sodiščem zagovaijati in bila tudi kaznovana, ker je hvalila Balantiča in recitirala s ponosom njegove verze. ). Balantič, kot mistik in pesnik, se je globlje zavedal usodnosti, ki je zajela njega in narod, je bil tiste dni poln domotožja, bolestnosti in tesnobe, ki so se odražale v njegovem delu.
Junija 1942 je bil Balantič, z drugimi fanti iz Most, ob italijanskih racijah odpeljan v internacijo v Gonars, kjer je ostal ob groznem stradanju in osamljenosti db novembra istega leta. Tam je doživel in zasnoval Gonarske sonete.
Balantičeva življenska pot po vrnitvi iz Ganarsa do nasilne smrti v ognju v Grahovem je bila kratka Februarja 1943 se je pridružil prijatelju Francetu Kremžaiju, ki je poveljeval enoti vaške straže v Grahovem pri Cerknici. Z njim je doživel oblego Pudoba in se rešil v Ljubljano. Nato se je pridružil domobrancem, a kmalu zatem odšel s Kremžaijera na postojanko v Grahovo. Toda že 23. novembra istega leta so bataljoni Tomšičeve brigade obkolili Grahovo in naslednjega dne uničili postojanko. V ognju je med 43 žrtvami zgorel tudi pesnik France Balantič., en teden pred svojim 22.rojstnim dnevom. Njegovi zogleneli posmrtni ostanki so bili z drugimi pokopani na gahovskem pokopališču.
France Balantič je bil eden izmed avtorjev, ki so ostajati v Sloveniji zunaj literarnega življenja in zunaj literarnih obravnav. Za njega je bilo takorekocec izgubljenih vseh 45 povojnih let, v katerih je bil izločen iz domače javnosti, toda živel je z mladino, kije skrivaj prebirala njegovo poezijo, čeprav prepovedan doma in ga pod komunizmom ni bilo mogoče tiskati.
Balantič je živa in vredna beseda, polna mladostnega čustva, ki nosi v sebi prvine kaotičnega rasa. Njegova pesem, rahločuten in neomadezevan izraz vrhunskega oblikovalca slovenske besede, živi naprej in se vključuje med najvidnejša dela slovenske ustvaijalnosti.
Balantič je pripravljal rokopisno zbirko Muzevna sem steblika spomladi 1942. Ljudska knjigama je knjigo odkupila , vendar je ni nikoli natisnila. Glavne teme njegove poezije so bile: ljubezen, smrt, čas in Bog.
MARUAN TRŠAR: FRANCE BALANTIČ
Balantičeva poezija raste iz doživetja konkretne zgodovinske in družbene stvarnosti, s katero se ne istoveti neposredno , ampak ga refleksivna poetična narava usmeija v vizijo intimne, mistično doživete tragedije.
Kmalu po pesnikovi smrti je dr. Tine Debeljak zbral vse njegove pesmi in jih maja 1944 natisnil v knjigi pod naslovom V OGNJU GROZE PLAPOLAM.
Istega leta ^e po smrti je bil Balantič v javnosti recitiran na literarno- glasbenem večeru pesnikov in pisateljev domobrancev v ljubljanski Drami, v korist beguncev zDolenske.
Od prireditev, posebej posvečenih Balantiču, je omeniti Balantičev spominski večer, ki so ga priredili pesnikovi prijatelji 9. junija 1944 v ljubljanski Drami. Spominsko besedo je spregovoril dr. Tine Debeljak. Balantičeve pesmi je recitirala Članica Drame Mila ŠariČeva, operna pevka Franja Golob pa je prvič pela Jožeta Osane izvirno skladbo na Balantičevo pesem Zasuta usta.
V zbornik Zimskejjomoci (ljubljena 1944) je pesnik in sošolec Mitja Sarabon v spomin na prijatelja Balantiča prispeval elegijo " Mrtvemu pesniku", Nikolaj JeloČnik pa Črtico "Ognjena smrt Franceta Balantiča",
Po vojni se je Balantičev kult prenesel v taborišča, nato pa se tradicija Balantičevih spominskih večerov obnavlja v Argentini. Prevodi njegovih pesmi se pojavljajo v poljščini(1946) , v španščini (1953) in v angleščini (1956). Pesnitev posvečeno Balantiču v slovaskem jeziku je napisal pesnik Rudolf Dilong v Rimu januatja 1946.
Mnogo je bilo zapisov in študij v knjigah in revijah o Balantiču in njegovem delu. Naj omenimo samo nekatere: Marijan Tršar: Spomin na Franceta Balantiča in moje ilustracije njegovih pesmi.;- Tine Debaljak: Balantičev sonetni venec sonetnih vencev (Gonarska beležnica) Dom in svet (1944);- Vinko Behčič: Moj
spev je lahak kakor javorova semena(1957); - Vladimir Kos: Moj vtis o branju Balantičevih pesmi, Meddobje, Buenos Aires (1959); - France Papež: Poezija in mistika Franceta Balantiča (1968); - Anton Slodnjak: Slovensko slovstvo, Mladinska knjiga , (1968), Ljubljana;" Alojz Rebula: Stilni problemi v slovenski prozi, Most-Trst (1966); Boris Paternu: Slovenska književnost 1945-65, I. knjiga (Lirika) Ljubljana (1967); France Pibemik: Epitaf na grobu zavrženega pesnika (1971) Maribor;- Franc Zadravec: Zgodovina slovenskega slovstva (1971) Maribor.
Največji del Balantičeve rokopisne literarne ostaline je v Arhivu Slovenije, manjši del hrani pa družina Balantič-Jesernk v Kamniku.
Naj še omenimo knjižne izdaje o Balantičevem življenju z njegovo zbrano poezijo - v kronološkem redu: V ognju groze plapolam (Tine Debeljak, Ljubljana
(1944), Venec (bibliofilska izdaja, Ljubljana 1944, France Balantič (Tine Debeljak, Buenos Aires 1956),Muzevna steblika (Mitja Mejak, Ljubljna, 1966). Zanimivo za to izdajo: CELOTNA NAKLADA JE BILA UNIČENA - za taka dejanja seveda ne moremo reči, da so del nase kulture, - da so nekaj na kar smo lahko ponosni!! - - potem je izšla v Celovcu miniaturka s spremnim besedilom Pavla Borštnika z naslovom Pesmi (1967); nadalje Zbrano delo (France Papež, Buenos Aires 1976 in še enkrat Muzeva Steblika (Mitja Mejak, Ljubljana 1984) Izredno zanimanje pa je pokazal za Balantičevo ustvarjanje pesnik, pisatelj in publicist - profesor France Pibemik, ki je kot gimnazijec skrivaj bral "prepovedanega pesnika"( in to naj bi bila kultura!).Pripravil je monografijo Temni zaliv Franceta Balantiča (Ljubljana 1989 in 1990), uredil in opombe napisal h knjigi Zbrane pesmi (Ljubljana 1991) in uredil ter spremno besedo napisal knjigi Tihi glas piscali (Celje, 1991) Omenja tudi Franceta Balant&a v antologiji padlih, pobitih, prepovedanih, zamolčanih in pozabljenih književnikov (kakšna ne-kultura!), v knjigi z naslovom Jutro pozabljenih (Celje 1991), z uvodnimi Balantičevimi verzi
"Ležim v dolini tiho, tiho-v dolini mrzel je večer in pust-pri meni noc je in mi svetijoi, lep je molk s prstjo zasutih ust!"
Kot smo že omenili je bila Balantičeva lirična poezija navdih glasbenim ustvaijalcem. Alojzij Grzinič je uglasbil pesnikov XIII. sonet iz Venca (avgust 1957), skladatelj Jože Osana pa je uglasbil Balantičeve pesmi Zasuta usta, Ne najdem domov (1944) in nekaj mesecev pred svojo smrtjo Jesenski spev (1996), ki ga je posvetil pevcu ljubljanske Opere Juanu Vasletu.
Doma in po svetuje še mnogo Balantičevih sošolcev (v Torontu so trije), ki se ga spominjajo kot mirnega, nekoliko sanjavega, vase zaprtegaa mladeniča, z bujnimi plavimi lasmi in nežnim, skoro dekliškim obrazom. Pred veliko maturo je bil dolgo Časa resno bolan, toda se je dovoljno pozdravil, da se je po maturi vpisal na slavistiko. Vojna vihra ga je prisihldv vrste protikomunisticnih borcev, kjer je na žalost prezgodaj podaril svoje življenje za lepšo bodočnost nas vseh upajočih v resnično in pravično kulturo.
PRILOGA:: Izbrane pesmi -Venec XII, XIII, Magistrate- Sen o vrnitvi, Pot brez konca, ne najdem domov, Moje delo, Svetlobi bolečin sem darovan, Marjetica (L 2005. Doc-111.01)
Z.s.Z. - sošolka
Spominjamo se te, France!
Sorodniki v Kanadi in Ameriki.
slovenska DRŽAVA
FOR A FREE SLOVENIA
Subscription rates: $15.00 per year S 1.50 single issue Advertising: $0.45 per agate line
Member of Multilingual Press Association of Ontario
Member of Canadian Multilingual Press Federation
Owned and published monthly by Slovenian National Federation of Canada Malta Jamnfc-Sousa, President 79 viatson Ave Toronto, On. M6S 4E2 Lastnik in izdajatelj Slovenska Narodna Zveza v Kanadi ga. Marta Jamnik-Sousa, Predsednica Edited by Editorial Board Urejuje konzorcij Slovenska Država Zastopnika:
Slavko Skotame Espana 1316 Ca*tatar(17i2) Pro» Buenos Aire* Argentina
Avguštin Kuk 16 NofthfeM Rd Scarborough, Ontario M1G 2H4 Canada T/FAX (416) 439-8367
TELEPHONE * (416) 766-4848 FAX # (416) 766-7088
Letna naročnina: Za Kanada in ZDA $15 00 Za Argentino in Braziljo po dogovoru; Anglija, Avstrija. Avstralija. Francija in druge drŽave $12 00 U.S. Po letalski prati po dogovoru
Za podpisane članke odgovarija pisec. Ni nujno da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja.

0
t. i
t: !' *
V-! '
t-
t; V '
i',.
t:-\V
I
- :v v >- V ^ ^ "V -U
POZDRADVLJENA SLOVENIA
(Tone Kuntnar)
•v *V ■•» ik t/
Pozdravljena SLOVENIJA Pozdravljena kot mati!
Ob slovesih in prihodih, ko me vabiš, ko zavračaš ko sem v tvojih nedrjih in ko hrepenim po tebi.
Ko praznuješ in uživaš ko žaluješ in trpiš.
(KAJ MISLIM O NARODNI SPRAVI:)
... TJA V INDIJO, TJA V KOROMANDIJO PA CESTA NE PELJE NOBENA
Ko si revna, ko bogata, ko si bolna, ko si zdrava, ko si sama, ko smo skupaj, v sreči in nesreči!...
Pozdravljena SLOVENIJA, v nikoli strtem upu! Pozdravljena, pozdravljena včeraj, danes, jutri!
Niso bili samo Rimljani, ki so uveljavili načelo "Vae vietis", ne zato, ker so bili prepričani, da je to polteno, pač pa zato, ker so kot zmagovalci to zmogli. Zmagovalci v drugi svetovni vojni, sile zapadnih zaveznikov, so omogotili tudi slovenskim komunistom priti na oblast, ki so jo nato z vso največjo krutostjo neusmiljeno in krvoločno izvajali. Ker so imeli vso oblast v rokah, to ni bilo težko, nerazumljivo je le, da so vrhovi oblasti do neke mere uspešno prepričali ljudi, da je bilo njihovo potetje ne le nujno, marveč tudi pošteno. In vendar, za mnoge neodpustljivo! Po slovenski osamosvojitvi in z njo navideznemu sesulu komunistične oblasti je nekdaj tiha razdvojenost začela glasno odmevati, kar je ljudi dobre volje nagnilo k prizadevanju o spravi; za spravo se je zelo prizadeval in potrebo po narodni spravi nenehno poudarjal biv^i ljubljanski nadlkof Alojzij Šuštar, z njim pa tudi Cerkev na Slovenskem na splosno.
Ni dvoma, sprava je na mestu - in gre za spravo, ne pa za neko zamegleno narodno pomirjenje Kučanovega kova -potrebna za zdravo preživetje sedanje moralne krize, ki razdvaja slovenski narod in preprečuje, da bi splošni napori za rast in blaginjo ostali brezplodni in s tem kremenito zavirali napredek in stavljali pod vprašaj preživetje samo.
v
Cisto na kratko naj bo povedano, kaj je bistvo^ sprave. Bistvo sprave je odpuščanje, odpuščanje tistega, ki so mu bile zadane večje krivice, tistemu, ki je te krivice prizadejal. Nasprotni postopek ali proces ne more koristiti ne njenemu namenu in Še manj njenemu pomenu. Sprava o razdvojenosti Slovencev mora premostiti in za vedno zaustaviti nenehno enostransko ponavljanje in pogrevanje vojnih dogodkov in se bolj potvarjanje resničnosti tistega časa. To pa seveda ne pomeni, da je treba istočasno pozabiti vse tisto in tisto gorje, ki se je takrat zgodilo. Nasprotno, zamolčanost zgodovinskih dejstev in se bolj načrtno potvarjanje in zlaganost spravo popolnoma izkljdfcuje. Čisto po svoje je o tem razmišljal dr. Igor Urbas in najbrze po naročilu od zgoraj tudi dr. Boris Paternu. Ni pa kaj oporekati Urbasu, ko pravi, da spravo potrebuje tisti, ki je grešil in to prizna in mu je zal.
Predstavnik sedanje, hvala Bogu okrnjene Jugoslavije pri Združenih narodih je na opozorilo, da je njegova vlada kriva pobojev na Kosovu, ki jih je načrtno in niti ne skrito počela srbska vojska in ki so o njih na razpolago vidni in neizpodbitni dokazi, kratkomalo zatrdil, da vse to ni res. Dolga leta so slovenski komunisti zatrjevali, da Teharje, laški. in hrastniski rudniki, Kočevski rog in kraška brezna niso stvarnost. Kasneje so se načrtno skuhali izogniti spominu in opominu na ta največji slovenski holokost v zgodovini slovenskega naroda z načrtno in načrtovano molčečnostjo. Ko to ni moglo več povsem zadostovati, so se zatekli in zatekla se je prav tako uradna, seveda rdeča Slovenija v prebrisan način sprenevedanja, ces da je treba pozabiti na krivice in zlasti na krivce. Dejansko pa še veliko vec, treba je kaznovati tistega, ki je krivca izsledil ali ga^skusal razkrinkati. V primeru vseh mogočih "afer" so taisti dosegli zavidljiv uspeh, ko se je dokazilno gradivo začelo grmaditi ob imenih Kučana in Drnovška. Podobno ^je tudi s partizanskimi poboji po končani vojni, saj
dolga leta so bili ne le popolna tajnost, pa"£ pa celo nekaj, kar se ni zgodilo in se sploh ni moglo zgoditi. Res, zgoditi se ne bi smelo nikoli!
Bila pa je tudi zlagana borba iz strani OF in NB proti okupatorju. Partija je tudi zakrknjeno lagala, a Šele kasneje, o
zavezništvu komunistov s Hitlerjem in Hitlerjevo Nemčijo. V slovenskem primeru se je izkazalo, da je partija kasnejši partizani in danes Drnovškova stranka in Kučan s svojim okoljem - ne le bojkotirala, marveč aktivno in očitno nasprotovala in kolikor mogoče onemogočala vsak odpor proti napadu Nemčije in Italije, ko je bila Jugoslavija napadena in je bil odpor proti napadalcem državljanska in narodna doznost. Takrat je bil Čas borbe; vse govoričenje o kasnejšem uporu je le mit in lažnivo verovanje, kar je potrebno na eni strani razkrinkati in na drugi lepo priznati. Tudi tako imenovani "dan upora" je bil v £asu komunističnega zavezništva s Hitlerjem v prvi vrsti potrdilo vojne napovedi zapadnim zaveznikom in posredno tudi potrdilo o zavezništvu s Hitlerjem, v kolikor je on bil v vojni z zapadnimi zavezniki.
Res, v slovenskem primeru gre za medvojne razmere in celo za sodelovanje z okupatorji, z nacistično Nemčijo in fasisticno Italijo; nikakor ne bi bilo odveč preučiti vse podrobnosti, ki bi osvetlile obremenilna dejstva, kdo je vec z njimi sodeloval, ali partizani ali domobranci - in bodimo si na jasnem, partizani so veliko, morda vec z Italijani kot z Nemci. Dejstvo je in ostane: sodelovali so.
v
Veliko bolj pereče pa je vse, kar se je dogodilo po končani vojni. V tem je jedro okoliščin, ki naj bi narekovale in tudi omogočile spravo. Ni mogoče in tudi ne smemo spojiti dogajanj med vojno in dogajanj po vojni. Domobranci so se borili med vojno za nekaj in proti nečemu; partizani so se borili med vojno proti nečemu in za nekaj - vsaj mislili so. Po vojni pa so samo pobijali in klali, dejansko se veliko bolj kruto kot Miloseviceva vojska na Kosovu. Razumljivo je, da tega ni lahko priznati in dokler je imela partija popolno oblast, njej tudi ni bilo treba; in ker ima tudi danes Še vedno večji del oblasti, ji 5e vedno ni treba. Vsaj^taksnoje njeno stališče. Tako se ni Čuditi, ce današnji predstavniki NOB, katere članstvo narašča iz dneva v dan,
V	v	v
opravičujejo pokole tisocev in tisocev, za kar naj nihče ne nosi nobene krivde, istočasno pa znova in znova sodnjisko preganjajo Vinka Levstika kot edini primer, ki mu skusajo dokazati neko krivdo, pa čeprav je bilo ze ponovno dokazano drugače.
v
Težko bi bilo pustiti ob strani dejstva, ki pojasnjujejo okoliščine, a ko je prišlo do partizanstva in domobranstva in sprejeti razlago, ceš da so eni in drugi bili revolucionarji, ko ni več nobenega dvoma, da je OF začela revolucijo veliko prej, predno je nastal^ tako imenovana borba proti okupatorju. Ce je bivšim partizanom, nekdanji OF in NOB ter njihovim naslednikom danes vsaj malo na tem, da bi Slovenci morali in mogli doživeti vsaj neko mero vseslovenskega narodnega razvoja, je na njih, da kot zmagovalci v vojni - zmaga jim je bila podarjena od zunaj - vsaj priznajo, če ze ne obžalujejo,
dalje na str. 12
SAMOHVALA ? !
Pred desetimi leti, ob razglasitvi samostojne in nezavisne države Slovenije, list SLOVENSKA DRŽAVA IN SLOVENSKO DRŽAVNO GIBANJE nista posebej povdarjali kakih zaslug, ki bi jih naj pri procesu osvobajanja zaslužili, ker nam je misel, da so se dolgoletne sanje Višarskega slovenstva - UTOPIJA, so jih nekateri imenovali, uresničile, napolnjevala z Čudovitim občutkom, zadovoljstva in veselja, da naši napori niso bili zastonj. Navdušeni zagovorniki samostojnosti v domovini so že v predhodnem referendumu z 80% glasov odobrili idejo samostojnosti. Pa ne vsi. Nekateri so s kovčki v rokah hiteli na državne meje, da bi v bližini exila čakali, če bi "šlo kaj narobe.") Med temi so bili politiki stare nomenklature. Ko so prišli malo k sebi in so ugotovili da samostojnost ni več v dvomu, so se hitro vrnili na svoje stare položaje in trdili, da so vedno bili za samostojno Slovenijo, kot da so nezavisnost sami napravili, Čeprav Se zadnje čase na tihem ponovno premišljujejo, ce ne bi bilo na Balkanu boljše .
Prav radi teh kameleonov se oglašamo po lO.letih tudi mi, da bodo naši potomci slišali tudi o zaslugah njihovih staršev in prastaršev Čeprav uradno ViŠarsko slovenstvo nikoli ni bilo priznano.
Branko Maksimovič, urednik magazina Slovenija, kaze vec razumevanja za pionirjeSlovenske SAMOSTOJNOSTI, kot je zapisal v Quarterli magazin Slovenija:
"In gratitude for what the many Slovenes abroad did in support of the independence of our country, the least that might be done would be to invite the most prominent and deserving of our fellow Slovenes to the celebration of the tenth anniversary of the independent and sovereign Slovenia at the end of June, last." A.K.
Priložena POSLANICA naj oživi spomin na čase, ko smo bili krivi sanjarjenja.
OBJAVLJAMO IZJAVO IN POSLANICO SLOVENSKEMU NAROQU, KI JU JE V IMENU SLOVENSKEGA DRŽAVNEGA GIBANJA PREBRAL Mate Roessman . iz Clevelanda, USA na 24. študijskih dnevih "Draga 89" v Dragi pri Trstu, 3. septembra 1989. Celotno besedilo je objavljeno tudi v Zborniku "Čez prepad revolucij, 24. študisjki dnevi DRAGA 89, Trst 1990.)
POSLANICA NA STRANI 5
Dragi slovenski prijatelji!
Po nastanku Jugoslavije je Slovencem čedalje bolj postalo jasno, da jim Jugoslavija ne zagotavlja niti varnosti obstoja, nit svobodnega vsestranskega razvoja slovenskega naroda. Znova se je slovenski narod znašel na okolih, ko je moral svoje sile namesto da bi jih vložil v svoj razvoj, trositi v nenehni obrambi svojih osnovnih pravic. V katoliški skupnosti je bil odpor proti poskusom srbske prevlade posebno močan med akademsko mladino. V politiki se je ob KoroŠčevam taktiziranju pojavila Kulovčeva avtonomistiČna struja, akademiki pa so na izzive Živkovičeve kiktature zaceli odgovarjati s protestnimi akcijami. Padla je tudi prva žrtev (Rudolf Dolinar). Profesor Ehrlich, ki je izhajal iz rodu pod Svetimi Višarjami, izven meja nove države, kjer se srečujejo romanski, germanski in slovenski živelj in si je nabral britkih izkušenj, ko se je kot strokovnjak na mirovni konferenci po prvi svetovni vojnitrudil tresiti za Slovence, kar se
je v takratnih razmerah dalo, je začel razvijati vizijo o samostojni slovenski državi, ki bi končno zavarovala življenske interese slovenskega naroda. Ko je ob nemškem napadu Jugoslavija razpadla, so se pojavile po deželi majhne skupine akademikov iz njegovega kroga in zbirale odvrženo orožje z oznanilom: "ZA SAMOSTOJNO SLOVENSKE DRŽAVO po vojni." V vzdušje strašne negotovosti Jtistih dni je zažarela svetla zvezda upanja. Zal so bili komunisti hitrejši in na obzorjuse je prikazal krvavi smrtni ples, zamesen v testu brezvestne prevare in okrutnega nasilja njihovih "odrešenjskih blodenj". Pod njegovimi zahrbtnimi streli, se je v krvi zgrudil profesor Ehrlich. Plamenico pa, ki jo je Ehrlich prižgal^ je pred koncem vojne ponesel v svet dr. Ciril Zebot, ko se je prebil v svobodo. Tam je z vsemi svojimi močmi iskal poti, kako bi ta košček zemlje pod Triglavom rešil Slovencem iz plamenov ognja in krvi za resnično svobodo samostojne narodove države. (Resman)
Tone Kuntner KDO JE SANJAL
(Iz zbirke Mati Slovenija, ob deseti obletnici slovenske samostojnosti in državnosti)
Kdo je sanjal slovenske sanje, ko ni bil Čas za take sanje?
Kdo jih je sanjal ponosno in smelo, Kdo se jih je sramoval? Kdo jih je skrival, zatajeval in se jih bal priznati? Kdo vanje dvomil, kdo veroval? kdo jih preziral, zasramoval, kdo streljal vanje?
In za vse prvo in zadnje vprašanje: Kdo je zmagal, ko so zmagale sanje?
(Ko so zmagale sanje, smo zmagali vsi!?)
slouensk¿\
FOR A FREE SLOVENIA
JANUAR-FEBRUAR 1881
HAPPY BIRTHDAY !
SUVERENA SLOVENIJA
ROJENA DECEMBRA A.D. 1990
SREČNO NOVO LETO - MOJA DOMOVINA SLOVENIJA !
SEN O VRNITVI
France Balantič (sonet o izseljencih)
Ko boš, tujina, vso mi kri izpila, ko neizgovoijena bo beseda prišla kot ogenj mi na usta bleda, bo davna želja domu me vrnila.
Na srce dal prsti bom kot zdravila, sprejal me vase bo pozdrav soseda, spoznala na planini me bo čreda in v duši bo zaplala nova sila.
Okusil spet bom sok planinskih trav, -spomini nanj skelijo kakor rane, ki jih zastrupil dolgih cest je prah.
Domači kraj, kako mi spet bos drag! Kako bom ljubil gore razkopane, dokler ne bom nad njimi tih zaspal.
POSLANICA na strani 5 naj oživi spomin na čase, ko smo bili krivi sanjarjenja.
F.P. piše:
Redno prebiram Slovensko državo- časopis, ki bo ostal v zgodovini zapisan kot edini, ki je govoril o državnosti, preden so drugi mislili nanjo.
Simpozij o prof. Ehrlichu v Rimu
Od 3. do 6. septembra t.l. je bil v Rimu, v prostorih Slovenika zelo pomemben simpozij posvečen prof. dr. Lambert Ehrlichu, ki sta ga pripravili Slov. Teološka akademija v Rimu in Institut za zgodovino Cerkve v Ljubljani.
Poleg obnavljanja življenjepisne poti je delo simpozija, na katerem je sodelovalo dvajset strokovnih izvedencev, skušalo osvetiti vidike bogatega življenja., tega velikega narodnjaka in duhovnika. Predavanja so bila razdeljena na štiri dele:
a)	koroška leta,
b)	profesor na Teološki fakulteti,
c)	sodelovanje s strazaiji,
d)	njegova usmrtitev.
Koroški zgodovinarji Avguštin Malle, Teodor Domej Walter Lukan, Jure Perovšek in Marija Vrečar so osvetljevali prof Ehrlichovo delo na področju kulture in narodne obrambe (odkritje iz listin Ehrlichovega arhiva (Pariška konferenca dopolnila Marija Vrečar). O njegovem delu na Teološkui fakulteti so razpravljali poznani strokovnjaki kot Ciril Sorc, dr. Janez Juhant, Ervin Dolenc, Metod Benedik, o prof. Ehrlichu, duhovnem vodji strazaijev sta govorila Ana Vidovič-Miklavčic in prof. Andrej Vovko. Poleg omenjenih še Boris Mlakar o Ehrlichovim umoru, Tamara Griesser-Pečar in Vida Deželak - Baric zasnovo Ehrlichove slovenske države je predstavil Bojan Godesa, o odnosu stražarjev do mladcev je govoril tedanji mladec, danes 80 letni Martin Kraner, sklepne besede je podal France Orazen, ko je povdaril prof. večje in manjše vrline. Skoda, da na simpoziju niso bili navzovi strazaiji, da bi prebrali izjavo prezv. dr. Gregorija Rozmana, ki jo je dal v Anrasu v poletju 1945 bivšemu predsedniku AK straže, ing. Leopoldu Copu, v kateri prezvišeni izraža veliko zadovoljstvo, daje preklical razpust kluba.
(Estratto dall'Osservatore Romano dei 5 giugno 1947) Proprio in questi giomi e pervenuta la triste notizia che le autorita communiste di Lubiana avevano fatto disseppellire il corpo del rev. Lamberto Ehrlich e di alcune altre vitóme del terrore communista transportandoli in localita ignota. Gli awersari della Fede ed i trangressori della piu elementare pieta umana possono far quel che vogliono con il coipo che avevano ucciso, ma essi non possono cancellare dai cuori sloveni il suo spirito.
Tutti i credenti sloveni, quelli che soñrono in patria come quelli che sono tormentati dall'esilio ricorrono con ñducia a lui chiedendogli protezione ed intercessione presso 1' Onnipotente per superare le dure prove alie quali sono sottoposti.
In ogni luogo dove vivono Sloveni, la ricorrenza del 26 maggio e stata celebrata con Santé Messe e preghiere. La colonia slovena in Roma ha commemorato il quinto anniversario della morte del rev. Lamberto Ehrlich cm una Santa Messa letta dal rev. P.Anton Preseren, Assistente Generale S.J., nella sua allocuzione ha esaltato le virtu cristiane e sacerdotali, che del prof. Ehrlich avevano fatto un uomo santo e gli hanno infuso queH'eroismo suprannaturale che e PROPRIO AI MARTIRI DELLA FEDE.
(z vebkimi cricami tiskalo urednistvo)
Krona simpozija je pa bila splošna avdijenca pri papežu Janez Pavel II., ki je v slovenščini zborovalcem izjavil: "Pozdravljam udeležence znanstvenega simpozija, ki ga je organizirala slovenska Teološka akademija o apostolskem duhovniku, Lambert Ehrlichu, vzgojitelju univerzitetnih akademikov, zavednem narodnjaku, misijonskem gorečniku in žrtvi komunizma. Vsem odeljujem svoj apostolski blagoslov!"
Višarska Gospa Kraljica Evrope prosi za nas!
Al piedi
di questo santo monte si incontrano le tre principali stirpi d'Europa: latina, germanica e slava.
Invece di un cippo di confine ¡ nostri padri hanno costruito su questa cima la chiesa di Maria.
E1 1'unico confine -in Europa che non divide, ma unisce i popoli."
DR. LAMBERT EHRLICH
♦ 18. IX. 1879 + 26. V. 1942
Am Fuße
dieses heiligen Berges treffen drei europäische Hauptstämme aufeinander: Romanen, Germanen und Slawen.
Statt eines Grenzsteines errichteten unsere Väter auf dieser Insel eine Kirche, ein Madenheiligtum.
Es ist der einzige Grenzstein in Europa, der die Völker nicht trennt, sondern verbindet.
Ob temeljih te svete gore se stikajo tri poglavitna evropska plemena: Romani, Germani in Slovani. Namesto mejnika so naši očetje postavili na ta otok cerkev, Mariji v čast. To je edini mejnik v Evropi,
ki narodov ne loči, temveč združuje.
Tekst priredili:
Slovenskega dr. Franc Vrbinc Nemškega Ing. Vrečar in ing. Klinar Italijanskega dr. Avgu&tin Kuk
Dr. Lambert Ehrlich AD. 1933
96 LET ŽUPNIKA HOLMARJA.
Starosta koroških slovenskih duhovnikov in letošnji železomašnik ( 70 let duhovnistva ) g. Tomaž Holmar, župnik na Obirskem Je na veliko soboto, 14. aprila ob hajal 96. rojstni dan. Ob tem izrednem življenjskem ju bileju želimo g. župniku poseben božji blagoslov, ki naj ga še naprej ohranja zdravega in krepkega. Ob njgo vi 70 letnici duhonistva, ki jo je obhajal v Dobrli vasi 8. julija pa mu iz srca čestitamo in klicemo:"Bog Vas živi gospod župnik!"-
Č.g. Franc Sodja - biseromašnik.
Ponižnost in skromnost sta bih vedno vrlini duhovnika v starostnem Domu Lipa Franca Sodje, ki že od vsega začetka pripravlja naše ostarele rojake in rojakinje na odhod v posmrtno življenje.
Poznan in priljubljen med vsemi župljani obeh župnij v Torontu je 13. julija letos praznoval biserno mašo.Maj na kapela v Domu Lipa se je napolnila z verniki, na koru pa so se zbrali pevci in pevke obeh župnij ter mu prepevali med daritvijo svete mase. Z jubilantom so somaševali župnik Ivan Plazar ter v Domu živeča upokojena duhovnika in sobrata Jože Casl in Ivan Jan. Cerkvena pevka in kulturna delavka Nada Čemas, ki je marsikateremu slavljencu ali slavljenki zložila lepo posvetilo, je tudi gospodu Francu Sodji prebrala nekaj verzov. Nnjen recital je na violini spremljala njena hčerka Vesna.
Konec avgusta bo g. Franc Sodja izpolnil 87 let plodne ga življenja.	Blaž Potočnik.
Ob lepima jubilejema gospodu Sodji iskreno čestitamo. Uredništvo in uprava S. D.
MARTA JAMNIK-SOUSA, PREDSEDNICA SNZ V KANADI PETDESETLETNICA
je bila letos veselo presenečena ob sprejemu za njen 50. rojstni dan, ki so ji ga pripravile sestre in obe hčerki. NiČ ni vedela o tem in ko je vstopila v dvorano polno "mladih", naša druga generacija, nekaj mlajših, naša tretja generacija in precej nas starejših, so se ji od veselja orosile oči. Kakih 50-60 članov velike slovenske družine jo je z navdušenjem in z najboljšimi željami pozdravljalo. Lepo, zelo lepo je bilo ob tem srečanju in le skromen "Bog plačaj" ji je bil izročen za vse veliko delo, ki ga Marta opravlja že dolga leta.
Veliko obetajoča, komaj 16 letna srednješolka je izgubila ljubečo in skrbno mamo in na mlada ramena ji je usoda položila težko breme skrbeti za očeta, brata in štiri sestrice, obenem pa študirati. Kako uspešna je bila pri vzgoji doma priča izredno lepa držina. Posvetila se je vzgoji kot učiteljica in še danes poučuje v slovenski Šoli pri Mariji Brezmadežni. Kot aktivna voditeljica mladih
skavtinj je že parkrat popeljala mladino v Slovenijo, da se jim lepa domovina stariŠev in starih stariŠev za vedno priljubi.
Kjer je potreba, Marta zelo rada priskoči na pomoč, zlasti Še kadar gre za slovensko stvar. Vedno vedra, nasmejana in zgovorna naj nam vsem kot svetilnik na morju kaze jasno začrtano slovensko pot.
Bog Te živi Marta in Te ohrani se dolgo vrsto leti
Branko Maksimovic: Quarterly magazine: Slovenia
"The Green Piece of Europe"
Branko Maksimovic urednik magazina Slovenija kaže več razumevanja za pionirje Slovenske samostojnosti kot je zapisal v magazinu Slovenija:
"In gratitude for what the many Slovenes abroad did in support of the independence of our country, the least that might be done would be to invite the prominent and deserving of our fellow Slovenes to the celebration of the tenth anniversary of the independent and sovereign Slovenia at the end of June, 1991", which of course did not happen.
Slovensko državno gibanje pošilja slovenskemu narodu na pot k uveljavitvi njegove suverenosti, k uresničitvi lastne slovenske države svoje dolgoletne tihe sanje, svoja hrepenenja, svojo neomajno vero, svoje neutrudljivo delo, porojeno sredi tegob tujega okolja, ob stalni prisotnosti skeleče krivice razdedinjenja in razjedajoče bolečine ločenosti od domačega ognjišča. Naj bo vse to blagoslov iz kropilčkov naših domov razsejanih po vsem svetu, ki vanje lije svojo milost Marija Pomagaj z Brezij, nasa spremljevalka, ki nam v svetu nadomešča Mater Domovino.
«rpsiL

Za Slovensko državno gibanje:
Mate Roesmarm Cleveland, Ohio
Milan Pavlovcič Cleveland, Ohio
Vinko Pucko Argentina
Ciril Mejac Washington, D.C.
v
Anton Stukelj Ottawa, Ontario
v
Rudolph Cuješ Antigonish, Nova Scotia
Maks Dimnik Argentina
Ludvik Jamnik Toronto, Ontario
Avguštin Kuk Toronto, Ontario
Tine Duh Argentina
Nagelj slovenski po svetu cveti, lepše cvetlice na tujem pat ni. Vihar domovine ga v svet je spihljal, a on koreninam zvest je ostal.
Za dom cveti, za dom dehti, po soncu stremi, mu svobodo želi.
Združil daljave in ceste sveta, kjer se pretaka kri nas'ga srca. Orkan pod Triglavom pomiril se bo, spet vrne se nagelj v svojo zemljo.
Za dom cveti, za dom dehti, po soncu stremi, mu svobodo želi.
Cvet mu uvene, vihar še divja, -zemlja mu priča bo živ'ga srca. Pomlad ga priklicala spet bo nazaj, cvetoče dehtenje, živ spet bo maj.
Za dom cveti, za dom dehti, po soncu stremi, mu svobodo želi.
DR. MARIJA ANA TOMAN TISOVIC POSLANKA NOVE SLOVENIJE N.SI.
(KRŠČANSKE LJUDSKE STRANKE) :
"Umetna oploditev lahko hitro prestopi Rubikon"
Marija Ana Tisovic je nova poslanka v državnem zboru. Izvoljena je bila na listi dr. Bajukove krščanske ljudske stranke za okraj Slovenske Konjice.
V parlamentu je članica dveh parlamentarnih odborov - odbora za zdravstvo, delo, družino, socialno politiko in invalidov ter odbora za kulturo, mladino, znanost in šport. Je mati petih otrok,po poklicu pa je zobozdravnica.
Ales Kocjan: Kako gledate na cloniranje? M .Tisovic: "Osebno ga zavračam, ker mislim, da narave ni mogoče prinašati okoli. Slednje se je pokazalo prav pri kloniranju, saj znanstveniki ze ugotavljajo, da se kloniraneživali prehitro starajo."
Uršulinke odprle otroški vrtec.
Ljubljanske uršulinke, ki bodo prihodnje leto obhajale 300 letnico prihoda v Ljubljano že nekaj Časa obnavljajo del vrnjenega samostanskega kompleksa.
Dejstvo, da so z denacionalizacijo dobile vrnjen del nekdanjega samostana, je uršulinke spodbudilo k želji da bi ponovno vzpostavile po vojni prekinjeno vzgojno delavnost prestižne vzgojne ustanove.
To pot bodo začele "ab initio" z otroškim vrtcem. V ta namen so ustanovile Uršulinski zavod za vzgojo, izobraževanje in kulturo. Začele so pripravljati vsebinski program vrtca (curriculum) v duhu ustanoviteljice ursulinskega reda ANGELE MERRICI in prilagodile svoj sistem metodi Montessori, poznani tudi v Kanadi, kjer je ustanoviteljica ursulinskega reda MAREDE LMCARNATION začela delovati že pred 400 leti.
Sestre upajo da jim bo uspelo odpreti prvi razred vrtca še pred Božičem, čeprav jim obnavljanje - po denacionalizaciji vrnjenega kompleksa - dela skrbi, uršulinke so zbrale del sredstev za obnovitev iz svojih prihrankov.
Morda se bodo pa na svoje vzgojiteljice iz Ljubljane s hvaležnostjo spomnila tudi slovenska dekleta na ameriškem kontinentu.
TRIJE JUBILEJI Dr. EDIJA GOBCA
75. rojstni dan, 50 letnica Slovenskega raziskovalnega centra in 35. obletnica poroke.
V svoji značilni skromnosti je koncem julija neopazno praznoval 75. rojstni dan nas dolgoletni pnjateli dr. Edi Gobec: izreden Slovenec, zaslužni profesor, znanstvenik, pisatelj in priložnostni pesnik in velik dobrotnik mnogih slovenskih ustanov, ter neizprosen borec za resnično demokratično slovensko državo.
Delo dr. Edija Gobca je tako obsežno, da sega domala v vse konce sveta, kjer bodo živeli ali živijo ljudje slovenskega rodu. Malokje med Slovenci bi mogli najti rojaka, ki pn 75. letih zmore še toliko energije, volje in osebnih žrtev pri delu za večjo razpoznavnost, ugled in dobrobit vseh Slovencev. Doslej je napisal ali uredil 16 knjig, dvanajst od teh s slovensko tematiko, v predalih pa Čaka še vec za izid že v glavnem pripravljenih rokopisov. Bil je urednik gimnazijskega lista Naš cilj v Mariboru, lista Novi upi v taborišču Tram v Italiji, Akademika m Slovenskega visokošolskega zbornika v Ameriki in sourednik publikacije International Journal of Contemporan Sociology ter član uredniških odborov več ameriških mednarodnih žurnalov. Med njegovimi prispevki slovenskemu tisku je treba omeniti, da je Edi od vsega začetka sodelavec naSega lista SLOVENSKA DRŽAVA ki izhaja v Torontu in prav tako letos slavi petdesetletnico izhajanja.
Dr.Gobec je najprej poučeval na Ohio State University v Columbusu, nato pa v okviru programov University of Maryland, na Labradorju, kjer je vodil tudi tedenski vzgojni televizijski program, na Islandiji in Novi Furlandiji. Nadalje pa je bil profesor sociologije, psihologije in kulturne antropologije na univerzi v Kentu, Ohio, kjer je 25 let brezplačno poučeval še slovenščino in ustanovil vsakoletne Slovenske študijske nagrade. Predavanja, govore in razstave o Slovencih je imel sirom po Združenih državah, v Kanadi pa v Kitchenerju, Hamiltonu in v Torontu, kot povabljen gost avstralske slovenske skupnosti pa še v Sydneyu, Canberri, Brightu in Melboumu. Od junija 1951 posveča domala ves svoj prosti čas raziskovanju slovenske prisotnosti m še posebej slovenskrh dosežkov v svetu in je skupaj s sodelavci ustvaril dragocene arhive, iz katerih Še upa napisati svoj življenjski opus o slovenskem doprinosu svetu.
Pri vsem tem ogromnem delu je mnogo let s predsednikom založbe EURAM Books dr. Ferdinandom Koledrukom kot tajnik iste založbe poal razširjati prevode slovenske književnosti. Med dr. Gobčevimi knjigami naj omenimo
njegovo monumentalno delo Slovenian Heritage v treh izdajah, življenjepisno knjigo o senatorju Franku Lauschetu, monografijo o glasbenem pedagogu Antonu Sublju in pri Mohorjevi izdano slovensko knjigo o pesniku in skladatelju Ivanu Zormanu, prvo angleško Antologijo Slovenske ameriške književnosti in socialno psihološko študijo Adjustment and Assimilation of Slovenian Refugees, ki je izšla pri Amo press v New yorku. Že leta 1958 pa je naprsal osrednje besedilo za knjigo - This is Slovenia, ki je izšla v Torontu. Edi Gobec je tudi avtor največ prispevkov o Slovencih v ameriških enciklopedijah.
Edijevemu jubileju 75. letnice rojstva m 50. letnice garanja kot ustanovitelj in ravnatelj Slovenskega ameriškega razisko valnega centra je treba dodati še tretji jubilej, 35.letnico poroke, kjer želimo posebej izraziti priznanje njegovi ženi Mileni. Ne samo, da je v slovenskem duhu vzgojila tri hčerke in nad 20 let poučevala slovenske tečaje, ampak je s sodelovanjem sestre Brede in moža Edija napisala dva obsežna Učbenika slovenskega jezika za angleško govoreče, ki sta izšla v vec izdajah. Oba, Edi in Milena opravljata svoje narodoljubno delo vsa leta zastonj in ga še marsikdaj sama tudi financirata.
Gospa Milena, ki poklicno poučuje francoščino, zadnja leta pa predvsem latinščino, je bila lani izbrana za srednje-šolsko "Teacher of the year "za vso državo Ohio in so jo po častili na banketu v Toledo. Vseh 35 let, odkar je poročena pomaga Ediju pri zbiranju in urejevanju arhivov, lektoriranju in drugemu delu.
Ker oba odlikuje dobrosrčnost, nas ta odlika nujno privede še na eno področje: dobrodelnost. Ker delata v duhu krščanskega nauka, naj ne ve levica, kaj deli desnica, ve za njuno karitativno delo samo Bog in bo zapisano le v knjigi življenja.
Prepričani smo, da bodo Edijevo in Milenino delo, zdaj dostikrat premalo upoštevano, pravilneje in pravičneje ocenili bodoči rodovi, katerim bosta zapustila neprecen ljivo kulturo in zgodovinsko bogastvo.	dr.S.S.
v
Čestitkam dr. Ediju Gubcu in gopej Mileni se ob treh lepih jubilejih pridružuje tudi uprava in uredništvo S.D. z željo, naj ju dobri Bog ohrani med nami se mnogo let.
Profesor Edi Gobec je 12. julija 1991 kot povabljen gost na Narodni konferenci mladih republikancev v Miamiju, Floridi, govoril množici delegatov, politikov, dip-lomatov in novinarjev o Sloveniji in njeni pravici do samostojnosti. Udeležen ci so govor stoje nagradili z navdušenim ploskanjem. Govor "Myths and Facts about Slovenija" je ponatisnilo tudi več listov in revij v Ameriki, Kanadi, Australiji in drugod. Uradna zastopnika Republike Slovenije so ga predložili vladam ZDA, Kanade, Australije in Nove Zelandi je. Gobcev raziskovalni center pa ga je skupaj s pismi razposlal še vladam in di plomatom številnih drugih držav, med njimi Islandije, ki je med prvimi priznala neodvisne Slovenijo.
Priljubljena angleška kraljica "Mati Elizabeta", kot jo imenujemo, je letos 4.avgusta praznovala STOPRVO OBLETNICO SVOJEGA ROJSTVA Sama sicer m bila kraljevega rodu, vendar se je 1. 1923 poročila z George-om, sinom angleške kraljice Viktorije. Ob njem je živahno in lepo vladala od 1. 1937 naprej in po njeni zaslugi sta postala najbolj priljubljena vladarja angleškega naroda. Njuna starejša hči je sedanja kraljica Anglije Elizabeta II.
K visoki obletnici čestitamo kraljici materi Elizabeti in ji želimo še kaj lepih let.
PRIČE KRUTEMU MOLKU
V maju so maturanti klasične gimnazije 1940/41 v Ljubljani obhajali šestdesetletnico mature (pravza prav 'vincitori nostri" so nam jo podarili). Odsotni smo bili deležni pisanih spominov naših vrlih govorcev. (Thank you for the memories) - Uspeli smo z nemalim trudom. Kako - vsak zase ve. Dosegli bi še več, pa so se nekateri od nas vse prehitro poslovili. Spomin nanje živi v nas, z nami so za vedno.
Kako bi mogli pozabiti pokojne Mitjo Sarabona, Balantiča, Raciča in druge? Delili smo si dobro in slabo vsa leta Študentovskega življenja.
Pa vendar - Mitjo tako malokrat omenjamo. Spominjam se mirnega poeta, lepega obraza s klasično grškim profilom, elegantnih potez in neizmerne vljudnosti, ki je mnogokrat nenapovedan prišel k nam na dom s popisanimi listi svoje nežne lirike. Sramežljivo me je prosil za oceno. Bili smo mladi, Še nezreli za resno poezijo. Kljub vsemu bilo je lepo tedaj, ko smo se znali bodočnost graditi v oblake. Zadnji dan šolskega leta Mitje ni bilo z nami. Na maturitetni fotografiji ga zato pogrešamo.
Sest desetletij po maturi se usoda Mitje Sarabona bere kot drama s tragičnim koncem nekega zelo plodnega, skoro vsem neznanega
življe nja. Zapisan je bil molku, molk ga je uničil.
Rojen je bil 6. avgusta 1922 v Ljubljani, umrl 15. septembra 1987, po dolgi, mučni bolezni v Begunjah, kjer je tudi pokopan. PrviČ je začel objavljati v Domu in Svetu (1942 ). Leta 1944 je izdal dve drobni lirični zbirki Bolečina in Nema radost, istega leta se je močno izpostavil s pozitivno oceno Balantičeve zbirke V ognju groze plapolam in s prigodnično pesmijo posvečeno pesniku-sosolcu Francetu Balantiču. S tem si je zelo otežil položaj, hkrati pa se zavezal uresničitvi Balantičeve zamisli o sonetnem vencu
v
sonetnih vencev. Študenti slavistike in ljubitelji poezije so skrivaj v tipkopisu prebirali Sarabonove pesnitve. Mitja je moral vse to plačati s služenjem v kazenskem bataljonu, katerega posledice so bile tako hude, da jih ni mogel nikoli preboleti.
Najsvetlejše trenutke je Sarabon doživljal ob natisu (pri DZS) Sonetne ga venca sonetnih vencev leta 1972. Kasneje je želel r ponatisniti Še več sonetnih vencev (do takrat že trideset) vendar brez uspeha. Zato jih je za cel izdajati v samozaložbi kot n.pr.:V začetku je bila beseda, Mir vsepozabljenja, Ob mrtvih pticah sam, Avtoportret itd. ter zbirke Svetle misli (1972), Elegije (1972), Prostor in čas
(1972).
Basist Ladko Korošec mu je našel zaposlitev pri ljubljanski operi, kjer je Mitja od 1950 leta dalje objavil okoli 50 priredb in prevodov Člankov o opernih delih, prav tako odlomke prevodov opernih libretov. Pripravljal je tudi za Radio Ljubljana vezne izvirne verze ter prevajal številna o pema besedila.
v	^
Ob Sarabonovi smrti se je Tone Pavček presunljivo poslovil od njega s člankom Beseda o molku nekega življenja. Ob 70-letnici rojstva se ga je spomnil prof. France Pibernik s Člankom v Slovencu: Spominski trenutek za Mitjo Sarabona, pesnika in tradicionalnega humanista.......
Mitja ponosni smo, da smo Te imeli v svoji sredi. C as je, da nehamo z molkom in gluhoto skoraj že ob 80-letnici Tvojega rojstva in Te privedemo iz osame kulturnega molka!
Naj se Ti izpolnijo želje, kot si jih nam nekoč namenil: "Ljudje, ljudje, dobrota in ljubezen - naj v dušah vam razpreta zlato plast, -ujameta naj v svojo vas oblast, - da nihče vec ne bo na brata jezen".
Tvoja sošolka S.Z.S.
e.g. TONE ZRNEC OSEMDESETLETNIK.
V prvem mesecu tretjega tisočletja je Tone Zmec, duhovnik družbe sv. Vincencija Pavelskega, dopolnil osemdeset let življenja.V senci turjaškega gradu, v Škocianski fari , v soseščini rojakov Primoža Trubaija, Josipa Stritarja, in Franca Levstika so tekla njegova otroška in mladostna leta. Iz vihaija komunistične revolucije v Sloveniji je v Rimu dozoreval njegov duhovniški poklic. V letul947 je tam bral prvo sv.mašo in dokončal Študije na Gregorijani.
Prva povojna leta je preživel v Španiji in se družil s slovenskimi študenti-begunci. V španskih župnijah je poleg duhovniške službe spoznal se drugi božji dar-čut za kulturo petja in glasbe. Na vseh svojih postajah je misijonar Zrnec ustanavljal župnijske in mladinske zbore ter prinašal svojim vernikom vsestransko kulturo duha in srca. L. 1950 odide v Južno Ameriko, v Argentino in Cile, kjer do leta 1959 deluje s sobrati lazaristi.
V avgustu leta 1959 nastopi službo kaplana pri MarijiPomagaj, prvi slovenski cerkvi v Kanadi in postane njen župnik v 1. 1969. V njegovem času doživlja torontska skupnost višek mlade rasti in zlato dobo
kulturnega življenja. G. Zrnec vodi slovensko šolo, sestavi nove učne knjige, odpre knjižnico, prireja koncerte, mladinske igre in spevoigre z mogočnim mladinskim zborom in glasbeniki.Kot župnik skrbi za duhovno vzgojo mladine(Marij ina družba, skavti, mladinski klub). Po načrtih arh. Jožeta Kregarja prenovi notranjsnico cerkve Marije Pomagaj in jo opremi z umetninami kipaija in osebnega prijatelja Franceta Goreeta (Kristus Kralj z angelom, Žalostna Mati boga, in sv. Terezija Deteta Jezusa v prezbiteriju, sv. kri zev pot, Marija Brezmadežna). Tone Zmec je s knjigo Po Baragovi deželi ' (1969)in filmom Sledovi(1981) prikazal Slovencem veličino svetniškega Škofa Barage , za katerega beatifikacijo je v svojem času bil vicepostuiator. Omenim -dvajsetkrat ie prepotoval Baragovo deželo ob Velikih jezerih severne Amerike. Dvajset let pri Mariji Pomagaj je za zvestega dihovnika gotovo najlepši, najbogatejši dar Bogu in vernemu ljudstvu.
V 1. 1979 mu redovno predstojništvo naloži službo duhovnega pomočnika v župniji Brazmadežne, odkoder misionari med
Slovenci po Kanadi, nadaljuje z delom za Baragovo zadevo in z duhovnim vodstvom cerkvenih organizacij. L. 1982 prevzame vodstvo mesečnika Božja beseda, ki izhaja v Torontu že od 1.1949. Njegova modra in resna beseda v pridigah in spovednici se dotakne mnogih dus in src, ki iščejo tolažbo in smisel življenja.
To neskončno iskanje odseva tudi v tisočih fotografskih slikah , ki jih je Tone Zrnec ujel v kamero na vseh poteh svojega življenja ; zgodovina starih ameriških ljudstev, Baragova dežela, lepote slovenske zemlje in običajev, podoba krščanstva v cerkvah in umetnosti, Čudeži božjega stvarstva v naravi - prelivanje barv, svetlobe in časov..." Kakšna lepota in velicastvo je Bog, Čigar odsev najdemo že v malem pomladnem cvetu in listu"(T..Zrnec)
Za lazarista Toneta Zmeca veljajo pesnikove besede "Ne samo, kar veleva mu stan, kar more, to možje storiti dolžan"
Najvišji Duhovnik naj mu nakloni še mnogo zdravih in uspešnih let in prisrčna hvala za Vašo navzočnost med nami.
Anica Resnik.
OSEMDESETLETNA Zaslužna slavljenka ANICA
RESNIK je znana Slovenka, Kanadcanka, ki poleg številnih dejavnostih tudi zvesto zapisuje KRONIKO slovenskega življa^ v Torontu od prvih beguncev do kasnejših priseljencev Ne sili se v ospredje, zato je prav, da jo ob visokem slavju pobliže spoznamo.
Anica je bila rojena 24.julija 1921 v Stožicah pri .Ljubljani v družini Jakoba in Ivane Naglic. Življenje je delila se z dvema bratoma in sestro. Z ljubeznijo se spominja življenja svoje globoko verne družine, ki jo je vodilo k skupnemu delu in veselju za vzvišene ideale vere in kulture.
Po osnovni Šoli na Jezici je obiskovala
ursulinsko gimnazijo v Ljubljani. Njena tiha želja je bila Študij slavistike in zgodovine. Vojna ji je preprečila doseči cilj. Na trgovski akademiji, kjer je diplomirala, je profesor dr. Anton Slodnjak spoznal njen talent in jo spodbujal k pisanju.
Maja, usodnega leta 1945, se je Anica pridružila beguncem pred morilci, ki so ji grozili s smrtjo. Preko Vetrinja, Št. Vida ob Glini, Kellerberga in Spittala je 1948. leta dosegla z ladjo obalo Kanade, in z vlakom končni cilj - Toronto. Po dveh letih se je poročila z Rudijem Resnikom. Skupno sta vzorno vzgojila šest otrok.
Anica še danes živi v Torontu in je
Šmarna Gora in Grmada v ozadju g. Anice Resnik
dalje na str. 8
DOLENČEVA MAMA.
Kdo ne pozna Dolenčeve mame, pridne, delavne, pristne slovenske žene in matere!? V Torontu, v krogu številne družine, sredi domaČe skupnosti pri Manji Pomagaj je Marjana Dolenc v marcu praznovala 85. rojstni dan,. Leta 1916 je prvič zadihala sveži zrak polhograjskih Dolomitov Tam v Črnem vrhu je preživela otroška in mladostna leta, se navadila trdega dela na posestvu Franca in Katarine Košir . Leta 1943 je Marjana, rojena Maček stopila v zakon z domačinom Lojzetom Dolencem. Sredi vojne sta začela novo družino. Kmalu po poroki ^so Nemci odpeljali očeta in ga kot talca ubili pri Skofji Loki. V maju 1945 je mlada mati z dvema otrokoma zapustila domači kraj in odšla z možem m tisoči slovenskih beguncev na drugo stran Karavank na vetrinjsko polje, Lienz in pozneje v Spital na Dravi. Nad vsemi revnimi, brez pravic in doma je v avstrijske«" taborišču razprostirala svoj plašč brezjanska Marija Pomagaj. V taboriščni kapeli je slovensko ljudstvo tista davna leta prejemalo tolažbo in pomoč. Nekaj let je minilo, da je življenje steklo v novo smer. V začetku L. 1949 je mlada mati s štirimi otroki zapustila taborišče in z letalom preko Anglije dosegla novo deželo KANADO.
Mož Lojze je pred njenim prihodom služil enoletno obvezno delo na kanadskih železnicah. Na&la sta prvi dom v Torontu in postala zvesta člana novoustajajoce slovenske skupnosti. Lojze je kot marljiv in podjeten zidar skrbel za rastočo družino, ki je kmalu štela devet otrok, štiri fante in pet deklet. Mama Marjana je poleg dela za družino kmalu našla še drugo opravilo - peko potic in krofov. Kot gospodinjska pomočnica je mnogo let spremljala kuharico Minko Hace pri delu v slovenskem domu, na gostijah, banketih, letoviščih itd.
Za Božič napeče po naročilu do tristo potic. Ima svoj recept. Iz devet kg moke napravi enkratno testo za najmanj petnajst potic; nadev je po navadi orehov. Krofi imajo pristen domač okus. Enkratno testo je za 100 krofov in nic manj.
V porovoru s hčerko Marijo zvemo, da mama pripravlja vso testo brez strojev in drugih pripomočkov s kratko debelo leseno žlico, ki jo je Marija prinesla z misijonskega dela na Madagaskarju v Vzhodni Afriki, v letih 1971,1972. Pridni mamini roki se pa najbolj prilega še ena starejša domaČa žlica, ki so jo v letih oblikovali njeni prsti.
Tako je Dolenčeva mama, vedno z nazaj zavezano ruto -v nedeljah pa po nedeljsko pod brado -skromna, tiha, pobožna in prijazna kot slovenska žena v Gasparijevih slikah.
Sedaj je že vdova. Mož Lojze je umrl 2.marca 1985. Sedemnajst vnukov in vnukinj ter dva pravnuka ji keajšajo dolgčas. Draga, ena izmed snah pravi, da se vsako nedeljo najmanj dvajset domačih zbere pn mami.
Za visoki rojstni dan želimo Dolenčevi mami zdravje, mir srca in zadovoljstvo nad dobro opavljenim delom za družino in vso slovensko skupnost v Torontu.
ROMANJE V MIDLAND
V	nedeljo, 9. septembra smo spet romali k cerkvi kanadskih muČencev in slovenskemu spominskemu križu. Naše trinpetdeseto srečanje je potekalo v molitvi, pokori in premišljevanju.
V	1.1949 je mala skupina Slovencev iz taborišča Spittal ob prvem letu obveznega dela v novi deželi Kanadi prvič romala na ta kraj v zahvalo za življenje, v spomin 12 tisoč
domobrancev m drugih žrtev komunizma na slovenski zemlji. Lojze Rigler in pokojni Stanko Lamovšek, ki sta takrat Še delala na kmetiji, sta dva izmed prvih romarjev. Svetišče kanadskih mucencev, francoskih jezuitov, ki so v prvi polovici sedemnajstega stoletja širili katoliško vero iz teh krajev po Kanadi,	praznuje	letos
petinsedemdesetletnico, odkar so se odprla vrata romarjem, ki vsako leto obiskujejo ta lepi kraj ob zalivu Georgian Bay na južni strani Huronskega jezera. Od maja do oktobra letos bo enaindvajset narodnostnih skupin, ki jim je Kanada postala nova domovina, obiskalo ta kraj in v lastnem jeziku častilo Boga. Po hribu za cerkvijo štirinajst kapelic spremlja romarje ob molitvi križevega pota. Na široko odprti ravnini spet narodnostne kapelice in sveta znamenja spominjajo na trpljenje njihovih mucencev in slavo božjo.
Letošnje romanje je vodil ljubljanski pomožni škof Andrej Glavan. Pri slovenskem križu je v kratkem nagovoru pokazal na žrtve domobrancev in slovenskih mucencev. Ob desetletnici slovenske države se jim zahvaljujemo za njihov dar življenja domovini. Zahvala tudi vsem onim, ki so v skrbi za življenje zapustili dom, prenašali breme brezdomstva in v tujini ostali zvesti narodu, veri in kulturi.
Jože Jaklič in Tone Stih sta s polaganjem venca pod križem počastila spomin pokojnih. Lojze Rigler je pozdravil zbrane in se zahvalil
ANICA RESNIK
Nadaljevanje s st. 7.
aktivna na vseh področjih kulture povezane s Slovenci v Kanadi, zlasti v Torontu. Sledimo njene nštete pisne stvari: za pripravljalni odbor Doma Lipa, za Slovensko letovišče, za Katoliško žensko ligo pri Mariji Pomagaj, pa tudi dopise v Božji besedi, v Slovenski državi, v Ameriški domovini, v Družini in Glasilu. Povdarja: "Pripovedujem o načrtih, delu in uspehih slovenskega ljudstva, o idealnih posameznikih, ki ohranjajo našo kulturo in narodno zavest v modernem multikulturnem svetu, tem je namenjena sleherna moja pisna beseda".
gospodu škofu za modre besede. Program komemoracije je vodil ing. Ciril PleŠko. Po recitaciji odlomkov iz "urne mase" (Anica Resnik) je moški zbor Načeta Križmana zapel nekaj domoljubnih pesmi in skupno z ljudstvom domobransko "Oče, mati in sestre" Franc Dejak, resenec iz Kočevskega Roga, je v spominskem govoru terjal od nove slovenske države, da vrne pravico do imena pobitim domobrancem, prizna krivdo komunistične revolucije in očisti slovensko zemljo ruševin petdesetletnega enoumja. Ciril Pleško je vodil molitve križevega pota. Pesem in molitev sta objemali znamenja Jezusovega trpljenja. Ob enih popoldan se je prostorna cerkev napolnila za sveto mašo. Iz vseh bližnjih in daljnih krajev so prišli romarji, starejši in mlajši, največ iz Toronta. Vse veže pobožna misel, spomin davnega trpljenja našega ljudstva in prošnja za srečnejše Čase v mladi slovenski državi. Škof Glavan je maŠno pridigo navezal na nedljski evangelij o trpljenju in božjem usmiljenju. Župnika slovenskih torontskih župnij Tine Batič in Ivan Plazar in kaplan Roman Travar so somaševali s Škofom. Pri delitvi sv.obhajila je pomagal Še g. Franc Turk. Mogočno ljudsko petje pri masi in Še posebno pri lavretanskih litanijah Matere božje nas vedno spominja na božje pote Brezje, Sveta Gora, Ptujska Gora, kjer pobožno zaživi slovenska duša in se sproščena dvigne v slavospev Mariji in Njenemu Sinu.
...Na slovenski zemlji raste nov rod iz ubitih življenj domobrancev in pričevalcev vere, rod, ki danes roma v tisočih k Mariji na Brezje in Njenim cerkvam po vsej naši zemlji, ki živi za novo, bolj krščansko Slovenijo...Bolečina je prešla in mir je pod zemljo, ostal je svet spomin. Iz nebes prihaja LuČ...Skozi meglo zemskih zmešnjav, strahu in nemira sveti na pot k večnemu snidenju pri Bogu. Podajmo si roke za to skupno pot...	Anica Resnik.
Vse blagoslove rojakinji pesnika Silvina Sardenka! Anica Resnik - Tvoja dela bi obogatila dvakratno Število Tvojih let! Čestitamo!
Ostajamo Tvoji dolžniki za bogate prispevke Slovenski državi! Uredništvo.
		-/IPIfP s-	
		mmmMi^-	
JI ' 4 1 flK^^SHHHHi	HI «HM»	M?? aE >■	
	; v;;' a— ■ i	' irl Ki •*JL m g - •„, - -''-S. BBBBHBBHMHBBMHHM	M feiJ^^HSii'® J M UBF H itef K K, V f '■•m *" - - jKsffiB - ■
Križev pot molijo slovenski romarji
KRONIKA BREZMADEŽNE V TORONTU
V	nedeljo, 16 septembra, je torontska fara Brezmadežne s Čudodeljno svetinjo praznovala Štirideset let duhovnega in kulturnega življenja v župniji Brezmadežne. Ob desetih dopoldne je ljubljanski pomožni škof prevzviŠeni Andrej Glavan ob asistenci župnika Ivana Plazarja in kaplana Romana Travarja daroval slovesno sveto maso. V pridigi se je zahvalil pionirjem, živim in mrtvim, ki so sredi novega sveta ustanovili krščansko skupnost, ki se veseli vsake duše, ki iŠ&e in najde Boga.
Okrog štiristo ljudi je pri kosilu v župnijski dvorani spremljalo slavnostni program, ki ga je vodil Darko Medved. Predsednik cerkvenega odbora Florjan Markun je pozdravil navzoče. Pri maši in v dvorani je prepeval mladinski zbor Novi rod (voditeljici Mojca KonČan-D-imperio in Carol Stajan-Laplante) in združeni pevci obeh župnij. Nastopila je Še folklorna skupina Mladi glas (Nevenka Stajan).
Marjan Smolej je po župnijski kroniki in raznih zapisih sestavil zanimivo poročilo in ga skupaj z Marjanom Ulčarjem in Andrejem Pahuljem ob spremljavi skioptičnih slik predstavil navzočim.
Sledi nekaj glavnih podatkov iz tega poročila. Ideja nove slovenske župnije ima izvor Že leta 1958 v prvi slovenski župniji v Kanadi pri Mariji Pomagaj.V tem Času so se mnoge mlade družine začele naseljevati v novem zahodnem delu Toronta. Skupina pionirjev z župnikom dr. Jakobom KolariČem - Stane UlČar, Lojze Petrič, Ludvik Stajan - so začeli z organizacijo sestankov za novo cerkev in nedeljskih mas v kanadski cerkvi Kristusa Kralja na Lakeshore Blvd. 80 mladih družin je tam začelo z rednim cerkvenim življenjem in poukom svojih otrok.
V	letu 1959 so od Toneta Ferkulja kupili zemljo za bodočo cerkev.
1 septembra 1960 je torontski kardinal James C.McGuigan uradno ustanovil župnijo Brezmadežne, Jože Kastelic je Janezu Kopaču in Francu Sodji kupil hišo na Brown's Line st. 747 za župnišče in slovensko Šolo. Z gradnjo dvorane in cerkve so takoj začeli. Takrat je gradbeni odbor vodil Tine Tekavčič, gradbena dela pa je prevzel John Tratnik. Zupljani so zbrali vsa potrebna finančna sredstva in s prostovoljnim delom dosegli, da je bila v februarju 1961 dvorana pripravljena za prvo sveto mašo in blagoslovitev. Vnedeljo 28. maja pa je v novi cerkvi *bila prva daritev.
Načrte za cerkev je izdelala družba arhitektov Fisher in Tedman. Notranjščino cerkve krasijo dela kiparja Franceta GorŠeta (križev pot,božične jaslice, kipa Marije in sv.Vincencija) V Ietu1963 je bilo k cerkvi dozidano župniŠČe, v letu 1974 razširjena dvorana s kuhinjo in novimi proton za Šolo in organizacije v drugem nadstropju.
V	I. 1967 so prišle k Brezmadežni Marijine sestre iz Slovenije in se 1.1977 vselile v lastno hišo na Lunness Rd. Sprva je bil njihov namen skrbeti za bolne in ostarele, kar je sedaj poleg skrbi za cerkev njihovo poglavitno delo v Domu Lipa.
L. 1982 so podjetni Slovenci postavili Še eno stavbo na Lunness Rd., Misijonsko hišo, kjer se ustavijo slovenski misijonarji in duhovniki na svojih potovanjih.
Župnija Brezmadežne s čudodelno svetinjo je duša in srce slovenske srenje. V Štiridesetih letih se je tu razvilo bogato duhovno in kulturno življenje. Župnijska cerkev je dom, odprt Vsakemu, ki išče Boga, Njegovo ljubezen in mir, je postaja kjer se ustavi trudni popotnik, da si nabere moči za življenje in prisluhne molitvam in melodijam vernega ljudstva. Tu se sreča z Bogom v zakramentih in postane Njegova priča v svetu. Domača cerkev nas spremlja od rojstva do smrti...
V	cerkvi Brezmadežne so darovali prvo sveto mašo duhovniki. 1.1964 Jože Plevnik, jezuit,sedaj profesor teologije in sv. pisma na torontski in ljubljanski univerzi, 1.1970 Jože Božnar, sedaj župnik pri sv. Vidu v Clevelandu USA, 1.1973 Stanko Rozman, jezuit, sedaj misijonar v Zambiji,Afrika, 1.1979 Marko Lavrencic, župnik v torontski nadškofiji, 1.1980 Valentin Batič, sedaj župnik pri Mariji Pomagaj, Toronto, I.2000 Janez Likozar, duhovnik torontske nadškofije.
Na žalost ni ženskih poklicev. Priljubljena sestra Miranda Kavcic je umrla 1.1996. K Sionskim sestram je vstopila s. Marija Babic, ki je od zgodnjih mladih let bila aktivna v cerkvenih organizacijah. Hvala Bogu! Pri^ Brezmadežni smo v 1.1976 počastili našega rojaka Alojzija Ambrožica ob imenovanju za škofa, 1.1986 ob posveČenju za Škofa koadjutorja torontske škofije, kot nadškofa v 1.1990 in v 1.1998 ob papeževem imenovanju za kardinala svete katoliške cerkve.
Janez Kopač je vse do upokojitve v 1.1988 bil vzoren vodnik. Umrl je na Veliko nedeljo 1994. Sedanji župnik Ivan Plazar s Tonetom
Zrnecem in Romanom Travarjem varuje luč vere in se trudi, da ta zašije mnogim, ki tavajo v moderni temi in zmedi in posveti na pot v domačo cerkev. Pri tem delu mu pomagajo poleg duhovnikov kaplanov zvesti župljani, predvsem člani župnijskega sveta, Katoliška ženska liga od začetka župnije. ( Prva predsednica je bila Mara Osredkar-Tratnik osem let s presledki, Marija Šteblaj dvanajst let s presledki, sedanja predsednica je Maksa Žagar) Župnijska dekanija za obiske bolnih in osamljenih (predsednik Jože Cesnik), Misijonski krožek - letna tombola za Madagaskar, Molitvena skupina. L. 1960 je g. Franc Sodja ustanovil cerkveni pevski zbor. Prvi organist je bil Nace Križman, ki Še danes vodi cerkveno petje, organist je Andrej Pahulje.
Tekom let so prepevali dekliški in mladinski zbori Kristal - Marija Babic z orkestrom Matije Lebarja, Odmev Slovenije (g.Tomaž Mavric, Andrej Pahulje), otroški zbori slovenske šole(Blaž Potočnik, Andrej Pahulje, pokojni Jože Osana), Otroški kotiček (Mili Ulčar in Marinka Jereb), Fantje na vasi (Nace Križman), sedaj pa že dve leti prepeva mladinski zbor Novi rod (Mojca Kočan-Dimperio in Carol Stajan-Laplante)
V	župniji ze od 1.1959 obstoja Slovenska šola, Franc Cerar je bil ravnatelj od 1.1962 do 1.1983. Sedanji ravnatelj Blaz Potočnik vodi Še dodatni tečaj za odrasle.
Skavti so v župniji od 1.1963 in skavtinje od 1.1965. Prvi voditelji so bili Franc Cerar in Blaž Potočnik, Elsie Kranjc, Cvetka Jereb Andrejas, Marija Tratnik Osredkar. L. 1965 ustanovi g. Sodja Mladinski klub, prvi predsednik Marjan Ulčar, potem sestri Mili in Vanda Košcak.
V	poznejših letih organizira g.Tomaž Mavric Slovensko igralsko skupino. Folklorni skupini Mladi glas in Planika pa vodita Nevenka Slavinec-Stajan in Mary Tratnik....
....Ob koncu štiridesetih let je župnijska skupnost pri Brezmadežni hvaležna svojim ustanoviteljem. Naj bodo njihove žrtve in delo, ki je bilo preloženo sinovom in hčeram v
pogum mlajši slovenski generaciji.....
Lahko smo ponosni na dvorano, cerkvena poslopja, Dom Lipa, Slovensko letovišče, vendar župnija niso samo le stavbe in Število ljudi. Župnija je ziv organizem, cigar življenjska moc je odvisna od složnosti, sodelovanja in duhovnosti njenih članov.....
Anica Resnik.
STAROSTNI DOM LIPA
V	soboto 10. novembra so se prijatelji slovenskega starostnega doma zbrali na letnem banketu pri Brezmadežni v New Torontu. Darko Medved, sedanji presednik upravnega odbora, je pozdravil vse navzoče. Dom Lipa - Slovenian Linden Foundation - je od let^i 1985 dosedaj največja samostojna slovenska usjzirtova, priznana od ontarijske vlade za življenjsko, vždrzevanje starejših Slovencev. Maja 1987 je bilo poslopje Doma Lipa vredno štiri milijone dolarjev na trgu nepremičnin. Je last slovenske skupnosti, ki vsako leto na občnem zboru izvoli in potrdi odbor Slovencev za nadzor in pravilno delovanje doma. Za vse odbornike je Častna, brezplačna služba skupnosti, neprecenljiv in plemenit dar Domu Lipa, ki je zgrajen popolnoma iz darov kanadskih Slovencev. Ontarijsko ministerstvo za zdravstvo in socialno ^skrbstvo nadzoruje delovanje doma in delno krije današnje stroške.
V	Domu Lipa bo z novim prizidkom, ki bo odprt v juliju 2002, prostora za sto (100) oseb, razdeljenih v dva oddelka: ostareli stanovalci (residents) in onemogli, ki potrbujejo celodnevno oskrbo (extended care). Za Božič 1987 je tedanji torontski Škof koadjutor dr. Alojzij Ambroži Č blagoslovil poslopje in novo kapelo. Umetnik Tone Jemec jo je okrasil s kipom Vstalega Kristusa v glavnem oltarju in s križevim potom.
V	januarju 1988 se je tam naselil prvi stanovalec g. Franc Sodja, kmalu za njim pa še 14 oseb. G. Sodja je še danes skupaj z g. Ivanom Janom duhovni vodja Doma Lipa, ki s ss. Mirto in Veroniko skrbijo in delijo duhovno tolažbo in mir sedanjim stanovalcem.
Med starostnimi domovi v Torontu zavzema Dom Lipa visoko mesto priznanja in ugleda pri mestnih in pokrajinskih oblasteh. Vsesplošen red in čistoča, poslovanje, zlasti še številni prostovoljci in prostovoljke v vseh oblikah delovanja, stalno duhovno vodstvo in navzočnost sester dajejo domu odlično spričevalo in zgled sliČnim ustanovam v Torontu. Prav ta karitativnost, uspešnost in ugled v skupnosti, vsa ta socialna zavest je vabilo in vez, ki današnjega prdsednika Darkota družita z Domom Lipa. Odzval se je vabilu in prošnji župnika Janeza Kopača in 1.1993 prevzel to odgovorno mesto, kjer uspesno in odlično vrši svoje delo. Po njegovih lastnih besedah, sta mu poleg drugih odbornikov v veliko pomoč odvetnik Anthony Klemencic in hišna zdravnica dr, Elizabeta Kocmur, voditeljica odbora za povečanje doma.
Dolga je vrsta dobrotnikov, podpornikov, prostovoljnih delavcev, ki so pomagali graditi dbm Lipa in ga se podpirajo vse od prvih začetkov v I. 1975. Imena JoŽe Kastelic, mentor, nadzornik vseh preteklih in sedanjih gradbenih del, artiitekt Franc Leveč, ki skrbi za Dom Lipa kot za svoj lastni dom, inženir Franc Markež. praktični strokovnjak, pokojni Lojze BabiČ organiztor nabiralnih akcij in prostovoljcev. Miro Rak, prvi organizator "Walkathona", dr. Stane Bah, prvi administrator Doma Lipa, uspešni predstavnik pri kanadskih oblasteh, ki je v I. 1992 pridobil Domu Lipa Nursing Home License - so z zlatimi Črkami zapisana v zgodovino Doma Lipa.
Ker Slovenci od I. 1988 niso nikdar zasedli vseh 64 postelj (34 samskih in 30 za onemogle)je bila uprava zaradi zdravega gospodarskega položaja prisiljena sprejemati prebivalce drugih narodnosti, predvsem Slovane. Danes pa je v Domu stalno 75 do 80% Slovencev. Čedalje večja je potreba. Po dogovorih z oblastmi glede finančne pomoči in odlični oceni Doma Lipa, sedaj gradbeno podjetje Canning Co. gradi novo poslopje za 36 novih stanovalcev, ki bo povezano s prvotno stavbo. Tako bo v I. 2002 velika slovenska družina praznovala spet lep dan in pomagala svojim starejsim do mirnega in prijetnega kotička v Domu Lipa.
Anica Resnik
+dr. Jožef Kirschbaum, (LLD)
Šestnajstega avgusta t.l. nas je po daljši in težki bolezni zapustil v 89 letu častni član Slovenske narodne Zveze,dolgoletni tajnik Slovaškega	svetovnega	Kongresa
podpredsednik Mednarodne Pax Romanae, politik in diplomat, ambasador pri Sv. Stolici in v Švici.Zapušča ženo Magdaleno, Štiri otroke, sedem vnukov. Maša zadusnica je bila brana v Slovaški katedrali "Transfigutation" v Markamu, Ontarijo. Zeni, družini in sorodnikom izražamo iskreno sožalje. Konzorcij časopisa S.D.
NAŠE ŽIVLJENJE
...JE V PRVEM LETU TRETJEGA TISOČLETJA zaznamovano s strašnimi dogodki Preračunana hudobija, želja po oblasti, sovraštvo v spopadu svetonih ideologij je bruhnilo na dan in vsekalo globoko bolečo rano ameriškemu ljudstvu. V jutru enajstega septembra je v pičli uri skoraj pet tisoč ljudi zgubilo življenje, žalost prevzela osirotele druižine, mesto New York onemelo v dosedanjem svetu neznani enkratni katastrofi.
WTC v plamenih
To teroristično dejanje je raztrgalo dragoceno podobo svetovnega miru, modernega napredka in osebne varnosti v zdravem okolju. Nov čas je tu z novimi	zahtevami,
odgovornostjo in vprašanji o medčloveških odnosih in splošnem smislu življenja. Ob newyorski jami "Ground Zero" je sedaj za ves svet nova življenska postaja.
Ta zemlja, del neskončnega vsemirja, vpletena v sončni krog z luno in milijoni zvezd, je v nasprotju s trpljenjem in zmotami, iskanjem človsetva od vekomaj na isti poti, v štirih letnih časih okrog sonca.
Sedaj je že pozna jesen... V lepih dneh se sonce nagiba na južno stran. Drevje je zgubilo svoj zlati plašč, polja in vrtovi svoje sadove in cvetje v zgodnjem večeru zažare cestne luci. Na Slovenskem letovišču so po zahvalni nedelji zaprta glavna vrata. Brezjanska Marija se je iz kapelice preselila v varnejši dom, poletne hišice samevajo. V lepih sončnih dneh se še vedno vračamo k njim v mir in lepoto jesenske pokrajine. V skupini torontskih društev deluje skupina Vztrajnost, ki že skoraj enajst let zbira slovenske vdove, jim nudi družabnost, prijateljstvo in medsebojno pomoč. Ustanoviteljica te ustanove je Cveta Arhar, ki je kmalu po smrti moža Franca začutila in spoznala potrebo po posebnem združevanju Danes je v skupini zapisano do dvesto vdov, ki se občasno zbirajo v Domu Lipa.
Duhovni vodja je g Tone Zrnec Organizirajo izlete, romanja itd. Gospa Mija Ferkulj, Francka Kramar Marija Por so njene zveste pomočnice. Tako smo v oktobru romali k Roženvenski Mriji v Merlin v londonski škofiji, v spremstvu Romana Travarja, novega kaplana pri Brezmadežni. Koncem novembra je napovedan izlet v Owen Sound k predbožičnemu koncertu.
Organizacija je odlična in odziv vedno Številen, saj je dobrodošla mešana družba mož in žena, ki preživi en dan ali dva v domačem pogovoru, petju in molitvi.
Na praznik vernih duš smo prižgali sveče v cerkvah in na pokopališčih, se spominjali in molili za vse pokojne... Novi grobovi se odpirajo, dragi znanci odhajajo... Desetega oktobra se je Francka Kavčič v Torontu poslovila od svoje velike družine devet otrok, šestnajst vnukov in šest pravnukov ter odšla k ljubljenemu možu Johanu v nebeške kraje. Pokojna Francka je vse življenje ostala pristna Gorenjka izpod romantičnih Dolomitov, v
mladostnih letih vzor slovenske lepote, delavna, tiha, poštena žena in mati, ki je poleg velike družine našla čas za slovensko cerkev in skupnost. Množice ljudi so se zbrale ob njeni krsti v pogrebnem zavodu in pri pogrebni maši^ v cerkvi Brezmadežne. Žalostno slovo se je spremenilo v zahvalo Bopu za pelemenito Franckino dušo, za dar vere, ki nam po trpljenju in smrti prinaša tolažbo večnega življenja.
V temnem povojnem času I. 1948 je komunistična oblast mladi materi Fancki iztrgala iz naročja in doma pet malih otrok in jo držala dve leti v zaporih, ker niso našli njenega
moža. Ob spominu na vso žalost in trpljenje je vedno pripomnila, da bi brez vere ne preživela...
30. oktober...Cvetje na Franckinem grobu je komaj ovenelo, ko smo na slovenskem delu pokopališča Vnebovzetja spremljali v zadnji dom na zemlji Marico Bastič, poročeno Cerar. Osemdest let ji je bilo namenjenih na zemlji. V horjulski fari, v vasi Lubgojna, kateri je posvetila pozneje v Kanadi lepo povest, je preživljala mladost in postala dobra učiteljica. Komunistična revolucija ji je umorila očeta in mater ter tri brate. Po treh letih begunstva v avstrijskem Spittalu
je našla nov dom v Kanadi. S pokojnim možem Francem Cerarjem sta v Torontu ustvarila družino s štirimi otroki in bila ves čas delavna v slovenski
skupnosti Brezmadežne slovenski šoli.
pri župniji kot učitelja v v skavtski in
drugih organizacijah, v starostnem domu Lipa, kjer je do zadnje bolezni vodila aktivno skupino starejših žena in bila članica upravnega odbora. Za vse njeno delo - naša •hvaležnost in prošnja, da bi Najvišji Učitelj našel nove delavce za Njegove šole življenja na zemlji.
t4MMMM J&A j-AtANJKrSOUS-A
Enaintridesetega oktobra je v Torontu ugasnilo mlado življenje Adrianne Jamnik-Sousa. Dan pred njenim dvajsetim rojstnim dnevom so jo angeli sprejeli v Večno pomlad. Bolezen raka ji je v treh letih končala življenjsko pot. Po praznikih Vseh svetih in Vernih duš je zadnjic obiskala cerkev Marije Pomagaj v beli krsti popisani z zadnjimi pozdravi sošolk, sošolcev in prijateljev družine Jamnik-Sousa. Cerkev je bila premajhna za vse, ki so Adrianno spremljali na zadnji poti na pokopališče Mount Hope. Mnogi so ostali na stopnicah zunaj cerkve. Duhovne pesmi deklet mladinskega zbora Novi rod in združeni cerkveni pevci obeh fara so navzoče vodili v premišljevanje o smislu življenja. Mlada Adrianna je bila vseskozi in je sedaj še bolj zgled današnji mladini. Nadarjena visokošolka je ves Čas bolezni ohranila pozitiven pogled na življenje. Končala je kljub bolezni 13 let šole in vstopila na univerzo, za katero pa ni bilo veČ moči. Bila je zvesta prijateljica, priljubljena in sijajna organizatorka Šolskih prireditev. V zadnjem letu bolezni je njena ideja prireditve "Festival of arts" zajela učitelje in študente Štirih Šol, ki je zbral desettisoč dolarjev za raziskovanje rakovih bolezni in Terry Fox Fund. V pesmi njenih šestnajstih let se odkriva visoko duhovno obzorje, ki jo je zdaj za vedno sprejelo v vrste angelov in svetnikov in njenih starih starišev Jožice in Ludvika Jamnik. S cvetjem in solzami, z molitvijo in poslušanjem njenih najljubših pesmi smo se poslavljali od te posebne deklice, katere zgled in spomin naj vedno Živi med nami. Nekdo je dejal: "to je naša Mala Terezika!"... Njena pesem (odlomek): ... there is a life after death, a life far beyond our wildest dreams, a paradise for those who have suffered the tyrannies of a heartless world, a place of peace and eternal solitude. May this truth be your guiding light in the struggle to escape the clutches of darkness and open your minds and hearts to the true light of God...... Written by Adrianna in 1996.
His Excellency, Paul Cellucci, U.S. Ambassador to Canada, P.O. Box 866 Section B Ottawa, Ontario K1P5T1
Your Excellency:
Slovenians in Canada wish to express our deepest sympathy to the citizens of the United States of America on the occasion of the barbaric attacks on the people and instituti ons of the USA.
Slovenians, a small ethnic group in Canada, wish to share in your sorrow.
Our representatives attended a mass of commemoration offered by His Excellency, Cardinal Aloisius Ambrozic at St. Michael's Cathedral in Toronto last night.
May God strengthen the wills and resolve of all American leaders to keep the United States as the bulwark of democracy and defenders of justice and generosity during the confusing times m which we currently find ourselves.
SL gave m
b> tL _
she vieweJ
Mo
struggle.
The glou/i/ig
Oft to^the LwJ'
even though, ¡¡¡¡e. . obstacle as » challenge. C woulJ one Jay overcome.
i/Jficult things got, never JiJ
souls to tfc lier never
M
e 1/veJ her uvnJihg path, she
slu>w her >ave comfort
she met.
/Y«r memory wif go oft ¡¡orever, leaving (footprints in our hearts.
GOD BLESS AMERICA!
Toronto, September 11,2001 16 Northfield Road, Scarborough, Ont. M1G 2H4
Augustin Kuk, editor Slovenska država
PRED USODNO ODLOČITVIJO
Politična epistola slovenskim izvorno demokratičnim strankam
Politika slovenskega demokratskega desetletja stoji v znamenju provizorija. Provizomi značaj ji daje odsotnost bistvene politike. Bistvena politika zahteva rešitev slovenskega zgodovinskega vprašanja. Dokler to vprašanje ne bo dobilo absolutne prioritete, se bo politika drŽave Slovenije gibala na ravni začasnosti in pri vidnosti.
Provizornost slovenske politike je neposredna posledica vloge, ki jo v državi igrajo sile komunističnega nasledstva ali sile kontinuitete. Sestop v bistveno politiko bi tem silam onemogočil uresničitev njihovega drugega projekta v zgodovini naroda - celostno polastitev vzvodov oblasti v okviru demokratskih inštitutcij države.
Z zadrževanjem politike v mejah provizorija je kontinuiteta preprečila, da bi se pokazala in razgalila njena osnovna danost. To, kar kontinuiteto najbolj določa, je krivda. Kontinuiteta je neizbrisno in neločljivo povezana s krivdo. Kontinuiteta je z vsemi, jci gravitirajo v njeno območje, vpletena v krivdo. Ce bi krivda kontinuitete dobila eksplicitno podobo, če bi vstopila v prostor družbene zavesti z vsemi moralnimi, kulturnimi in političnimi razsežnostmi, če bi bila vloga, ki jo je v zgodovini odigrala, v narodovih dokumentih izpisana z odprtim besedilom, bi bilo nemogoče, da se ne bi znašla v vrtincu med svojo resničnostjo in svojimi ambicijami
Krivda komunistične kontinuitete stoji na štirih dejstvih. Ta dejstva so: prvič, boljeviska revolucija in drzavljanjska vojna z začetnim terorjem komunistične gverile in izključevalno polastitvijo pravice do rezistence; drugič, serija množičnih ubijanj Slovencev in drugih nasprotnikov komunizma, ki so dosegla vrhunec v povojnem genocidu slovenske domobranske vojske; tretjič, ustvarjanje razmer, zaradi katerih so morali zapustiti domove zavestni nosilci demokratične kulture in civilizacijske zavezanosti; četrtič, polstoletna odprava civiliziranih norm človeškega soobstajanja z ukinitvijo Človekovih pravic in uvedbo totalitarnega režima. To je krivda, ki s svojo velikostjo presega sleherno sloevnsko izkušnjo, krivda, ki se strmo dviga nad vso narodovo zgodovino. Njena neznanskost izsiljuje vprašanje: Kako je to krivdo sploh mogoče nositi? Iz katere snovi morajo biti ljudje, da so jo v stanju nositi?
V našem Času pa je prav te ljudi dohitela zgodovina. Dohitela jih je v podobi lobanj, ki so se začele valiti jz zemlje, pa tudi z možnostjo, da Evropa postavi vprašanje, kako si država, ki nima moči, da bi se soočila s svojimi zločini, zamišlja obstajanje v njenem okviru. Lahko bi rekli, da je prišel Čas, ki je obetal izsiliti resnico.
Pred kontinuiteto se je pot razcepila v dve smeri. Najprej bi izziv časa lahko razumela tako, da ji ukazuje povratek v narodovo skupnoet. Lahko bi se odločila, da svojo krivdo sprejme taksno, kakršna je, in se potem osvobojena vključi v narodovo duhovno, kulturno in politično življenje. Svojo pripravljenost, da to storijo, bi ljudje kontinuitete mogli pokazati tako. da bi dosegli, da državni zbor sprejme tri besedila, izjavo o komunistični revoluciji, državljanjski vojni in totalitarni državi, zakon o genocidu in zakon o^eksodusu. Ta besedila bi imela veljavo samo tedaj, če bi jih vodilo načelo, da morajo govoriti resnico, nic drugega kot resnico In vso resnico. SelejtakŠna bi mogla normalizirati ravnotežje, ki ga je porušil komunistični poseg v narodovo zgodovino. Na tem temelju bi se vzpostavila narodova enotnost, brez katere smo v nevarnosti, da nas bo pogoltnilo razburkano morje nepredvidljive prihodnosti.
Odločitev, ki smo jo tu predstavili, bi lahko prišla iz človeškega refleksa krivde, ki je tako velika, da je nemogove, da se je kontinuiteta ne bi zavedala. S totalno manipulacijo je sicer dosegla, da krivda ni mogla spregovoriti z avtentičnim jezikom, a v sebi njeni pripadniki vedo, da so pred narodovo zgodovino zaznamovani s krivdo.
Imajo sicer oblast, v rokah imajo predsedstva vseh najvažnejših institucij države, imajo veČino v državnem zboru, pod njihovim vplivom je veČina organizirane civilne družbe, a pri vsem tem vedo, da je na
njih krivda. Pri vsej spretnosti jn pretkanosti in uspešnosti vedo, da so moralno in politično v podrejenem položaju pred silami avtentične demokracije. Spričo velike zgodovinske zadolženost bi torej upravičene? pričakovali, da bo Čas, ki jih je dohitel, tudi čas velikega samosprasevanja.
Toda odločili so se drugače. V rezijskih kabinah kontunuitete je bil sprejet sklep, da bodo izziv zgodovine sprejeli in ga izkoristili za velikopotezno dejanje: sklenili so, da bodo s krivdo enkrat za vselej opravili, ne da bi jo priznali. Pred nami je Čas vrhunske manipulacije. Njena faktura je že znana razkrili so jo nastopi presednika države, presednika državnega zbora in predsenika vlade. Aktivirane so bile ideološke advokatske pisarne, _ki opravljajo posle za kontinuiteto: ene so svoje izdelke že objavile druge jih pripravljajo. Spet smo priča pretkanemu in nesramnemu izrabljanju jezika. Nezenirano še uporabljajo stare agitpropovske iznajdbe. Spet je resnica zeljna - mogoče se nikoli tako - spet so žalitve zavite v belo in mehko vato. Vse kaže, da so si za vodilo vseh ukaz iz kampedusovega romana Izpred pol stoletja: Vse spremeniti tako, da_se ne bo niČ spremenilo Vse narediti tako, da se no bo nič naredilo.
Zakaj vam o vsem tem pišemo? Zato, ker smo v tako kritičnem trenutku na poti našega vračanja k sebi: zato. ker vstopamo v Čas, ki terja skrajno prisebnost. Nikakor ne mislimo, da bi vi njihove načrte lahko preprečili. Tega ne morete. Lahko pa naredite nekaj drugega. Lahko se odloČite, da pri njih ne boste sodelovali. S tem boste naredili nekaj komaj predstavljivo velikega. Dosegli boste, da bo njihova manipulacija zgrešila poglavitni cilj. da se ne bo spremenila v konsenz prevaranega naroda. Dosegli boste, da bo sedanja manipulacija, kljub svoji virtuozni dognanosti, ostala prazna manevrska vaja nekih sil, ki jih je zgodovina že zdavnaj premagala, sedaj pa umetno odlašajo še svoj politični konec. Radi bi vas opozorili - to dejamo zato, ker smo zaradi svojega zgodovinskega angazmaja tako zainteresirani za rešitev slovenskega vprašanja - na to, da bi se, Če bi se vdali glasovom, ki vam obljubljajo dokončno rešitev nekega velikega vprašanja, a hkrati prikrivajo njeno bistveno dvomljivost, zgodilo nekaj nepopravljivega in usodnega. Zgodila bi se velika krivica mnogim ljudem in država bi za tejmelj dobila konstrukt. ki bi s svojo zlaganosljo počasi začel prodirati v vse njene institucije. Vas pa bi, tako se je do sedaj še vedno zgodilo, doletela kazen: izgubili bi edino, kar imate -moralni pložai, ki vam ga zagotavlja resnica, dokler na njej stojite. Ce pa boste resnico zapustili, njim, katerim na ljubo jo boste zapustili, ne boste enaki, ampak podrejeni. Oni bodo namreč privilegije, s katerimi kot dediči totalitarizma razpolagajo, obdržali. Ni^ si težko predstavljati, kako suvereno jih bodo izkoriščali, zlasti potem ko bodo dosegli oprostitev od krivde, ne da bi jim jo bilo trebp priznati.
Ci bi bili v državnem zboru tudi z vašimi glasovi sprejeta kaka resolucija ali kaki zakoni, ki ne bi stali na integralni resnici, bi se torej zgodila Še ena prevara -nikakor ne najmanjša v bogati tradiciji komunističnega manipuliranja. Vi pa bi kmalu za tem videli, da vam ne ostaja drugo, kot da podpišete brezpogojno vdajo. Podpisali bi jo vi, veljala pa bija vse, tudi za nas. Ali je nujno, da je tako. se sparsujemo. Ali ni že dovolj političnih mrtvecev, ki jih puŠČa za seboj ta malo žalostna karavana?
Ljubljana. 9. novembra 2001
Predsednik NSZ: Tine Velikonja Podpredsednik NSZ: Anton Drobnič Tajnik NSZ: Stane Štrbenk Urednik Zaveze: Justin Stanovnik
Ob obletnici ponovnega pokopa prof. Ehrlicha je daroval sveto mašo prof. dr. Janez Juhant, na grobu je pa spregovoril gospod Stane Štrbenk.
POBOJI VEDNO ZAHTEVAJO ODGOVORE.
(Danilo Utenkar) Delo 3. 10. 2001.
V zaklonišču na Zgornji Bistrici so končali delo v rovu, v zemlji in med skalami so odkrili 231 okostij.
Obisku generalne državne toziljke Zdenke Cerar v Slovenski Bistrici, ki so jo spremljali visoki policijski in sodni uradniki, so mediji posvetili veliko pozornost, kajti od srede poletja naprej so v nekdanjem tovarniškem protiletalskem zaklonišču na Zgornji Bistrici tako rekoč od dneva v dan preštevali ostanke Človeških okostij. Rudarski strokovnjaki so izkopali 38 metrov dolg rov, sodno medicinski izvedenec pa je doslej ugotovil, da je bilo žrtev poboja, ki da se je zgodil sredi januaija 1946, vsaj 231. Po ostankih okostij in predmetih, ki so jih našli, je ugotavljanje identitete pomorjenih nadvse težavno, pomenljiva pa je tudi izjava državne tožilke, dja kazenski postopek zoper neznano osebo ni mogoč Razumeli smo, da ostaja resna pripravljenost za ugotovitev resnice. To seveda lahko pomeni, da se bodo policisti, kriminalisti, tožilci in sodniki s pobojem na robu gozdiča, med domačimi imenovanega Bobek, intenzivno ukvarjali. Zdenka Cerar je napovedala, da bodo vsi storili največ, kar je mogoče. Upoštevaje doslej odkrito ne bi smelo biti dvoma, da državni organi to pot množičnega grobišča zares ne bi raziskali do konca. Pri tem ne gre spregledati, da se je odkrivanje tragičnega dogodka na Zgornji Bistrici vendarle začelo zaradi vztrajnosti lokalnih občinskih oblasti, predvsem pa posameznikov, ki se nočejo sprijazniti z zgodovinsko pozabo. Navsezadnje je v Zgornji Bistrici in okolici kar precej družin, ki po več kakor^pol stoletja ne vedo kaj se je zgodilo z njihovimi najbližjimi. V krajih pod Pohorjem so se destletja spletale zgodbe o tragičnem bunkerju, kjer da je našlo smrt nekaj deset sodelavcev okupatorjev. Zdaj je jasno_, da je število pomorjenih bistveno večje, da najbrž to niso pripadniki ustaških in okupatorskih enot, o čemer so Še nedolgo tega razglabljali na HrvaŠkem, temveč ljudje, ki so verjetno živeli v teh krajih. Po doslej znanih podatkih pa pomorjeni niso bili sodno obravnavanj in obsojeni na takšno smrt. Od tod naprej ostaja množica vprašanj, na katera je morda Še moč odgovoriti. Ali so bili umorjeni priprljani od drugod, ali so sledi strelov na lobanjah posledica milostnih strelov, so morda močno poškodovani deli kosti posledica mučenja? Ta in še druga vprašanja ostajajo preiskovalcem, ki tudi ne morejo prezreti, da je bilo med ubitimi veliko žensk, kar dovolj zgovorno priča, da pobiti niso bili vojaki.
Obstajajo zapisi nekdanje Pučnikove parlamentarne komisije, ki seje pred leti s tem pobojem že ukvarjala. Bojda je svoje izjave podalo vsaj petdeset domačinov, zaslišali pa so tudi nekdanjega oficiija Ozne, domačina Franca Kaca, ki velja za kronsko pričo. Kaj je povedal bo treba prebrati v zapisnikih, zdi pa se, da je^zdaj pri svojih 86 letih ostal edini, ki preiskovalcem, tožilcem in sodnikom lahko pove, kaj seje zgodilo. Če je to bil genosld, ki ga generalna tožilka ne izključuje, potem je postopek znan in ga je vsekakor treba Izpeljati.
Sedanja oblast, pa naj gre za sodno ali državno, ne bi smela nojevsko tiščati glave v pesek. Že pri odkrivanju žrtev pobojev v bližini mariborskega Tezna se je čutilo nekakšno olajšanje, ki so ga ugotavljali, da to niso slovenske Žrtve, pa tudi ne slovenski morilci. Našli so jih pri sosedih v nkdanji skupni državi. Zadnja leta najraje pri nas nihče ne bi govoril o teharskih žrtvah, o morijah na Koroškem, Kočevski Rog jpa bi tako vsi najraje pozabili s spravno mašo. Toda žrtve iz tistega povojnega obdobja opominjajo. Podobnim dogodkom smo bili priča v balkanskih morijah zadnjega desetletja, tu Čisto blizu nas, skorajda včeraj Danes nas spremlja novi smrtni val, o katerem nihče ne more vedeti, ali ne bo pljusnil tudi k nam. Vedeti pa moramo, da za neodgovornimi dejanji vselej pride odgovornost, osebna in državna, četudi vmes mine doI stoletja.
BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ TER SREČE IN ZDRAVJA V NOVEM LETU 2002 ŽELITA VSEM BRALCEM IN PRIJATELJEM UREDNIŠTVO IN UPRAVA SLOVENSKE DRŽAVE
ARGENTINSKA SOLIDARNOSTNA AKCIJA oktober 10 2001
Odbor: Gpa Francka Zierenfeld. Gpa Ema PogaČar, Gd. Blaž'Potočnik, Prof Lea Urbane 1 Dalebercy Plače Toronto. Ontario M3B 2A5 tel. 416-447-4332
Seznam darovalcev
1	Ambroži? Anthony adv.	$100	18	Porovne Dr. Franc	$100
2	Bratina Dr Gloria	150	19	Potočnik BlaŽ	50
3	Hrastnik Zvone	30	20	PogoCar Joe	600
4	Jakus Cvetka pro me m.	200	21	Resnik Rudi	100
5	Jereb Joe Construction	100	22	Seljak Tone	1000
6	Krevs Rado	200	23	Stajan Ludvik	100
7	Kokalj F.	200	24	Stanisa France	50
8	Krek Slov. Credit Union	50	25	Slo venia PCU	200
9	Kastelic Joe	500	26	Straürar France	100
10	Kuk AuguStin Prof. R/d	300	27	Sterle M & K	100
11	Kukovica Andrej	100	28	Urbane Peter & Lea	350
12	Lavrila Marija	200	29	Vidergar Francka	100
13	Meden Joe	100	30	Žabjek Alojz in memor.	100
14	Merhar Karta	200	31	Zakrajšek Ivana	200
15	Muhi? Tone in Maria R/d	500	32	Žagar Maksa	200
16	Opara Joe Ing.	150	33	Zierenfeld Henry	200
17	Oseli Florian	100	34	N.N.	250
			35	Julka Stražar	100
			36	Mara Osredkar	100
			37	Milan Vrčkovnik	500
V USA $ prejeto Vili & Rela Zadnikar 150.00 Vera in Lojze Gregorich	1000.00
v Kan. $7,030.00 (1.5861) v US $ 1,150.00 skupaj
US = $4441.87 US = $5591.87
Poslano dne 9. Okt. 01 v Argentino na sledeče organizacije vse v US $ v manjavi Pesos 1 US $ 1
1.	Rozmanov dom
2.	HanŽeličev dom
3.	Zveza mater in 2ena 4 Domobranca
Buenos Aires, novembra 2001
Dragi slovenski rojaki v Kanadi!
Iskreno se Van zahvaljujem za Vas plemeniti dar za naše potrebne. Ganilo me je Vaše razumevanje za težave, v katerih se nahajajo naši rojaki v Argentini. Razmere so res kritične, posebno Še, ker je bodočnost povsem nejasna.
Na božičnici naše Zveze - letos bo 23. decembra - bomo ob jaslicah prižgale svečko tudi za Vas, ki živite na severnem delu našega kontinenta. Spomnile se Vas bomo tudi v molitvi in tako bomo tudi duhovno povezani.
Želim, da bi božični mir napolnil Vasa srca, nastopajoče leto pa naj Vam prinese zdravja in sreče, tako v osebnem družinskem življenj kakor tudi v poslovnem okolju.
Sprejmite prosim, moj prisrčen slovenski pozdrav iz Argentine.
$1050.00
$1050.00 (za počitnice potrebnih otrok) $3191.87 (paketi hrane) $ 300.00 (specifična Želja darovalca)
D%
Odbor se ponovno zahvaljuje vsem darovalcem. Zadnje gospodarske novice iz Argentine so obupne To pot je masovno prizadeta tudi nasa skupnost, prezadeti niso samo posameznike nego cel kup celo največjih slovenskih podjetij.
Za ODBOR Lea Urbane l.r.
Blaž in Angelca Potočnik.
Vsem dobro poznanem, priljubljenem in neuirudljivem kulturnem delavcem v slovenski skupnosti v Torontu, g. Blažu Potočniku ravnatelju slovenke šole nase najboljše želje za 76 rojstni dan in za dvainpedeseto obletnico poroke z blago in potrpežljivo ženko Angelco, zdravja in zadovoljstva sfe na mnoga leta! Bog Vaju živi!
Ob 150. letnici Mohorjeve družbe v Celovcu izralamo čestitke z dobrimi željami za uspesno bodočnost
Prihodni mesec bo obhajal 91. obletnico rojstva c.g. dr. Kalist Langerholz. OFM.
da niso bili pravični in človeški v svoji zmagi. Vsak drugačen postopek izgubi ves smisel.
Le kdaj se bo to zgodilo! In ko jim je bila, preveč dobronamerno, punujena roka sprave! Oholo bi bilo in nemodro, ko bi -in v prvi vrsti gre za povojne poboje - ko bi žrtve in svojci žrtev in tisti, ki z njimi sočustvujejo srepo zavračali možnosti sožitja in spravo, če bi jim bila ponujena; še vse bolj nemodro in naduto in proti vsem pričakovanjem iskanja sprave pa je, ko tisti, ki bi dejansko morali prvi spravo iskati, o njej niti slišati ne marajo, kar pa more biti na dolgi rok zelo nespametno ali celo pogubno.	cj m
+ PAVEL KOGEJ	Prof. Andrej Pahulje je prejšnji
V začetku avgusta je umrl znani	mesec obhajal petdeset-letnico rojstva,
voditelj mladine, pesnik in urednik	Nepričakovano slavje rojstega dne, ki so
prilistka NSZ MI MED SEBOJ,	mu ga pripravili njegovi domaČi in
vodilni predstavnik iste organizacije.	mnogl prijatelji, mu bo ostalo v spominu
Ob koncu vojne je preživel Teharje, nato	^ mnoga leta Zaslužen kulturni
triletni zapor, nato se posvetil delu za	delavec, učitelj glasbe na srednjih šolah
mladino, z verouČnimi predavanji na	m eian učiteljskega zbora na slovenski
seminarjih na vsakoletnih mladinskih	§oll v Torontu zasluži priznanje z željo,
tabonh.	^ da bi nadaljeval s plemenitim delom.
Sorodnikoim in vodstvu NSZ izražamo
sožalje	+ Zvonko KAVČIČ
V Ljubljani je 15. septembra umrl 87 letni ^ klasični filolog ZVONKO KAVČIČ, ki je kljub svoji visoki izobrazbi moral poučevati slovenščino na Kmetijski šoli v Celju. Družim in narodu - nase sožalje!
UREDNIK S. D.
dr. AVGUŠTIN KUK
OSEMDESETLETNIK
Za 80 letnico rojstva je bil sedanji urednik S.D. dr. Avguštin KUK počaščen z neštetimi čestitkami in zahvalo prijateljev in znancev za njegovo dolgoletno delo pri "Državi" in pri kanadskem "Ethnic Press", kjer je sodeloval kot pod-predsednik. Ob tej pnliki so mu poleg drugih poslali Čestitke tudi Predsednik kanadske vlade Hon J. Chretien, predsednik ontarijske vlade Hon. R. Harris, Člani parlamenta J.McKay, Steve Gilchrist, torontski župan Mel Lastmann in drugi. Najljubše Čestitke pa so prišle od prijateljev rojakov:
Naš dragi Gustl, poln pobud zahvaljen za vse delo, trud! Naj spremlja božje Te oko, varuje Ti družino vso! Marija naj in ljubi Bog očuvata Te vseh nadlog, da bi vesel, za narod vnet, dočakal Se obilo let! Tvoji hvaležni rojaki.
Slovensko državno gibanje in uprava S.D. se pridružujeta dobrim željam. Čestitamo!
Nad vse požrtvovalnemu in delavnemu članu konzorcija,
dr. Stanetu Šušteršiču, iskrene Čestitke ob 79. rojstnemu dnevu in godu. Bog Te živi in ohrani še dolga leta!