glasilo kolektiva gip pionir novo mesto
Prvi nagrajenci Pionireke
Tozd Gradbeni sektor Novo mesto: Anton Grubar, Alojz , Glavič, Viljem Lenarčič, Slavko Komes, Jože Udovč, Jože Pepel, Dejan Pejič, Alojz Bačar
Tozd Ljubljana: Aleksandar Kundih, Avdo Nukič, Josip Poslek, Omer Bal tič, Hasib Melkič
Tozd Krško: Dominik Klavžar, Nedeljko Letič, Dominik Špan, Valentin Tomažin, Jože Kodrič
Tozd Zagreb: Ivan Granatir, Niko Djedovič, Mato Karlovič
Tozd M KI: Ivan Kužnik, Franc Šlejkovec, Srečko Žagar, Martin Župan, Jože Rozman, Mujo Alispahič, Anton Nemanič
Tozd Lesni obrat: Edo Kukman
Tozd Metlika: Ladislav Glažar
Tozd Keramika: Živko Sivonjič
Tozd Togrel: Franc Kodrič
2
Prvi...
V oktobru smo predstavili prve predloge za najboljše delavce in povedali, da so se strokovni kolegij in samoupravni organi naše DO odločili, da se v sklopu programa Pionireka uvede nagrajevanje.
Po točkovnem sistemu, kjer so bili glavni kriteriji disciplina, inventivnost, gospodarnost in medsebojni odnosi, so iz proizvodnih tozdov izbrali 32 delavcev.
Slavnostna podelitev je bila 29. januarja 1988 — ravno na rojstvo naše delovne orgnizacije - v modri dvorani s kratkim kulturnim programom. Nagrajencem sta podelila posebna priznanja in denarno nagrado 100.000 din predsednik DS DO Vlado Žmavc in predsednik poslovodnega odbora Slavko Guštin, ki je vse nagrajence pozdravil in jim čestital, nato pa povedal:
»Družbenoekonomsko krizo, v kateri seje znašla naša država, iz dneva v dan bolj čutimo kot posamezniki in kot kolektiv, saj se ukvarjamo pretežno z dejavnostjo, na kateri se ekonomska gibanja odražajo celo bolj kot v drugih panogah. To nas sili, da smo bolj aktivni, da mobiliziramo ves svoj umski in fizični potencial in tako iščemo pot, ki bi nas čimprej privedla iz krize. Časi lagodnega življenja, brez večjih proizvodnih, poslovnih in razvojnih ambicij ter brez kakovostnega dela so minila. S krizo se moramo spoprijeti z odgovornim in profesionalnim delom na vseh ravneh, ki pa mora biti tudi primerno cenjeno in stimulirano.
Uspešna in neuspešna delovna organizacija se razlikujeta po tem, kako dobro uporabljata ogromno energijo in talent zaposlenih. Z namenom, da bi se tudi Pionir pridružil tem uspešnim organizacijam v gospodarsko razvitih državah, je izdelan tudi dolgoročni program Pionireka.
Enaindvajseto stoletje se namreč hitro približuje. Razviti svet drvi v to razdobje z novimi tehničnimi, tehnološkimi in organizacijskimi rešitvami. Pionireka je program, ki nakazuje pota in načine, da se približamo dosežkom razvitega sveta, je izraz iskanja nove identitete Pionirja in obenem mobilizacijski dokument vseh Pionirjevih delavcev, s katerim hočemo dati po eni strani vizijo pospešenega razvoja in boljšega jutri, po drugi strani pa tudi zahteve in naloge, kijih moramo brezpogojno izpolniti, da bomo nakazano vizijo dosegli.
Osnovni cilj in motto Pioni-reke je korak pred drugimi, in to pri vseh poslovnih funkcijah, nalogah in aktivnostih. Ker je to
r ^
aM

i >« novo
atode	naJbAlpth
j*»d«!}uJ« <;ip »»IONIH Nav«
1945
IH, A/ Ak Ladislav ,/ tkijušna	MLTtiKA
PRIZNANJE
It*H*
1967
m SVte
<6* Ui Mio fii	m
#****#,
29 1

dolgoročno zastavljena naloga, velja v prvi fazi za slovenske in jugoslovanske razmere. Glede na to, daje v sedanjih razmerah bistvenega pomena vključevanje na evropska in svetovna tržišča, pa velja v drugi fazi tudi za evropske in svetovne razmere. Ta korak pred drugimi tako zaenkrat pomeni v jeziku številk 5 odst. nad povprečjem. Pomembno je, da se bomo od sivega povprečja izdvojili na vseh področjih, zlasti pa na področju kvalitete, inovacij, produktivnosti in znanja. To moramo delati kontinuirano in pri tem povezovati vse poslovne dejav-
nike v skladno in tvorno celoto, ki bo temeljila na dobrih medsebojnih odnosih, kvalitetnih odločitvah, predvsem pa na učinkovitosti.
Pionireka terja od vseh nas odgovore na vprašanja: Kaj si naredil danes boljše kot včeraj? Koliko je tvoje delo, predvsem pa rezultati tega dela, letos boljše od lanskega leta? Kakšen je tvoj izdelek, ali bi lahko bil še boljši? To niso vprašanja zaradi vprašanj, ampak resna vprašanja našega preživetja in razvoja, ki sijih mora postaviti vsak Pionirjev delavec sleherni dan.
rranf^in^inra
Menimo, da se že kažejo določeni dosežki programa Pionireka in projekta Pionireka 1987. Predvsem se nam zdi pomembno, da se ta program uveljavlja in gradi od zgoraj navzdol in tudi od spodaj navzgor. To smo dosegli s široko zasnovanimi akcijami, da smo z zasnovami in vsebino tega programa prišli do slehernega našega delavca v delavnici in objektu. S pomočjo plakatov, z raznimi predavanji in sistematičnimi obvestili v našem listu Pionir smo delavce seznanjali, daje program Pionireka odprt dokument, ki bo uspešen le tedaj, če bo razvojno gledano, sestavljen iz 4.300 Pio-nirek. Vsak delavec na bi se torej vključil s svojimi sposobnostmi v gibanje, ki stremi za vsestranski osebni, skupinski in organizacijski razvoj.
V tem smislu in z željo, da bi povečali zavzetost za boljše delo, smo organizirali celoletno tekmovanje za izbiro najboljših delavcev v letu 1987. Po posebnem točkovnem sistemu, kjer so bili glavni kriteriji disciplina, inovativnost, gospodarnost in medsebojni odnosi, smo izbrali 32 delavcev, ki jih prav danes na tej slovesnosti razglašamo za najboljše delavce Pionirja v letu 1987. Reči moramo, da je bilo za tekmovanje veliko zanimanje, saj je za vsakega pionirjevca velika motivacija in čast priti v ,zlato knjigo' najboljših delavcev delovne organizacije. Za koncept Pioni-reke pa je pomembno, da smo dobili istočasno z izbiro teh delavcev tudi 32 posebnih Pionirek, ki predstavljajo obogatitev dolgoročnega programa; za nekoliko manj uspešne delavce pa tudi usmeritev in vzorec za boljše delo vnaprej.
Precej uspeha smo imeli tudi pri razširjanju inovativne dejavnosti. Zlasti smo zadovoljni zato, ker se že kažejo znaki množičnosti. Medtem ko smo imeli v preteklih letih samo po nekaj prijavljenih inovacij, jih je bilo v letu 1987 kar 178. Menimo, daje to posledica povabila vsem delavcem, da sodelujejo pri ustvarjalnem pro-
G^OliEELlIMOra
cesu in da ta dejavnost ni rezervirana samo za visoko strokovni kader, ki dela v pripravljalnih službah.
Na tehnološkem področju smo idejno zasnovali posebno tehnologijo rastoče gradnje, ki jo je možno uporabiti pri gradnji različnih objektov. Pri tem smo v celoti upoštevali zahteve rastočega koncepta gradnje, ki naj zadovolji raznovrstne zahteve tržišča.
Na kadrovskem področju smo pripravili projekt nenehnega izobraževanja vseh zaposlenih ter še
posebej plan šolanja tistega kadra, ki nima ustreznih šolskih kvalifikacij. Prav tako so bile izdelane tudi osnove za nov način stimulativnega nagrajevanja.
Precejšen odmev je imela Pio-nireka tudi v okolju, saj si je več delovnih organizacij ogledalo ta koncept prestrukturiranja mišljenja in delovanja v naši delovni organizaciji.
Omenimo še to, daje že v izvajanju projekt Pionireka 1988, ki skuša poglobiti začeto delo v prejšnjem letu in začeti tudi nekatere
nove prijeme v skladu z dolgoročno strategijo Pionireke.
Spoštovani sodelavci!
Po skupno določenih kriterijih ste bili torej izbrani za najboljše delavce GIP Pionir za leto 1987. Izhajate iz različnih okolij, opravljate različne naloge in opravila, prišli ste iz različnih tozdov široko razvejane Pionirjeve organizacije; vsem vam pa je skupne to, da svoje delo opravljate odgovorno, predano in disciplinirano. S svojimi izkušnjami, zagnanostjo ter vrednotami ste gradili in še gradi-
3
te visoko delovno moralo, ki je podlaga za uspešno gospodarjenje.
Ob tej današnji prvi podelitvi priznanj in nagrad najboljšim delavcem Pioniija se vam vsem zahvaljujem in obenem čestitam za vaš dosedanji ^prispevek k razvoju Pionirja. Želim pa, da z vašim osebnim zgledom sejete še vnaprej uspešno delo in učinkovite delovne navade tudi pri svojih sodelavcih.«
Novi
predsednik je
Stane
Čelesnik
Pred nekaj dnevi je bila v naši delovni organizaciji programsko volilna konferenca OOS DO Pionir.
Sprejeto je bilo poročilo o delu konference OOS v minulem mandatnem obdobju ter razrešnica članom organov konference
OOS.	Po izrečeni zahvali za opravljeno delo so bili izvoljeni novi organi konference Pionir. V naslednjem mandatnem obdobju bo delo konference OOS GIP Pionir vodil Stane Čelesnik iz tozda Gradbena operativa Novo mesto, njegov namestnik je Janez Kastelic iz tozda MKI, tajnik Irena Rupar iz DSSS, blagajnik Vlasta Mrvar iz tozda Keramika.
Sprejete so bile programske usmeritve za delo konference v naslednjem mandatnem obdobju, katere danes tudi objavljamo, ki so temeljne usmeritve za delo konference in podlaga za izdelavo operativnega programa dela, ki ga bo konferenca izdelala in sprejela na eni od prvih sej.
K. B.
NOVI PREDSEDNIKI 10 OOS:
MARJAN SKUBE — tozd gradbeni sektor Novo mesto KATJUŠA BORSAN — tozd TKI MARTIN OGOREVC - tozd Gradbeni sektor Krško VOJKO KRAMARIČ — tozd Gradbeni sektor Ljubljana ILIJAZ RAMOVIC - tozd Gradbeni sektor Zagreb JOŽE UDOVČ - tozd MKI
BRANE TRATAR - tozd Projektivni biro
FRANC ULČNIK - tozd Togrel ANTON GLOBOČAR - tozd Gradbena operativa Metlika LJUBICA VERTUŠ — DS interna banka
LEOPOLD FINK - tozd Lesni obrat
TONČEK ŽIGANTE - DSSS
4
PROGRAMSKE USMERITVE KONFERENCE OOZS ZA LETO 1988
Svojo aktivnost bo konferenca OOZS gradila na začrtanih usmeritvah kongresa ZSS in resolucije 11. kongresa ZSS, usmeritvah republiškega in občinskega sveta zveze sindikatov, dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije ter programov in usmeritev sprejetih na nivoju DO in tozdov. Prizadevali si bomo, da usmeritve omogočijo realno osnovo nadaljnjega uveljavljanja delavca v združenem delu, da odloča, upravlja in gospodari, vrniti omajano zaupanje, objektivno opredeliti protislovja ter spodbujati slehernega na razreševanju istih, da s skupnimi močmi uresničimo nadaljnje smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja in ekonomskega razvoja celotne družbe. Iskali bomo realne poti za utrjevanje samoupravljanja z opiranjem na lastne sile v DO ter utrdili pot za hitrejšo dosego zastavljenih ciljev, omahovanja ni in ga ne bomo dovolili.
Težka ekonomska situacija je svoje učinke posebej pokazala v gradbeništvu, kar se kaže na zmanjšanju obsega invetiranja, manjšem dohodku, manjši porabi, akumulaciji. To so kazalci, ki nam narekujejo spremembo odnosov, celo organiziranosti, ter iskanje nove racionalne in učinkovite organizacijske celote, ki bo kos nalogam doma in v tujini.
Padec realnega osebnega dohodka je tolikšen, da ni gonilna sila in spodbuda k boljšemu delu. Iz istega naslova nam odhaja najboljši, izkušeni kader iz neposredne proizvodnje in služb. Občutek nemoči posebej pripomore k takemu stanju zaradi omejevalnega delovanja sistema in njegovih instrumentov, da bi omenjene težave razrešili. Naša naloga je, da z odmerjeno programsko usmeritvijo poiščemo rešitve s široko zastavljeno akcijo v okviru možne poti za razreševanje nastale situacije, upoštevajoč vsebino samoupravnih postopkov ter ekonomskih zakonitosti.
Da bomo vse, kar je s programom načrtovano, tudi dosegli, je pri vsaki aktivnosti določen nosilec naloge z rokovno opredelitvijo. Programske usmeritve so razdeljene po skupinah aktivnosti, za katere so konkretno zadolžene delovne skupine. Sestava delovnih skupin je formirana tako, da so vsi 10 OOZS zastopani, tako
da je kontinuiteta zagotovljena. O svojem delu bodo poročale na seji konference.
Vsaka akcija iz tega programa bo zaključena, ko bodo o njej razpravljali in zavzeli svoja stališča delavci.
PROGRAM
AKTIVNOSTI:
1.	Krepitev delovanja konference, IO OOZS in članstva:
—	za vsako novo formirano dislocirano gradbišče doma in v tujini konstituirati sindikalno skupino; skupino naj vodijo preverjeni in izkušeni delavci;
—	spremljati delo 10 OOZS tozdov in DS ter sindikalnih skupin, problematiko obravnavati na konferenci;
—	spremljati razmere in ocenjevati delo med člani ZS v tozdih in DS;
—	spodbujati k akciji vodstvo 10 OOZS in celotnega članstva; pravočasno ukrepati v primerih neaktivnosti in zaviralnega delovanja;
—	spremljati uveljavljanje statutarnih določb o sprejemanju delavcev v članstvo ZS;
—	ažurirati evidenco sindikalnega članstva;
—	izboljšati povezanost s sindikalnimi konferencami sozdov (Gipos, Rudis, Adriagradnja) oz. ugotoviti realnost potreb po združevanju v sozde;
—	krepiti povezanost IO OZS in konference z občinskim odborom gradbenih delavcev in občinskim sindikalnim svetom;
—	razviti sodelovanje z družbenim pravobranilcem samoupravljanja, sodiščem združenega dela, delovno inšpekcijo ter drugimi subjekti, kateri delajo na zaščiti samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine;
—	koordinirano delovati z ostalimi DPO v tozdih, DS in DO;
—	spremljati delo delegatov;
—	zavzemati se za aktivno vključevanje članov ZS v samoupravno in politično življenje in delov v tozdih, DS, DO in krajevnih skupnostih;
—	zavzemali se bomo za krepitev pravic, obveznosti in odgovornosti poslovodnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili za dosledno izvajanje skupno zastavljene politike, tako na nivoju DO kot tudi na nivoju tozdov in DS;
—	prizadevali si bomo za ustvarjalne in učinkovite samoupravne odločitve, hkrati pa za zmanjšanje prevelikega zakonskega in samoupravnega normativiz-ma;
—	priprave za izvedbo občinskih zborov OOZS in konstituiv-nih sej v IO in konferenco;
—	spodbujati k aktivnosti samoupravnega sporazumevanja in povezovanja znotraj DO ter poslovnega povezovanja v tujini;
—	izvršiti priprave za TKK in volitve za samoupravne organe v tozdih, DS, DO;
—	ocena uspešnosti vodstvenega in vodilnega kadra v tozdih, DO, DS;
—	spremljati in spodbujati delo samoupravne delavske kontro-
n^nr^r^nra
le ter ustvarjanje pogojev za njeno nemoteno delo;
— spremljali in spodbujali bomo take rešitve, ki z rezultatom dela krepijo samoupravni položaj delavca, da odloča o osnovnih prvinah o dohodku; to naj bo vodilo in ospredje boljšemu delu, gospodarjenju, nagrajevanju ter zadovoljevanja osebnih in skupnih potreb.
2.	Vključevanje v gospodarska gibanja DO:
Omenjevanje investicij, vse ostrejši pogoji pri pridobivanju del na domačem in tujem trgu (velika konkurenca, pogoji kreditiranja itd.) nam narekujejo budno spremljanje dogajanj v celotnem gospodarstvu, povečano fleksibilnost na tržišču, natančno planiranje s predhodno javno družbeno usmeritvijo in, ne na koncu, večjo učinkovitost pri opravljanju prevzetih poslov. Doseči bo treba planirane cilje in s tem prispevati k stabilizaciji gospodarstva. Za doseganje planskih ali še boljših rezultatov v danih gospodarskih razmerah in ob upoštevanju vseh veljavnih družbenih norm je potrebno usmeriti naše aktivnosti takole:
— Sodelovati pri obravnavah in sprejemu vseh planskih dokumentov tozdov in DO. Letni plani naj bodo usklajeni s srednjeročnimi. Vse tozde je treba vključiti v izvajanje del na tujem trgu in spobujati za pospešeno pridobivanje del v tujini.
— Redno obravnavati periodične obračune in letni obračun
Na gradbišču
GanrsnfftjroH
tozdov, DS in DO, in se zavzemati, da bodo delavci seznanjeni z gospodarjenjem in rezultati dela.
— Spremljati realizacijo stabilizacijskega programa in programa prenove, preverjati njihovo učinkovitost in predlagati eventuelne spremembe ali dopolnitve.
— Spremljati projekt gospodarjenja v zaostrenih razmerah,
realizacijo in uveljavljanje.
— Aktivno sodelovati za uresničevanje dogovora srednjeročnega plana razvoja GIP Pionir za obdobje 1986—1990.
— Aktivno sodelovati in animirati članstvo za realizacijo dolgoročnega plana razvoja Pionire-ka.
— Sodelovati pri uresničevanju programov Pionireka.
— Spodbujati prizadevanje za povečanje izvoza in povezovanje z drugimi OZD ter poslovnimi združenji doma in v tujini.
— Zavzemati se za vzpostavitev takšnih dohodkovnih odnosov med tozdi in delovnimi skupnostmi, ki bodo temeljili resnično na rezultatih dela.
— Spodbujati k uveljavljanju sporazuma o skupnem prevzemu in izvajanju del v okviru DO.
— Spodbujati k izboljšanju organizacije dela in povečanju produktivnosti ter aktivno sodelovati pri realizaciji sektorskega vodenja v operativi.
— Sodelovati v pripravah planov investicij v okviru realnih možnosti, njihovi realizaciji in ugotavljanju gospodarskih učinkov že realiziranih, vse v okvirih planov srednjeročnega in dolgoročnega razvoja.
— Sodelovati pri obravnavah vseh sporazumov ter njihovem uveljavljanju in skrbeti, da bodo tolmačenja in obravnave objektivne.
— Sodelovati pri oblikovanju internih cenikov, zlasti v tistem delu, ko spremembe cen vplivajo na ekonomski položaj delavca.
— Dodatno spodbujati racionalno poslovanje, ki temelji na zmanjševanju stroškov.
Še nadalje spodbujati aktivnosti inventivne dejavnosti ter formirati na nivoju DO aktiv inovatorjev, katerega naj vodi tehnična služba GIP Pionir.
— Spremljati finančno politiko v DO, posebej glede predlagane zakonodaje zvezne vlade. Vsi tozdi in DS naj sproti ugotavljajo lastno likvidnost s pomočjo DS IB. Posvetiti pozornost poslovnemu skladu ob obravnavi zaključnega in periodičnih obračunov. Spremljati ukrepe, ki vo-
dijo k čisti ekonomiki gospodarjenja.
— Zavzemati se za čim boljšo izrabo delovnega časa, rednega in nadurnega.
— Konferenca zadolži OOZS tozdov in DS, da zahtevajo od strokovnih služb pripravo programov aktivnosti, da se nadurno delo omeji v zakonsko dovoljeni limit ter poenoti za celo DO, temu primerno urediti samoupravne akte.
— Povsod, kjer delovni proces to dopušča, oddajati delo v akord.
— Zavzemali se bomo za razreševanje vprašanja nelojalne konkurence v okviru panoge ter za odpravo domicila občinskih in republiških (dvornih) gradbenih podjetij, ki po ključu prevzemajo velika inv. dela.
3.	Skrb za urejene življenjske razmere delavcev:
Zavedati se moramo, da je za doseganje dobrih rezultatov dela potrebno zagotoviti dobre pogoje za delo, zato moramo še več pozornosti posvečati življenjskim razmeram delavcev, in sicer:
— Še naprej vlagati in posodabljati stanovanja v samskih domovih in omogočiti čim več aktivnosti v prostem času.
— Pri vse večjem številu dislociranih gradbišč skrbeti za primerno nastanitev in prehrano delavcev.
— Topli obroki so v vseh tozdih že organizirani, stalna naloga pa je prek kuhinjskih odborov in sindikalnih skupin spremljati organizacijo prehrane. Terensko delo dostikrat otežuje oskrbo iz lastnih obratov, zato moramo graditi začasne obrate družbene prehrane ali pa se posluževati storitev tujih menz.
— Špremljati izvajanje usklajenih normativov obrokov hrane v menzah DO.
— Skladno z veljavnimi samoupravnimi splošnimi akti in družbenim dogovorom skrbeti za enotnost kriterijev vseh delavcev na gradbiščih (matičnih ali dislociranih), tako glede prehrane, stanovanja, terenskega dodatka in ostalih stroškov.
— Spremljati in nadzorovati akcije reševanja stanovanjskih razmer delavcev ter izvajati poenoteno stanovanjsko politiko.
— Odbore za varstvo pri delu kaže spodbujati k intenzivnejšemu delu za doseganje varnejših pogojev za delo na vsakem delovnem mestu.
— Nenehno skrbeti za socialno varnost delavcev in spodbujati
solidarne akcije za pomoč prizadetim, bodisi posameznikom ali celotnemu tozdu v primeru doseganja slabih rezultatov poslovanja.
— Organizirati zdravstveno preventivne odmore.
4.	Razporejanje ustvarjenega dohodka in delitev sredstev za OD:
Temeljno načelo v naši samoupravnih družbenoekonomskih odnosih je, da ima vsak delavec pravico in dolžnost sodelovati pri razporejanju dohodka. Seveda tudi v tem primeru ne moremo mimo veljavnih družbenih aktov (zakonov, dogovorov, resolucij), ki načeloma usmerjajo tokove delitve, da bi tako prispevali k hitrejši stabilizaciji gospodarstva.
Tako bo naša naloga v naj večji meri vplivati na takšno razporeditev dohodka, ki bo zagotavljala izpolnjevanje skupnih družbenih potreb na eni strani, ob predpostavki, da se te pravice povrnejo delavcu in prepreči, da v njegovem imenu in za njega odloča nekdo drugi.
— Vse delavce tekoče seznanjati z rezultati dela mesečno, trimesečno in ob zaključku leta, tako za posamezne OE (gradbišča), tozde in DO ter gradbišča v tujini. Sindikat mora aktivno sodelovati pri sestavi predlogov razporeditve dohodka.
— Aktivno kaže spremljati spoštovanje določil dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka in čistega dohodka v letu 1987 ter paziti, da ne bo prišlo do kršitev teh določil.
— Uresničevanje samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih.
— Izpopolnjevati sistem nagrajevanja po delu.
— V okviru gospodarskega plana in dogovora analizirati veljavne samoupravne splošne akte tozdov, DS in DO, ki so vezani na razporeditev dohodka in delitev sredstev za OD in jih po potrebi dopolniti (tekoča naloga).
— Pri skupnih nastopih z drugimi OZD na gradbiščih v tujini kaže voditi temeljite priprave in usklajevanje samoupravnih sporazumov, da ne bo prišlo do prevelikih odstopanj med delavci dveh ali več OZD.
—- S ciljem doseganja višjega nivoja inventivne dejavnosti zahtevamo, da se ob obravnavi zaključnega računa obravnava inventivni dohodek tozdov, DS in DO.
5
5.	Izobraževanje in zaposlovanje:
Gospodarski tokovi zadnjih let močno vplivajo na program izobraževanja in zaposlovanja mladih delavcev, tako gre na tem področju:
— Izdelati nove plane izobraževanja glede na nove pogoje za delo, pri izdelavi le-teh naj sodelujejo predstavniki sindikata.
— Problematiko zaposlovanja štipendistov vseh profilov je treba ponovno obdelati in pripraviti nove programe zaposlitve.
— Pripravnikom omogočiti strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje ob večji odgovornosti mentorjev.
— Prizadevati si za pravilno in s plani utemeljeno zaposlovanje režijskega kadra.
— Tvorno reševati kadrovsko problematiko znotraj DO.
— Prizadevali si bomo za tako kadrovsko politiko, ki bo težila k pomlajevanju kadra za odgovorne naloge in opravila v tozdih, DS in DO. Nadomeščeni delavci naj s svojimi bogatimi izkušnjami opravljajo svetovalno funkcijo.
— Navezovati stike z usmerjenim šolstvom ter sodelovati pri oblikovanju učnih programov.
— Trajno se povezati z raziskovalnimi inštituti (njihovimi oddelki) ter visokošolskimi ustanovami.
— Še nadalje usposabljati kader, ga dopolnilno izobraževati za opravljanje del na tujem trgu.
— Dopolnilno izobraževati kader za računalniško obdelavo podatkov v tozdih in DS.
— Podpirati izobraževanje ob delu in iz dela, skladno z zadanim ciljem prenove.
— Izvršiti kadrovske priprave za prevzem nalog in opravil za člane PO, direktorje tozdov in služb oz. njihove pomočnike.
— Organizirati družbenopolitično izobraževanje delavcev, članov samoupravnih organov in delegatov delegacij.
6.	Aktivnosti:
— Pravočasna in pravilna informacija delavca je eden od zelo pomembnih členov v verigi krepitve samoupravljanja, zato je dolžnost to dejavnost še dopolnjevati in razvijati.
— Interno glasilo vsebinsko obogatiti z aktualnimi dogodki, ki so časovno vezani na njihov nastanek.
— Kulturno dejavnost razvijati tako, da bomo v delovanje vključili čim več delavcev. Orga-(Nadaljevanje na 6. strani)
O^D^D^ODra
6
(Nadaljevanje s 5. strani) nizirati je čim več nastopov PZ, recitatorjev, literatov in predstaviti likovnike, ne le v Novem mestu, temveč tudi v ostalih tozdih in drugih DO.
— Športna dejavnost je tudi dobro razvita, vendar bi kazalo v to zvrst pritegniti večjo množico delavcev. Sindikalno športno društvo naj v sodelovanju z IO OOZS pristopi k organiziranju rekreativnih popoldnevov za delavce, ki bivajo v samskih domovih. Pregledati je stanje športnih rekvizitov in jih po potrebi nabaviti.
— SŠD GIP Pionir organizira zimski in letni športni dan, pod pokroviteljstvom enega od tozdov ali DS.
— Na področju SLO in družbene samozaščite bodo aktivnosti usmerjene predvsem v nadaljnjo krepitev in izvajanje SLO in družbene samozaščite, sprotno ocenjevanje razmer med članstvom oziroma delavci, tekočim ažuriranjem načrtov OOZS za delovanje v vojnih razmerah, kontroli varovanja objektov in družbenih sredstev v mirnodobskem času itd.
Predsednik konference: STANE ČELESNIK
Delo konference v obdobju 1986—1988
V preteklem mandatnem obdobju je bilo delo konference in seveda OOZS v naši DO zelo pestro. Delo je potekalo skladno s sprejetimi usmeritvami 11. kongresa Zveze sindikatov Slovenije, usmeritvami občinskih sindikalnih svetov in seveda z našim programom dela za to obdobje. Še več. Obdobje stabilizacije in inflacije, kije gradbeništvo še posebej prizadelo, nam je naložilo novih nalog.
Delovanje konference ne moremo ocenjevati le po številu sej, saj smo naš program dela uresničevali prek izvršnih odborov osnovne organizacije zveze sindikatov tozdov in delovnih skupnosti. Takoj naj omenimno, da smo uspešno sodelovali s sozdom Giposs, s sozdom Adriagradnja in PS Rudis pa v tem obdobju ni bilo nobenih skupnih aktivnosti. Uspešno smo sodelovali z občinskimi sindikalnimi sveti, zlasti v Novem mestu. Prek naših delegatov smo bili vključeni tudi v delovanje občinskega in republiškega odbora gradbenih delavcev Slo-
venije. Sodelovanje z DPO in samoupravnimi organi ter vodstvom delovne organizacije lahko ocenimo kot uspešno.
Na oddaljenih gradbiščih nam je uspelo organizirati sindikalne skupine, ki so tudi delovale uspešno.
Če kritično ocenimo delo in sodelovanje posameznih IO OOZS v konferenci, lahko vsestransko pohvalimo tozd Novo mesto, Ljubljana, Togrel, LO, MKI in Krško, delovno skupnost IB ter DSSS. V tozdu Zagreb, PB, TKI in Keramika je bila aktivnost dobra, vendar nekoliko manjše sodelovanje. Tozd za Inženiring Sarajevo se v delo konference sploh ni vključil.
Aktivnost članov je bila v tem času izredno intenzivna, bodisi v sindikalnih skupinah ali na zborih delavcev, kar je razvidno iz podanih iniciativ ter uresničenih predlogov.
Razveseljivo je, daje bila večina pobud stabilizacijsko usmerjenih, vendar je bilo tudi takih, ki so izhajale iz potreb močno ogroženega življenjskega standarda delavcev in sojih IO ali konferenca in nato samoupravni organi tozdov in DO tudi uspešno izvedli.
Vključevali smo se v delovanje delegatskega sistema in ga tudi kritično ocenili. Delegacije še ne delujejo v pravi obliki. Težave so z udeležbo, premajhna je aktivnost pri obravnavi gradiva, premajhna je informiranost med delavci o delovanju delegatov oziroma delegacije; lahko rečemo, da seje delegatski sistem zatekel v splošno apatijo in je nemočen vplivati na dogodke, ki so dodatno razvrednotili izhodišča in cilje za izhod iz zagat. Vse preveč je normativizma, ki omejuje že tako šibko voljo za razreševanje nakopičenih težav.
Vključevanje v gospodarsko gibanje DO
Omenili smo že, da je gradbenike stabilizacija in inflacija še posebej prizadela. Omejevanje investicij in ostri pogoji pri pridobivanju del, porast cen nas ves čas spremljajo in zahtevajo dodatne napore, da bi zagotovili delo in dohodek vsem zaposlenim.
Ocenjujemo, da smo se za takšno stanje dobro pripravili, vendar nismo uresničili vseh zastavljenih ciljev. Uspešno smo zaključili poslovno leto 1986, v letu 1987, ki je bilo še težje, pa menimo, da ob zaključnem računu ne bo večjih težav.
Vsa gospodarska dogajanja smo tekoče spremljali, tako pri pripravi letnih planov, pripravi in izvajanju stabilizacijskega programa, obravnavi periodičnih in letnih obračunov in pripravi planov investicij.
Obravnavali in sodelovali smo pri oblikovanju cenikov. Podali smo nekaj predlogov za izboljšanje organizacije dela. Velikoje bilo razprav o izboljšanju poslovanja, izboljšanju delovne discipline, izvajanju sklepov, jasno smo se odrekli delu po občutku brez upoštevanja ekonomskih zakonitosti. Poslujemo z velikimi materialnimi stroški brez preverjanja, ali lahko tako delamo. Sprejeli smo dogovor o uresničevanju srednjeročnega plana razvoja DO ter konkretne ukrepe o povečanju naše poslovne učinkovitosti, projekt gospodarjenja v zaostrenih razmerah: plan dolgoročnega razvoja GIP Pionir, Pionireka, s ciljem za vljučevanje v sodobne tehnološke tokove ter širšo ustvarjalno aktivnost vseh članov kolektiva.
Sprejeli smo zaključke in ukrepe v zvezi s pripravo gospodarskega plana za leto 1988 z izhodišči in ukrepi protiinflacijskega programa ZIS. Moramo biti kritični in samokritični, ko govorimo o teh zadevah in ko ocenjujemo našo aktivnost. Na tem področju lahko ugotovimo, da se premalo zavedamo resnosti situacije, v kateri delamo in gospodarimo. Korak od ugotavljanja stanja in potreb nismo naredili, ta korak večje na nas samih.
Tudi na področju dohodkovnih odnosov med tozdi je akcija stekla, vendar jo bo potrebno dograditi in vgraditi v planske dokumente.
Na področju inventivne dejavnosti so se zadeve premaknile predvsem z akcijo »IMAŠ IDEJO, Z NJO NA DAN«, ki se bo vsebinsko razširila na vse zaposlene. Prvi rezultati so obetavni in dovolj spodbudni, da si z lastnim znanjem ustvarjamo nove vrednosti. Prizadevali si bomo, da naša razvojna služba preraste sedanjo zasedenost in postane nosilec razvojno-raziskovalnega vzpona Pionirja, povezana z znanstvenimi ustanovami in univerzami.
Na gospodarskem področju bi rad omenil neljubi dogodek, kije imel določene neposredne vplive na gospodarsko gibanje v celi DO, in sicer gradbeno afero. Zal rezultatov preiskave o dokazani krivici udeležencev še ni, tako da je težko dati ocene, nedvomno pa je to, da kakršnakoli afera z doka-
zano ali nedokazano krivico bo imela vedno negativne učinke na posameznika in na kolektiv.
Življenjske razmere delavcev
V vseh tozdih smo uspeli urediti sodobne samske domove in restavracije, razen v tozdu Zagreb, žal pa nam v teh časih, ko moramo vse več prevzemati delo na oddaljenih gradbiščih, ostanejo kapacitete na sedežih tozdov neizkoriščene, dodatno pa moramo vlagati v začasna naselja in menze. Lahko trdimo, da to sproti manj ali bolj uspešno rešujemo, med delavci je bilo pripomb, katere so popolnoma upravičene. Zaživela je DS družbeni standard, ki bo posebej ob naši pomoči uresničila namen.
Stanovanjska vprašanja smo reševali v skladu s pravilnikom in razpoložljivimi sredstvi. Dokaj uspešno je stekla akcija poenotenja kriterijev delavcev na skupnih gradbiščih. Aktivni smo bili pri reševanju socialnih problemov med delavci. Vsako leto so organizirani preventivni zdravstveni odmori.
Prevoz delavcev na delo smo na vseh oddaljenih gradbiščih uspešno reševali, v matičnih tozdih pa so še vedno odvisni odjavnega prevoza. Težave so se pojavljale zlasti v zimskem delovnem času, ko se spremenijo vozni redi in delovni čas pričetka dela na gradbišču.
Razporejanje ustvarjenega dohodka in delitev sredstev za OD
Na tem področju so bile razprave zelo široke. Veliko je bilo razprav in tudi težav v letu 1987, ko smo hoteli tabelo nalog in opravil dopolniti in uskladiti z zahtevami organizacije tozdov in DS. Novi pogoji za gospodarjenje ob sprejemu interventnih ukrepov so nam narekovali dodatne korekcije v organiziranosti, za kar je razprava prestavljena na februar in marec 1988. Akcija izpopolnjevanja sistema nagrajevanja po rezultatih dela je trajna naloga, tako da razprave o tem vprašanju potekajo in so na dnevnih redih samoupravnih organov ter DPO. V tem obdobju je bilo poleg omenjenega veliko dopolnitev samoupravnih splošnih aktov, ki govorijo o razporejanju in delitvi sredstev za OD doma in v tujini, kar je odraz birokratsko naravnane politike družbe, ki ne zaupa delavcu.
Ugotavljamo, da bo nadaljevanje in poglabljanje negativnih trendov na tako pomembnem
[r^OOiilli^Ora
Stanovanjska soseska Malešnica v Zagrebu, (foto: BORSAN)
področju, kot so OD, inflacija, rast življenjskih stroškov, kupna moč, življenjska in družbena raven delavcev, resno spodkopalo motivacijo delavcev za boljše delo. Omejevalni dejavniki nenehnega administriranja in izmišljanja predpisov za zajezitev negativnih trendov pod parolo .delavec samouprava4, ne omogoča sindikatu, konferenci, delavcem, da uveljavijo svojo vlogo kot vlogo zveze sindikatov. Vse preveč je praznega govoričenja in referatov brez odmeva, brez dejanja, brez odgovornosti, brez imen in priimkov.
Zavzemali se bomo v okviru lastnih moči, da naši delavci in njihove družine imajo zagotovljeno socialno varnost ob danih pogojih, z boljšim delom in odklanjanju notranjih vzrokov, zaviralnih momentov, kar smo delno tudi uspeli.
Tekoče smo spremljali periodične in letne obračune in predlagali ukrepe za izboljšanje poslovanja. Pri vsakem obračunu smo v letih 1986 in 1987 ugotavljali, kako uresničujemo določila dogovora o uresničevanju družbene usmeritve za razporejanje dohodka in čistega dohodka.
Z doseženimi poslovnimi rezultati nismo bili zadovoljni, sploh pa pri tozdih, kateri iz leta v
leto ustvarjajo samo za preživetje. Zavzemali se bomo, da programi za odpravo motenj v poslovanju posameznih tozdov zaživijo za ceno zamenjave vodstvenega in vodilnega kadra z mlajšimi delavci, ki so se izkazali, da so sposobni prevzeti odgovorne naloge za razrešitev nastalih težav.
Dosti smo razpravljali in usklajevali glede izplačila terenskega dodatka. Na oddaljenih gradbiščih smo uspeli delno poenotiti terenski dodatek. Tako občutljiva problematika je tudi tema za aktivno razpravo v začetku leta 1988 glede na sklep ROS gradbenih delavcev z dne 17. 12. 1987.
Tudi tu smo aktivno sodelovali pri pripravah in v razpravah.
Izobraževanje in zaposlovanje
Če smo bili na tem področju v preteklih letih nekoliko manj aktivni, smo to popravili v letu 1986. Temeljito smo obravnavali problematiko zaposlovanja štipendistov in pristopili k rebalansu plana glede na razmere v gradbeništvu. Seveda vsega nismo uspeli rešiti, poleg sklepov in dogovorov še vedno nimamo jasne kadrovske politike z zadanimi cilji do leta 1990, kar se kaže predvsem pri vodstvenem in vodilnem kadru.
Posebno skrb kaže posvetiti kadrom za prevzem odgovornih nalog. Ne bodimo egoisti in zaprti okoli sebe, ne kopičiti ljudi brez možnosti, da se uveljavijo, ljudi, avtomate, nemisleče osebe. Taka miselnost nam je odtujila veliko mladega šolanega in perspektivnega kadra.
Zavzemali se bomo, da delavci, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, to storijo ter naloge in opravila prepustijo mlajšim, perspektivnim kadrom. Upokojenci, ki želijo naprej delati, naj delajo ljubiteljsko in brez nadomestila.
Omejiti gre zaposlovanje administrativnega kadra, kadre, ki odhajajo v pokoj ne nadomeščati z novimi kadri.
Dopolnilno družbenopolitično izobraževanje je bilo sicer organizirano, vendar ni v celoti uspelo zaradi vse manjše zainteresiranosti in občutka nemoči.
Aktivnosti
Splošna ocena velja, da smo aktivno delovali na kulturnem in športnem področju, kar pa ne pomeni, da teh ne bi bilo moč dopolnjevati. Na področju SLO in družbene samozaščite smo bili prisotni v vseh akcijah in jih ocenjujemo kot uspešne.
7
Stekla je tudi akcija ustanovitve aktivov ZRVS.
Tvorno smo delali na pripravah za volitve ter evidentiranju možnih kandidatov za opravljanje volonterskih in poklicnih funkcij v občini in republiki.
Zaključna ocena našega delovanja bi bila lahko takšna: Vključeni smo bili v vsa gospodarska in družbenopolitična dogajanja, tako v DO in izven nje, ter s svojim delom poskušali prispevati k uresničevanju stabilizacije ter krepitvi samoupravljalske socialistične zavesti. Koliko smo pri tem uspeli, bodo ocenili drugi. Naša ugotovitev je ta, da so delovni ljudje pripravljeni sodelovati pri vsaki družbenopolitični in gospodarski akciji in s svojimi predlogi tudi prispevati za nadaljnje razvijanje samoupravljanja. Morda ne bo odveč, če omenimo tudi to, daje zadnje čase med delavci čutiti negodovanje, da jim z administrativnimi ukrepi omejujemo pravico odločanja, kar nas še bolj odtujuje od zadanih ciljev. Zavedajmo se, da je moč in ustvarjalnost v nas samih in da je izhod iz zapletenih gospodarskih razmer v učinkovitem uveljavljanju in nadaljnjem razvoju socialističnega samoupravljanja kot temeljnega proizvodnega odnosa, kateri bazira na zakonih ekonomije, zato ni vzrokov, da ne bi uresničili zastavljenih ciljev.
SINIŠA MILOJEVIĆ
8. marec — dan žena
vsem delavkam in sodelavkam želimo ob njihovem prazniku obilo sreče in delovnih uspehov.
Uredništvo

Kje bomo letovali v letu 1988
Tudi letos bodo delavcem G1P Pionir za letni oddih na voljo počitniške kapacitete v lastnih počitniških domovih, lociranih od Iskre do srednjega Jadrana ter v planinah.
Smatramo, da bomo s temi kapacitetami zadostili potrebam večine prosilcev, zlasti če bomo uspeli domove, kjer to vremenske razmere dopuščajo, napolniti vsaj od začetka junija do konca septembra.
Delavcem, ki v naših domovih še niso letovali, zlasti pa tistim, ki so sklenili delovno razmerje minulo leto, le-te na kratko predstavljamo, podrobnejše informacije pa lahko dobite v tajništvu DS družbeni standard (tel. 275).
Hvar:
počitniški dom s 65 ležišči v 2-posteljnih sobah ter 3 in 4-posteljnih apartmajih
Poreč:
počitniški dom z 49 ležišči v 3-posteljnih garsonjerah in 4-po-steljnih apartmajih
Červar:
3	počitniške hišice s 4 = 2 ležišči, ki so primerne za letovanje dveh tričlanskih družin hkrati
Novigrad:
2 garsonieri (2 in 4 ležišča) ter eno šestposteljno stanovanje, ki je primerno tudi za letovanje 2 družin hkrati
Nerezine:
5 počitniških hišic — stanovanj s
4	+ pomožnimi ležišči, ki jih z malo manj udobja prav tako lahko koristita po dve manjši družini hkrati
Miholaščica:
1 počitniška hišica za 2 manjši družini ter 2 stanovanji, vsako s 5 ležišči
Vrsar:
počitniški dom s 40 ležišči, v 3,4 in 5-posteljnih sobah
Ankaran:
manjši leseni objekt s 4 ležišči
Lopar na Rabu:
4 prikolice (3 x 4, 1 x 3 ležišča), omenjene prikolice bomo v letošnjem letu prestavili na otok Krk, v kolikor bomo dobili primeren prostor
Umag:
1 prikolica (4 ležišča)
Stinica:
Gorjanci:
počitniški dom z 18 ležišči
Velika planina:
počitniška koča z 10 ležišči
Bohinj:
počitniški dom z 31 ležišči
ZBIRANJE PRIJAV:
Vse interesente obveščamo, da bomo do 11.3. 1988 zbirali prijave za naslednje domove in termine:
za vse obmorske domove za vse leto 1988,
— za vse planinske domove, ki jih želite uporabljati v poletnih mesecih (junij do september 1988).
Za letovanje v planinskih domovih izven omenjenega termina se lahko prijavite skozi vse leto v tajništvu DS družbeni standard, največ dva meseca in najmanj 20 dni pred želeno uporabo, razen za termina med zimskimi šolskimi počitnicami in novoletnimi prazniki. O izbiranju prijav za ta termina vas bomo naknadno obvestili.
Obrazce za prijave lahko dobite v splošni službi oz. tajništvu
Vsi planinski domovi in dom na Hvaru so odprti vse leto, ostali pa predvidoma od začetka junija do konca septembra, če bo interes, pa tudi izven teh terminov, z izjemo štirih ležišč v Ankaranu, ki jih je možno koristiti le od začetka julija do konca avgusta, ter enot v Stinici, kijih bomo oddajali predvidoma od 7.7.1988 dalje.
svojega tozda in IB, delavci DSSS pa v tajništvu DS družbeni standard pri Kaplanovi.
Pravilno izpolnjene prijave vrnite najkasneje do 11.3.1988 v tajništva ali splošno službo svojega tozda, delavci DSSS pa v tajništvo DS DS. Podatke o višini OD prosilca bo naknadno vpisal oddelek za obračun OD vsem tistim, ki bodo prijavi priložili potrdila o dohodkih za leto 1987 (OD za družinske člane, kataster-ski dohodek, štipendije, preživnine itd.).
Da bo več možnosti za ugodno rešitev vaše prijave, vpišite vanjo čim več variant, pri tem pa upoštevajte kapacitete enot, za katere se prijavljate, in število članov vaše družine.
Če želita dve družini letovati skupaj v 1 počitniški enoti, naj izpolnita vsaka svojo prijavo in jih spneta skupaj.
TERMINI:
Uporaba obmorskih domov je omenjena na 10 dni v sezoni, izven nje pa jih lahko uporabljate poljubno število dni.
Za planinske domove bodo tudi letos 10 in 7-dnevni termini, da bi tako zmanjšali število nezasedenih ležišč; če kapacitete ne bodo zasedene, pa se boste lahko prijavili tudi kasneje in čas uporabe poljubno izbrali.
Prosilcem, ki nimajo šoloobveznih otrok, predlagamo, da se prijavijo za termine izven julija in avgusta.
Prosimo, da v prijavah navaja-te le naslednje termine:
OBMORSKI DOMOVI
28.5.	do 7.6.
7.6.	do 17.6.
17.6.	do 27.6.
27.6.	do 7.7.
7.7.	do 17.7.
17.7.	do 27.7.
27.7.	do 6.8.
6.8.	do 16.8.
16.8.	do 26.8.
26.8.	do 5.9.
5.9.	do 15.9.
15.9.	do 25.9.
ANKARAN
1.7. do 11.7.
11.7. do 21.7.
21.7.	do 1.8. 1.8. do 11.8.
11.8.	do 21.8.
21.8.	do 31.8.
PLANINSKI DOMOVI
(10 dni)
28.5.	do 7.6.
7.6.	do 17.6.
17.6.	do 27.6.
27.6.	do 7.7.
7.7.	do 17.7.
17.7.	do 27.7.
27.7.	do 6.8.
6.8.	do 16.8.
16.8.	do 26.8.
26.8.	do 5.9.
5.9.	do 15.9.
15.9.	do 25.9.
(7 dni)
28.5.	do 4.6.
4.6.	do 11.6.
11.6.	do 18.6.
18.6.	do 25.6.
25.6.	do 2.7.
2.7.	do 9.7.
9.7.	do 16.7.
16.7.	do 23.7.
23.7.	do 30.7.
30.7.	do 6.8.
6.8.	do 13.8.
13.8.	do 20.8.
20.8.	do 27.8.
27.8.	do 3.9.
3.9.	do 10.9.
10.9.	do 17.9.
17.9.	do 24.9.
CENE — POPUSTI — PLAČILO STROŠKOV
Cene za leto 1988 še niso določene, računamo pa, da jih bo potrdil GO delovne organizacije na seji v začetku marca.
V času izven glavne sezone, ki traja na Hvaru, Nerezinah in Mi-holaščici od 17.6. do 15.9., v ostalih obmorskih domovih pa od 27.6. do 26.8., imajo vsi uporabniki pravico do popusta, ki znaša 20% za delavce in upokojence ter njihove družine, za ostale uporabnike pa 10%. Otroci do 2 let starosti ne plačajo stroškov, če ne koristijo ležišča ali prehrane.
Stroške bomo odtegnili od OD v največ 5 obrokih za domove penzionskega tipa in največ 3 obrokih za ostale domove, če jih
boste uporabljali neprekinjeno najmanj 7 dni, pri krajši uporabi pa boste morali stroške poravnati takoj po prejemu dovolilnice.
OPREMLJENOST DOMOV — IZDAJA KLJUČEV
V vseh domovih je ves potreben inventar za kuhanje in posteljnina, le uporabniki prikolic, hišic v Nerezinah, Miholaščici in Stinici morajo uporabljati svojo posteljnino. V Vrsarju in Ankaranu je urejena tudi prehrana, zato v omenjenih domovih lahko koristite le kompletne penzione.
Na vsaki dovolilnici bo navedeno, kje boste dobili ključe počitniške enote.
DS DRUŽBENI STANDARD
030[j^lM][][p3
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO
1 počitniška enota s 4 ležišči 4 počitniške enote s 5 ležišči
D^O^MOG^]
12. razširjena seja 10 republiškega odbora sindikata delavcev gradbeništva Slovenije
Delegati izvršnega odbora ROS gradbeništva Slovenije so se sestali skupaj z nekaterimi predsedniki komisij pri ROS na 12. seji 16. decembra lani v Titovem Velenju. Seznanili so se z novo organiziranostjo GIP Vegrad, razpravljali so o gospodarskem položaju gradbeništva in industrije gradbenega materiala (IGM), sprejeli so program aktivnosti ROS delavcev gradbeništva za leto 1988 in se seznanli z delom zveznega odbora sindikata delavcev gradbeništva in IGM.
V velenjskem Vegradu so se zaradi razmer v gospodarstvu in zaradi enostavnejšega, učinkovitejšega, boljšega in, ne nazadnje, cenejšega poslovanja odločili ukiniti tozde, tudi tistega v Beogradu, in nastopati kot enovita delovna organizacija. Pravočasno so speljali vse potrebne samoupravne postopke in se dobro pripravili na referendum. Zato je le-ta lepo uspel. Kot enovita DO so začeli poslovati s 1. januarjem letos.
Osrednja točka dnevnega reda je bila razprava o gospodarskem položaju slovenskega gradbeništva in industrije gradbenega materiala. Analizo je pripravilo splošno združenje gradbeništva in IGM na osnovi devetmesečnih podatkov.
Rezultati poslovanja so slabi, kar pomeni, da je gradbeništvo vse globlje v težavah. Celotni prihodek seje povečal za 115 odst., dohodek za 111 odst., čisti dohodek pa za 102 odst., kar pomeni, da so se povečale zakonske obveznosti iz dohodka. Akumulacija seje v povprečju povečala le za 47 odst., če pa odštejemo izgube, povečanje znaša samo še 25 odst.
Kljub temu da so naraščali mesečni osebni dohodki na delavca hitreje kot dohodek, le-ti še vedno niso visoki, saj so bili v devetih mesecih le malenkost nad
200.000 dinarjev, kar je 9 odst. pod povprečjem slovenskega gospodarstva.
Izgube so se povečale v primerjavi s prvim polletjem za polovico, v primerjavi z lanskim enakim obdobjem pa 5-krat. Višje so predvsem v Ingradu, Betonu in Gradisu. Gradbena operativa ima vse večje izgube zaradi pomanjkanja del, kar pomeni, da so bila dela prevzeta pod manj ugodnimi pogoji. Izgube pri proizvajalcih cementnih izdelkov so bile večje zaradi cenenih neskladij, pri proizvajalcih gradbene strojne opreme pa zaradi splošno težkega položa-
OO ZK bo v mandatnem obdobju 1988	1989 pri svojem
delovanju dala posebno pozornost aktivnostim na tehle nalogah:
1.	Krepitev idejne in akcijske usposobljenosti članov ZK z rednim in načrtnim usposabljanjem za delovanje v delovnem okolju in političnem sistemu socialističnega samoupravljanja.
2.	Redno bomo ocenjevali uresničevanje samoupravnih odnosov v tozdu in DO, opozarjali na odklone ter se zavzemali za dograjevnaje teh odnosov.
3.	Ostro bomo obsojali vse oblike uzurpacije samoupravnih pravic delavcev in zahtevali odgovornost.
4.	Krepili bomo samoupravno delavsko kontrolo v tozdu in DO, in sicer tako, da bomo v tozdu in DO vztrajali na javnosti dela in odprtosti informacij do samoupravnih organov, DPO in delav-
ja kovinske in strojne dejavnosti.
V razpravi je Franc Berginc, predsednik ROS slovenskih gradbenikov, dejal, da bodo prvi letošnji meseci še težji, tako da se bo položaj še bolj zaostril. Zato je za pričakovati povečanje števila stavk, katerih je bilo v Sloveniji, glede na kritičen položaj gradbe-ništev, kljub vsemu manj kot v drugih delih Jugoslavije, kjer so ravno gradbeniki imeli največ prekinitev dela.
Nada Vršič, podpredsednica ROS, je izrazila strah, da bodo vse uspele stavke dober zgled drugim in bodo postale nekakšna
cev, ter ustvarjali vzdušje, v katerem bomo delavci v samoupravnih organih, DPO ali na zborih lahko odprto in brez bojazni pokazali na nepravilnosti in napake pri delu in poslovanju.
5.	Ocenjevali bomo delo samoupravnih organov, delegacij in delegatov v tozdu in DO ter v zunanjih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Zavzemali se bomo zlasti za krepitev vloge delavskega sveta.
6.	Odprto in brezkompromisno bomo vztrajali na ugotavljanju disciplinske in drugih oblik odgovornosti v vseh primerih malverzacij, odtujevanja družbene lastnine ali pa povzročanja škode in DO zaradi osebnega okoriščanja ali pa slabih in nestrokovnih poslovnih odločitev.
7.	Zavzemali se bomo za spoštovanje zakonitosti in doslednosti pri izvajanju samoupravnih odločitev.
moda. Pri tem se bo treba opredeliti do odgovornosti vodilnih delavcev, predvsem če se bo ugotovilo, da bi bilo mogoče povečati osebne dohodke tudi pred stavko, pa tega vodstvo ni storilo, marveč so povečano plačo delavci morali izsiliti.
Zato je bilo na koncu seje sklenjeno, da mora sindikat takoj stopiti v akcijo, seveda ob pomoči Gospodarske zbornice Slovenije, splošnega združenja za gradbeništvo in IGM ter komiteja za industrijo in gradbeništvo.
C. P.
8.	Več pozornosti bomo posvetili kadrovski politiki v tozdu in DO. Zavzemali se bomo za zdravo kadrovsko konkurenco, kar pomeni, da se bomo zavzemali za načelo v kadrovski politiki, da so osnova za napredovanje v službi in nasploh vrednotenje posameznika njegovi rezultati dela, strokovnost in kreativnost. V tem smislu bomo zahtevali od vodstva tozda in DO, da izdelajo strokovne podlage in sistem, ki bo omogočal tak pristop v kadrovski politiki. Glede tega bomo vztrajali na doslednem izvajanju sprejetih sklepov in stališč akcijske konference ZK DO o kadrovski politiki ter tudi na dograjevanju teh sklepov.
9.	Posebno pozornost bomo posvetili problematiki vodenja v tozdu ter redno ocenjevali izvajanje te funkcije glede na veljavne predpise in zahteve, ki se pred to
Programske usmeritve OOZK TOZD gradbeni sektor Novo mesto za mandatno obdobje 1988 — 1989
V decembru 1987 so v tozdu Togrel izdelali dva prednapeta AB Nosilca razpona L — 30,0 m; kot prototipna elementa, kijih je razvila tehnična služba. Oddelek za razvoj. Namenjena sta bila za atestacijo, katero je izvedel ZRMK iz Ljubljane. Enake nosilce bo tozd Togrel izdelal še za proizvodni in skladiščni objekt Lesnina v Ljubljani.
[jaoisiMora
funkcijo postavljajo v razmerah tržnega gospodarstva.
10.	Zavzemali se bomo za usmeritev, da bodo strokovni in vodilni kadri dobro in stimulativno nagrajevani. Od njih bomo zahtevali tudi delo, ki bo dajalo konkretne rezultate in dohodek ter razvojno perspektivo. To zato, ker se zavedamo, da sta naš uspeh in perspektiva čedalje bolj odvisna od znanja. Dosežen dohodek, osebni dohodki, trdnost razvojnih perspektiv ter seveda urejeni samoupravni odnosi in organiziranost bodo vodilo in osnovno merilo za ocenjevanje in vrednotenje ustreznosti vodilnih delavcev in strokovnih služb. Do teh in še drugih kvalitativnih pokazateljev se bomo opredeljevali pri sprejemanju ponujenih programov in planov svobodne menjave dela z DSSS, tozdom TKI, DS IB itd.
11.	Od strokovnega in vodilnega kadra bomo zahtevali več kreativnosti in inovativnosti pri delu. Podlaga za ocenjevanje tega nam bo tudi stanje inovacij v tozdu in DO in to bo tudi parametar za nagrajevanje le teh.
12.	Borili se bomo za spremembo mezdne zavesti delavcev, in sicer tako, da bodo delavci na zborih, na SO in drugače postavljali zahteve po ustvaijanju rezultatov, in ne samo delitvi. To pomeni, da bodo delavci na zborih, SO, DPO itd. postavljali zahteve po boljši organizaciji dela, boljšem vodenju, sodobnejši tehnologiji in perspektivnih razvojnih programih, donosnih investicijah, inovacijah, odprti in ustrezni kadrovski politiki, disciplini in odgovornosti pri delu itd. Pritisk delavstva na navedenih področjih bo zahteval spremembe in trganje zastarelih šablon, odpiral pot kreativnosti in odgovornosti ter tako ustvarjal pogoje za doseganje večjega dohodka in s tem tudi boljše osebne dohodke.
13.	Spodbujali bomo preverjanje samoupravne organiziranosti v tozdu in DO ter se zavzemali za racionalno in sodobno organizacijo.
14.	Zavzemali se bomo za radikalno zmanjšanje neproduktivne režije in posodobitev vseh administrativnih opravil z uvajanjem računalnikov in drugih sodobnih prejemov.
15.	Ocenjevali bomo delo drugih DPO v tozdu ter na podlagi teh ocen dajali komunistom v teh organizacijah smernice za njihovo delovanje.
16.	V primeru motenj pri poslovanju in izgub v tozdu in DO bomo vztrajali na doslednosti pri
ugotavljanju vzrokov za nastalo stanje ter ugotavljanju odgovornosti.
17.	Zavzemali se bomo, da bodo v tozdu izvajane poslovne politike dogovorjene na nivoju DO ter da bodo v njih vgrajeni tekoči in razvojni interesi tozda.
Vdnehod9.doll.12.1987 je potekalo v Karlovcu znanstveno posvetovanje »Znanje in produktivnost dela« pod pokroviteljstvom sabora SRH, katerega se je udeležil tudi naš delavec Anton Mihelič, dipl. inž.
To, glede na sedanje rezultate izredno pomembno strokovno srečanje kadrovskih in drugih strokovnjakov iz cele Jugoslavije, so organizirali: zveza kadrovskih delavcev SFRJ, Gospodarska zbornica Jugoslavije, Gospodarska zbornica Hrvatske, ekonomski inštitut — center za kadrologi-jo iz Zagreba.
18.	Ocenjevali bomo življenjski standard delavcev in se zavzemali za izboljšanje le-tega.
19.	Ocenjevali bomo varnost-no-politične razmere v TOZD.
20.	Zavzemali se bomo, da se v samoupravne akte, poslovne politike in sklepe SO vnesejo na us-
Prvi danje v kongresni dvorani hotela Korana v Karlovcu potekalo delo v plenumu, kjer je z uvodnim govorom prisotne pozdravil Antun Milovič, predsednik IS sabora SR Hrvatske in poudaril pomen simpozija.
Po pozdravnih nagovorih in referatih pomembnih osebnosti, kot so Marta Mikič, predsednica SO Karlovac in zvezne konference žensk Jugoslavije, dr. Brekiča, direktorja centra za kadrologijo EIZ in predsednik zveze kadrovskih delavcev Jugoslavije, in drugih, so referati naleteli na izredno ugoden odmev.
11
trezen način vse spremembe, ki jih bodo prinesli spremenjeni sistemski predpisi (ustava, ZZD itd.),
21.	Sodelovali bomo pri delu konference ZK DO ter skrbeli za uresničevanje sklepov konference.
22.	Dograjevali bomo metode delovanja OO ZK.
23.	V OO ZK bomo opravljali dosledno diferencijacijo.
24.	Maksimalno si bomo prizadevali za pridobitev novih članov ZK, zlasti pa mladih strokovnjakov.
25.	Uveljavljali bomo odprtost in javnost dela OO ZK (odprte seje, seznanjanje delavcev s stališči, sklepi in ocenami OO ZK ipd.).
26.	Obravnavali bomo stališča in sklepe višjih organov ZKS in ZKJ in jih vgrajevali v svoje delovanje.
27.	V vsebino delovanja bomo vključili tudi problematiko širšega prostora ter s svojimi pobudami in stališči inicirali reševanje določenih vprašanj.
28.	Več bomo skrbeli za svoje člane (socialni položaj in druge težave) in jim skušali pomagati.
29.	Krepili bomo tovarištvo in kolektivnost pri delu ZK.
30.	Z ozirom na različno narodnostno sestavo v tozdu se bomo zavzemali za krepitev bratstva in enotnosti.
Na podlagi teh programskih usmeritev bo OO ZK sprejemala operativne programe dela in redno spremljala izvajanje le-teh.
Drugi dan simpozija so udeleženci delali v sekcijah in sicer: sekcija A: Vpliv kadrov na proizvodnost dela; sekcija B: Razvoj in racionalizacija izobraževanja v funkciji proizvodnosti; sekcija C: Produktivno zaposlovanje in družbena proizvodnost.
V sekciji C je sam aktivno sodeloval tudi Mihelič, in sicer z referatom »Neke osnove za kreiranje infro-sistema u funkciji napredovanja kadrova kao jednog od uslova i posledica povečanja produktivnosti rada«. Referat je sodeč po zanimanju (Nadaljevanje na 12. strani)
Znanje m
produktivnost dela
OH]0[^]G^]Dra
Varčujmo za boljši in varnejši jutri
V Obveščevalcu številka 8/87 z dne 23. 11. 1987 je bila posredovana informacija o ustanovitvi hranilne službe v interni banki GIP Pionir.
Po sklepu kolegija direktorja tozdov in služb DO GIP Pionir se je pristopilo k pravnim in samoupravnim aktivnostim za ustanovitev hranilne službe v interni banki.
Varčevalci v hranilni službi GIP Pionir so lahko samo delavci GIP Pionir, tozdov ustanoviteljev, Pionirjevi upokojenci ter delavci in občani, ki so sklenili pogodbo o kooperaciji s tozdom ustanoviteljem.
Osnovni cilj je, da se zaradi nizke akumulativnosti tozda z dodatnimi lastnimi sredstvi zagotovi likvidnost DO in s tem tudi svojega tozda. Drugi cilj pa je vsekakor tudi ta, da se delavcem GIP Pionir omogoči zadržati realno vrednost privarčevanega denarja.
S poslovanjem hranilne službe seje pričelo po terminskem planu po naslednjem vrstnem redu:
—	1.12. 1987 za delavce DS IB, DSSS in TKI,
—	1. 1. 1988 za delavce tozdov LO, Keramika, PB, MKI in GS Novo mesto,
(Nadaljevanje zli. strani)
prisotnih strokovnjakov doživel velik uspeh, kar potrjuje tudi dejstvo, daje večina zaključkov iz njegovega referata prišla v sklepni dokument simpozija.
V	celoti bo objavljen v reviji »Kadrovi i udruženi rad, št. 1/88, ki jo izdaja center za kadrologijo ekonomskega inštituta v Zagrebu.
V	nekoliko drugačni verziji je bil referat predstavljen tudi na študijskih dnevih kadrovskih delavcev Slovenije novembra v Portorožu, kjer je naletel na ugoden odmev.
V	omenjenih nastopih je bil predstavljen kot strokovni sodelavec za organizacijo in razvoj kadrovske funkcije v GIP Pionir, kar pomeni ,da je na ta način dal določen prispevek k renomeju naše DO in društva kadrovskih delavcev Bela krajina, ki mu predseduje.
K. B.
—	1. 2. 1988 za delavce To-grel, GS Krško in GS Zagreb,
—	1.3. 1988 za delavce GS Ljubljana, tozd Metlika in inženiring Sarajevo.
Terminskega plana dosedaj nismo mogli v popolnosti uresničiti iz več razlogov:
—	kadrovski problemi v hranilni službi,
—	problem izobraževanja blagajnikov in finančnih referentov v tozdih za hranilno poslovanje,
—	prostorski problemi hranilne službe,
—	še nedograjen računalniški program za hranilno poslovanje.
Nikakor tudi ne moremo biti zadovoljni z dosedanjim številom varčevalcev, katerih je trenutno okoli 160.
Kratko bomo ponovno obrazložili tudi, na kakšen način postanete varčevalec:
— V sak delavec GIP Pionir se prostovoljno odloča, ali bo varčeval pri interni banki GIP Pionir Novo mesto ali ne.
— V tozdu bo pri referentu za obračun OD ali od blagajnika dobil tiskovino »pristopnica«, katero mora izpolniti in izročiti blagajniku. V pristopinici morajo biti vpisani vsi zahtevani podatki.
— Hranilna služba na osnovi prejete »Pristopnice« izda hranilno knjižico, katero varčevalec podpiše ob prevzemu.
— Delavec se lahko odloči za vplačilo-nakazilo vloge iz osebnega dohodka. V ta namen izpolni obrazec »pooblastilo za nakazilo sredstev«, v katerem navede tudi znesek, ki ga želi vplačati na hranilno knjižico.
To je pooblastilo službi obračuna OD za dovolitev nakazila iz OD. Minimalni znesek naj bi bil 50.000 din po sklepu PO Interne banke.
Nalog za vpis, ki ga prejme pri kuverti na izplačilni dan, lahko vpiše na blagajni tozda ali glavni blagajni IB. Opozoriti je potrebno, da se znesek iz naloga za vpis obrestuje od dneva, koje izplačilni dan ali valutacija, ne pa od dneva, ko bo znesek iz naloga vpisan v hranilno knjižico.
Najdaljši rok za vpis pri blagajni tozda je 30 dni od datuma nakazila, po poteku 30 dni pa je možen vpis le na glavni blagajni IB.
Sredstva na vpogled se po
sklepu PO IB banke obrestujejo od 1.2.1988 do 46% letni obrestni meri, obrestovanje in vpis obresti pa se bo vršil trimesečno.-Se pravi, da boste po preteku vsakega trimesečja lahko vpisali obresti za ta čas na blagajnah tozdov ali glavni blagajni IB.
Za nekatere varčevalce je potrebno obrazložiti tudi način iz-
računavanja obresti.
Kot je bilo omenjeno, je sedaj veljavna obrestna mera letna in znaša 46%, obrestna mera za čas od 1. do 31. 1. 1988 pa je bila 70% letno.
Za sam izračun obresti se uporablja konformna obrestna mera. To je v bistvu letna obrestna, ki se zniža glede na obdobje izračuna in se še dodatno zniža za določen diskont, da bi v primeru vezave pripisanih obresti prišli do dejanskih obresti, ki bi jih varčevalec prejel po letni obrestni meri.
Podajamo primer izračuna obresti za vloge na vpogled:
Glavnica	od — do	konformna obrestna mera	obresti
100.000	1.1,—31.1.	4,45783 (od letne 70%)	4.458
100.000	1.2,—29.2	3,15932 (od letne 46%)	3.159
100.000	1.3,—30.3.	3.15932 (od letne 46%)	3.159
			10.776
Varčevalec s stanjem na hranilni vlogi 100.000 din bi imel v tem primeru po prvem tromesečju za 10.776 din pripisa obresti, od katerih se od dneva pripisa (1.
4.	88) že obračunavajo obresti.
Najnižji znesek na hranilni vlogi je 1.000 din.
V naslednjih mesecih pričakuje interna banka ponovno zviševanje obrestnih mer glede na pričakovane sprostitve cen.
Interna banka bo sprejemala tudi vezane vloge, in sicer za dobo:
nad 3 mesecev nad 6 mesecev nad 12 mesecev nad 24 mesecev nad 36 mesecev
po 46%+2% letno po 46%+3% letno po 46%+5% letno po 46%+7% letno po 46%+9% letno
Obrestne mere se spreminjajo s spremembami obrestnih mer v bankah. Za vezavo izpolni varče-
13
GafflšHMira
valeč pristopnico, nakar mu hranilna služba sestavi pogodbo. Način obračuna obresti je isti kot pri vlogah na vpogled.
V pripravi je podpis pogodbe s PTT podjetjem Novo mesto, po kateri bo možno dvigovati in vplačevati na hranilne knjižice interne banke na poštah, ki so zajete v seznamu pošt, ki bodo opravljale hranilno službo za IB GIP Pionir. Predviden rok za podpis je 1.
3.	1988.
Dvigi in pologi se bodo vršili na podlagi vložnih in dvižnih lističev, ki jih boste prejeli na pošti.
Dvigi na pošti bodo omejeni na znesek do 100.000 din, za dvigovanje višjih zneskov pa bo poštni uslužbenec moral telefonsko primerjati stanje na hranilni knjižici s stanjem, ki ga ima hranilna služba IB GIP Pionir.
Vpisi nalogov za vpis bodo možni pri vseh poštah PTT v roku 30 dni. Pripisa obresti pošte ne bodo vršile (le na blagajnah GIP Pionir).
Iz hranilnih knjižic interne banke ni možno dvigovati gotovine pri temeljnih bankah, niti na poštah SFRJ.
Normalno dvigovanje brez omejitev bo zagotovljeno za zunanje tozde na blagajnah tozdov, za tozde na sedežu DO v Bršljinu pa v glavni blagajni interne banke.
Temeljne banke ne bodo odobravale potrošniških niti stanovanjskih kreditov tistim delavcem, ki bi v celoti prenesli izplačilo OD na hranilne knjižice interne banke.
Vključujte se v hranilno službo interne banke GIP Pionir!
Interna banka, hranilna služba
SEZNAM POŠT,
KI OPRAVLJAJQ HRANILNO SLUŽBO ZA INTERNO BANKO PIONIR NOVO MESTO
1.	Adlešiči
2.	Artiče
3.	Bizeljsko
4.	Blanca
5.	Boštanj
6.	Brestanica
7.	Brežice
8.	Brusnice
9.	Cerklje ob Krki
10.	Črnomelj
11.	Dobova
12.	Dolenjske Toplice
13.	Dragatuš _
14.	Dvor pri Žužemberku
15.	Globoko
16.	Gradac v B. krajini
17.	Hinje
18.	Jesenice na Dol.
19.	Kapele
20.	Koprivnica pri Br.
21.	Kostanjevica na Krki
22.	Krmelj
23.	Krška vas
24.	Krško
25.	Leskovec pri Krškem
26.	Metlika
27.	Mirna
28.	Mirna peč
29.	Mokronog
30.	Novo mesto
31.	Otočec ob Krki
32.	Pišece
33.	Podbočje
34.	Raka
35.	Semič
36.	Senovo
37.	Sevnica
38.	Stari trg ob Kolpi
39.	Stopiče
40.	Straža pri N. m.
41.	Studenec
42.	Suhor
43.	Šentjanž
44.	Šentjernej
46.	Škocjan
47.	Šmarješke Toplice
48.	Trebnje
49.	Tržišče
50.	Velika Loka
51.	Vinica pri Črnomlju
52.	Žužemberk
Nekaj o alkoholizmu
Alkoholizem je predvsem družbena bolezen. V socialni psihiatriji je obravnavan pogojno kot bolezen — to je odvisnost z duševnimi in telesnimi posledicami. Druga plat pa se tiče človeka, njegovega odnosa do sebe in družbe, in obratno.
Čudna bolezen je alkoholizem. Zdaj se zdi, daje res bolezen, potem pa^tega skoraj že ne moreš trditi. Če skušaš ta problem razrešiti tako, da se pogovarjaš z alkoholikom, te slej ko prej prevzame občutek, da se vrtiš v začaranem krogu, v katerem je vse vprek nametano, in vendar se tu in tam zaslutijo neke zakonitosti.
Razlogi, ki posameznika pripeljejo do alkoholizma, so lahko različni. Najpogosteje se alkoholizem pojavlja na osnovi navad, zaradi tega, ker se posameznik že od malih nog privaja na pitje alkoholnih pijač. Če se temu pridružijo še nekateri družinski problemi ali druge življenjske težave,
bo razvoj alkoholizma bistveno hitrejši. Takšen posameznik bo iskal v alkoholu olajšanje za notranje napetosti, katerih vzrok so življenjske težave. Potrebno je poudariti, da alkoholiki pogosto izhajajo iz družin alkoholikov. Vzgoja otrok v alkoholičnem okolju negativno vpliva na razvoj njegove osebnosti.
Tudi posamezne fizične in psihične bolezni lahko pogojujejo alkoholno bolezen. Tako so lahko depresivne osebe ali osebe, ki so obolele za nekaterimi prebavnimi boleznimi, nagnjene k pitju alkoholnih pijač.
V glavnem lahko rečemo, daje alkoholizem kombinacija treh skupin vzročnikov: organskih, psiholoških in socialnih.
Mnogi alkoholiki trdijo, kako oni lahko zdržijo brez alkohola, da pijejo zaradi družbenih ali drugih razlogov in da bi, če bi to hoteli, prenehali piti alkoholne pijače v kateremkoli trenutku. Zato
lahko vsak občan z enostavnim poskusom ugotovi svoj odnos do alkoholnih pijač. Priporočljivoje, da vsaka oseba, ki pije, vsake pol leta odloči, da šest tednov prekine s pitjem alkoholnih pijač. Če v času prekinitve taka oseba ne začuti nikakršne potrebe po alkoholu in če stalno ne razmišlja o pijači, se lahko reče, da gre pri njej o tako imenovani normalni porabi alkoholnih pijač. V primeru, da ne more prekiniti pitja ali pa je v času prekinitve vznemirjena in čuti potrebo po pitju, bi se morala oglasiti po nasvet in na pregled k zdravniku, ker obstaja možnost, da je v zgodnjem obdobju alkoholizma. Danes je potrebno, daje vsak seznanjen z načinom in možnostmi zgodnje diagnostike posameznih bolezni. Poleg tega bi moral biti vsak občan informiran o možnostih zdravljenja posameznih bolezni, posebno o tistih oblikah, katere lahko sam spelje brez pomoči strokovnih služb.
Že odkar obstoja pitje alkoholnih pijač, obstojajo alkoholiki in težave, povezane z njimi. V zgodovinskih zapiskih posameznih narodov se omenjajo opijanje in alkoholizem ter posamezni ukrepi, ki so se priporočali v boju proti opijanju in alkoholizmu. Začetek svetovne industrijske revolucije je prinesel problem za-sužnjenja delavskega razreda, pri čemer je imel alkohol določeno vlogo. Spomnimo se samo navade iz tistega časa, ko so delavcem njihov zaslužek izplačevali v gostilni, ki je bila last tovarnarja. Tako je imel akoholizem kot družbeno zlo v vsakem zgodovinskem obdobju svojo specifično obliko in specifične socialne vzroke. (NADALJEVANJE PRIHODNJIČ)
S.	N.
ZJUTRAJ
—	Ali si že zajtrkoval?
—	Malo, samo en nula tri.
14
DSOIsllMira
Kolektivno kasko zavarovanje
Po novih pogojih za avto kasko zavarovanje AK-87 je možno skleniti kolektivno zavarovanje motornih vozil lastnikov, ki združujejo delo v posamezni TOZD in tam prejemajo tudi svoj OD. Zavarovanje je za zavarovance ugodno zato, ker omogoča obročno plačevanje (10 obrokov), zavarovancem pa nudi tudi 10% popusta zaradi sklenitve takega zavarovanja. Osnovni pogoj je, da se v določeni TOZD združi najmanj šest zavarovalnih kandidatov in se zavarovanje lahko sklene.
Kako bomo pristopili k sklepanju kolektivnih AK zavarovanj?
1.	Z večjimi OZD bomo vzpostavili kontakt, ponudili zavarovanje, razložili prednosti le-tega ter od OZD dobili zagotovilo, da bodo izračunane obroke odtegovali svojim delavcem od OD in jih redno mesečno nakazovali na račun zavarovalnih premij pri Dolenjski območni skupnosti Novo mesto. V prvi fazi bi se odločali za novi način zava-
rovanja samo pri tistih zavarovancih, ki sedaj še nimajo sklenjenega omenjenega zavarovanja.
Po doseženem soglasju bomo izdali skupinsko polico, ki bo glasila na ime TOZD in bo služila kot osnova za obračun obrokov (z obrestmi), kakor tudi za priznavanje popusta (10%). Pred sklenitvijo individualne police mora vsak zavarovalni kandidat za AK zavarovanje dostaviti DOS administrativno prepoved za nakazovanje obrokov.
2.	Ko bomo dobili vrnjeno podpisano skupinsko polico in seznam kandidatov za sklenitev zavarovanja, bomo naše zastopnike napotili k posameznikom, s katerimi bodo sklenili zavarovanje na obstoječem obrazcu 1-MOT z navedbo vseh podatkov, ki so nujno potrebni za identifikacijo vozila in lastnika. Na posamezni polici bo zastopnik obračunal eventuelni bonus na račun sklenjenega zavarovanja AO (za 20%
popusta pri AO se prizna 10% pri AK, za 30% ali 40% pri AO 20% pri AK in za 50% pri AO 30% pri AK) in 10% popusta na račun kolektivnega zavarovanja. K tako izračunani premiji bo priračunal 65,5% obresti, kar pomeni 24,56% višjo premijo. Zavarovancu bo dal v podpis polico in izjavo, s katero zavarovanec dovoljuje, da se od njegovega OD mesečno odtegujejo izračunani obroki. Ob sklenitvi zavarovanja bo poračunal prvi obrok izračunane premije s pripadajočimi obrestmi. S tem bo zavarovanje pravno-formalno začelo teči z dnem, ki bo na polici naveden kot začetek zavarovanja in ko bo plačan prvi obrok premije.
3.	Po prejemu polic od zastopnikov za posamezne zavarovance, zaposlene v isti TOZD bo strokovna služba_DOS naredila seznam, ki bo vseboval poleg imena in naslova tudi številko individualne police in mesečni obrok ter ga poslala posameznim
TOZD, ki bodo v smislu predhodnega dogovora svojim delavcem (našim zavarovancem) mesečno odtegovale v devetih enakih zaporednih mesečnih obrokih izračunano premijo ter razknjižile odtegnjeni obrok. Tako izpolnjena kopija seznama naj bi bila spremni dokument nakazanemu znesku.
4.	Med trajanjem zavarovanja (1 leto) lahko pride do določenih sprememb (bivališča, lastništva vozila, odhod iz TOZD ipd.). Te spremembe naj bi OZD, kjer je delavec zaposlen, na seznamu posebej vpisale, ker bo le na ta način možno najti zavarovanca, pokasi-rati zapadle obroke in sploh ohraniti zavarovanje. Vse spremembe med trajanjem zavarovanja bo strokovna služba DOS sproti reševala v smislu veljavnih pogojev AK-87.
5.	Vsi potencialni kandidati, ki bi želeli skleniti zavarovanje AK z navedenimi ugodnostmi, lahko to storijo med letom, ne glede na to, kdaj je bila sklenjena skupinska polica. Za te zavarovalne kandidate velja enak način, kot za zavarovance, ki so to obliko zavarovanja že sklenili. Oglasijo se lahko na sedežu DOS, naših predstavništvih ali pa pri naših zastopnikih. Pred sklenitvijo police morajo delavcu DOS predložiti izpolnjeno in žigosano administrativno prepoved.
ZA NADALJNJE INFORMACIJE SE OBRNITE NA SVOJE PREDSEDNIKE IO OOS.
ZAHVALA
Ob nenadni smrti mojega očeta Toneta Kastelca, zidarja GIP Pionir v pokoju, se iskreno zahvaljujem vsem njegovim prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi tozdu Gradbeni sektor Novo mesto.
Vsem mojim sodelavcem in osnovni organizaciji sindikata tozda TKI se posebej zahvaljujem za podarjeno cvetje ter pomoč in razumevanje v težkih trenutkih.
Vsem hvala!
MIHA KASTELEC
[fSDisMra
Knjižne novosti v knjižnici
dokumentacija, korporacije, društva, zborovanja, gospodarstvo, gospodarski razvoj, delo, delodajalci, finance, cariništvo, gospodarska politika, trgovina, pravo, javna uprava, vzgoja, šolstvo izobraževanje, fizika, antropologija, medicina, inženiriske vede, računalništvo, urbanizem
1.	WEHMEYER, K.: Micro-computer program design • New York, 1984
2.	ALBRECHT, K.: Treh Creative Corporation • Homewod, 1987
3.	JANKOVEC: Ugovori u privredi • Beograd, 1987
4.	YASHINO M.: The Invisi-ble Link • London, 1986
5.	ŠLJIVIČ, VUKSANOVIČ: Zaštita od požara: propisi SR Hrvatske s komentarom • Zagreb, 1985
raiorsim
r-=l
NOVO MESTO
6.	Korelacione tablice • Beograd, 1987
7.	Kazenskopravno varstvo države in njene družbene ureditve • Ljubljana, 1987
, 8. JOVANOVIČ, P.: Upravljanje investicijama u OUR • 3. dop. i pr. izd' Beograd, 1987
9.	KRŠIKAPA: Devizno i spoljnotrgovinsko poslovanje • Beograd, 1987
10.	MILEUSNIČ E, PAPEŽ D.: Pravilnik o zaštiti na radu pri korištenju električne energije • Zagreb, 1987
11.	Pravilnik o zaštiti na radu pri korištenju električne energije kao sastavni dio sistema zaštite na radu • 2. dopl. izd. Zagreb, 1987
12.	Registar jugoslovanske privrede 1987 • Beograd, 1987
13.	Investicije in ocena njihove družbenoekonomske upravičenosti • Ljubljana, 1983
14.	Dolgoročni plan SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do let 2000 • Ljubljana, 1986
15.	Družbeni plan SR Slovenije za obdobje 1986 — 1990 • Ljubljana, 1986
16.	Statistični letopis SR Slovenije 1987 • Ljubljana, 1987
17.	Popis robe s oblicima izvoza i uvoza sa carinskim stopoma
•	Zagreb, 1987
18.	Harmonizovana nomenklatura • Beograd, 1987
19.	Samoupravni splošni akti
2.	del • Ljubljana, 1987
20.	Obligacijska razmerja —■ splošni del • Ljubljana, 1987
21.	Durchfluss messung mit Blenden, Diisen und Ventriubren in voli durchstromten Rohren mit Kreisguerschnitt • 1982
22.	Tonyan, M.: Electronically controlled proportional volves • New York, Basel, 1985
23.	Organizational Change TrhorughEffectiveLeadership • New Yersey, 1986
24.	Bose, K. H.: Vodovodne instalacije montaža in popravila
•	Ljubljana, 1986
25.	GERHARD: Bayreihenen-twicklung • Grafenau, 1984
26.	MULLER R. K.: Mecha-nische Grossen elektrisch gemes-sen • 2. iigerar. und erweiteste Auflage • Grafenau, 1984
27.	BODE, K. H.: Konstruk-tions Atlas • 3. iiberarbeite Auflage • Darmstadt, 1984
28.	Di GIOVANNI, M.: Fiat and Corrugated diaphragm de-
Našo delovno organizacijo sla obiskala dva novinarja iz Poljske: WLADYSLAW PENAR, gospodarski urednik in KONSTANTYN MIGDAL, sekretar uredništva Gazela Krakotvska, ki sta se odzvala povabilu ljubljanskega dnevnika. V programu obiska v Sloveniji sta se oglasila tudi pri nas. Časopis Gazela KrakOwska izhaja v nakladi 200.000 izvodov ob petkih in sobotah, za konec tedna pa imajo posebno izdajo v nakladi 360.000 izvodov. V uredništvu dela 57 novinarjev (Borsan)
sign handbook • New York, 1982
29.	YEAPLE, F.: Fluid power design Handbook • New York, 1984
30.	NIEBEL, B. W.: Enginee-ring Maintenance Management • New York, Basel, 1985
31.	MOSS, M. A.: Designing for minimal maintenance expen-se • New York, Basel, 1985
32.	DON, N.: Symphony ma-cros • Berkeley, 1986
33.	Predpisi o razporejanju sredstev za osebne dohodke in skupno porabo • Ljubljana, 1987
34.	BAČIČ: Komentar zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela • 2. dop. izd. Ljubljana, 1987
35.	Društveni dogovori o dohotku • Beograd, 1987
36.	STROJNIK Š. Priročnik za izračun odziva pravilnih ravninskih večetažnih stenasto-skelet-nih konstrukcij pri potresni obtežbi • Ljubljana, 1987
37.	Ekonomska propaganda Jugoslavije • Beograd, 1986
38.	Knjigovodstveno finansij-ski propisi • Beograd, 1986
39.	Predpisi o cestah • Ljubljana, 1982
40.	Predpisi o sanitarnem in higienskem varstvu I. in II. del • Ljubljana, 1985, 1986
41.	RAUSNIC, L: Racionalno korištenje energije u industriji • Zagreb, 1987
42.	Geotehnička sidra i sidrene konstrukcije • Zagreb 1987
43.	Aplikacioni programi za personalne računare • Beograd,
1987
44.	KLOPČIČ, F.: Prvi koraki z roboti • Ljubljana, 1986
45.	ŠPILER, J.: Osebni računalnik • Ljubljana, 1987
46.	ŠPILER, J.: AVTOCAD
•	Ljubljana, 1987
47.	Građevinski kalendar,
1988	• Beograd, 1988
48.	POSTM AN, A.: Using Hal
•	Berkeley, 1987
49.	Dvigalne naprave v gradbeništvu • Ljubljana, 1971
50.	Soglasja organov, organizacij in skupnosti pri urbanističnem načrtovanju naselij • Ljubljana, 1987
51.	Predpisi o urejanju naselij
•	Ljubljana, 1987
52.	Predpisi o urejanju prostora s pojasnili • Ljubljana, 1987
IRENA RUPAR
žira @ kronika
V času od 7. 10. 1987 do 31. 12. 1987 je prišlo v tozdih Keramika, Lesni obrat, TKI, PB, DSSS in DS IB do naslednjih kadrovskih sprememb:
KOT PRIPRAVNIKI SO SKLENILI DELOVNO RAZMERJE:
DSSS: Boris Košmerl — strojni inženir, Aleksandra Nišavič — ekonomist
DS IB: Mojca Draginc —-gimn. maturant
Keramika: Niko Petrovič — keramik-teracer
DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI:
DSSS: Vesna Ackovska — dipl. ekonomist, Franc Potočnik — pravnik, Stanka Perič — ekonomski tehnik TKI: Davor Gregurek — kemijski tehnik
PB: Berta Debevc — tehnični risar
LO: Andrej — lesni tehnik
IZ JLA STA SE VRNILA:
PB: Marjan Kuralt — projektant
Keramika: Polde Kastelic — gradbinec
DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI:
DSSS: Mojca Vrbanek — ekonomski tehnik, Amalija Rugelj — ekonomski tehnik LO: Jože Jožef — delavec, Slavko Bračko — varnostni inženir, Sonja Pust — administr. manipulant
Keramika: Franc Komljanec
—	pečar, Jure Skradski — keramik
V JLA STA ODŠLA:
LO: Zoran Abazovič — lesni tehnik
Keramika: Miran Kremesec
—	likovni tehnik
UPOKOJIL SE JE:
Keramika: Franc Jenič pečarski mojster
UMRLA STA:
DSSS: Marjan Matjašič — referent zavarovanja Keramika: Branko Tomič — keramik
ANICA BUČINEL
METLIKA
V decembru 1987 so se vrnili iz JLA naslednji delavci:
1.	Ismet Šušič, klepar, 9.12.1987
2.	Jasmin Huskič, klepar, 15. 12. 1987
3.	Ramiz Muharemovič, klepar, 21. 12. 1987
4.	Semso Jusič, klepar, 21. 12. 1987
Delovno razmerje je sklenil:
I.	Slavko Segdar, PK pleskar, 14. 12. 1987
Kadrovske spremembe v tozdu Gradbeni sektor Novo mesto v času od novembra 1987 do 15. februarja 1988
Delovno razmerje je sklenila: Nadaša Udovič — administrator Iz JLA so se vrnili:
1.	Abdulah Bečirevič — delavec
2.	Mahmut Dedič — delavec
3.	Safet Hodžič — zidar
4.	Rifet Badič — zidar
5.	Jožo Ilič — delavec
6.	Avdo Kamenčić — delavec
7.	Mirko Lavriha — zidar
8.	Zahid Muminovič delavec
9.	Boris Rudman — zidar
10.	Jože Škarja — tesar
II.	Vid Vrbos — zidar Delovno razmerje je prenehalo:
1.	Ranko Blagojevič delavec
2.	Radojko Civčič — zidar
3.	Mladen Gogič — zidar
4.	Muharem Jakupovič — žele-zokr. (umrl)
5.	Janez Kos — zidar
6.	Mirsad Mehinagič — zidar
7.	Alojz Novak — zidar (umrl)
8.	Bekir Lulič — delavec
9.	Ramo Beganovič — delavec
10.	Salih Savič — delavec
11.	Dragan Bjeloševič — zidar
12.	Mirsad Husakovič — delavec
13.	Joško Rudman — zidar
14.	Slobodan Kovanušič — tesar
15.	Sabid Alijagič — tesar
16.	Mudjajid Kanurič — sporaz.
17.	Senad Muslimovič — disciplinska odpoved
18.	Mirko Grgič disciplinska
odpoved	,
19.	Adem Ljubijankic — delavec — disc. odpoved
20.	Rasim Suljič — delavec — disc. odpoved
21.	Mehmed Serdarevič — žele-zokr. disc. odpoved
Upokojili so se:
1.	Ivan Dolinar — zidar
2.	Matija Bakan — delavec
3.	Alojz Može — železokr.
4.	Franc Martinjak — čuvaj
5.	Nikola Muc — tesar
6.	Ivan Jenič — delavec
7.	Alojz Progar — gradb. delovodja
8.	Franc Starič — tesar
9.	Jože Zgonc — zidar V JLA so odšli:
1.	Alojz Bačar — zidar
2.	Esad Čatič — delavec
3.	Sifet Čehajič — zidar
4.	Izet Jušič — delavec
5.	Safet Jušič — zidar
6.	Suvad Mahmič — delavec
7.	Samir Musič — delavec
8.	Anton Šinkovec — zidar
šš
Pionir je glasilo kolektiva GIP PIONIR Novo mesto. Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3500 izvodov. Odgovorna urednica:	Katjuša
Borsan, namestnik Danila Jenko TOZD LO. člani uredniškega odbora: Štefka Šega (Gradbena operativa Novo mesto). Vera Hiti (Gradbena operativa Ljubljana), Ida Slapšak (Gradbena operativa Krško), Branko Lavrenčič (Togrel), Boško Živkovič (Gradbena operativa Zagreb), Drago Popovič (gradbena operativa Metlika), Smilja Kos (Keramika in zaključna dela), Fanika Krivec (Projektivni biro), Marija JurekiČ (Mehanizacija, kovinarstvo, instalacije), Roman Tomšič (Interna banka) Polona Mlinar (Skupne službe).
Naslov uredništva: PIONIR, glasilo kolektiva GIP Pionir, 68000 Novo mesto, Kettejev drevored 37.
Lektoriranje. tehnična ureditev, stavek, montaža in filmi: DIC Novo mesto. Tisk v Tiskarni Novo mesto.

..... o*.
¥.4%
14	c. Is ll OlO* »Mo k»		IB?;.;*01.«'0 1
	e č
sr-<5 M V	CI
KU« <•*»* J)	s fcjr Ao
OOM.TI — o sre m.	L bJ 0
»««c* *
> i orur


le« »A
uič*
*vut
»ti
HtMliJ
..O
o c e A i 3 L A
\
e**
—f«
PIONIRSKA
fr L
MM*
U»WV<V
•M

mi
r ^
o l

1 AT
(Mti)
HOll
Š A L
I d 3>[ 1
Ml
/,kM
NAGRAJENCI NO VOLETNE KRIŽANKE
V zadnji številki našega glasila smo objavili NOVOLETNO NAGRADNO KRIŽANKO. Na uredništvo smo dobili le 70 rešenih križank, od tega je bilo 53 pravilno rešenih, zato smo izžrebali le tri reševalce, ti pa so:
1.	MAJDA ZUPANČIČ — DSSS
2.	JOŽE MEDLE — tozd TKI
3.	JOŽE TURK — upokojenec, 68000 NOVO MESTO, Nad mlini 25.
Vsem izžrebanim iskreno čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti.
Opravičujemo se nekaterim tozdom in službam, ki so nas obvestili, da niso pravočasno prejeli glasila (šele po 15. januarju) ter zaradi tega niso imeli možnosti sodelovati v nagradni križanki. Žal je to krivda splošne službe — oddelek vložišče, kajti glasilo je izšlo že 22. decembra 1987.
Uredništvo