n GLASILO DELAVCEV INDUSTRIJSKIH MONTAŽNIH PODJETIJ Oglasnik 1982 ŠTEVILKA 7 LETO XVI IMP Glasnik izdaja delavski svet IMP — Industrijska montažna podjetja Ljubljana. Izhaja mesečno v 7.460 izvodih. Uredništvo: Ljubljana, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Andrej Zadravec (predsednik), Miro Dražumerič (namestnik predsednika), Drago Goli, Ciril Hladnik, Lojze Javornik (odgovorni urednik), Aleksandra Kostanjevec, Janez Kržmanc, Ela Mulej, Iztok Minih, Janez Rojic, Dragica Rudolf in Majda Slapar. Tiska Ljudska pravica v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS št. 421 -1-72 z dne 26.9.1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Kdor ne bo izvažal, ne bo imel deviz ii fivaia je bil v zvezni skupščini ,(j i(eJet Zakon o pogojih in na-, je.11 razpolaganja ter uporabe pritrjenih konvertibilnih deviz (je i zlili do tujine ter o zadolže- 3VCC'r V tuj*n’ v *etu 1982. so €• 1 tega zakona je zagotoviti -,adUlc*nPst države s tem, da določi Tanje dolgov kot nalogo, ki pr C, Popolno prednost, tudi to4 ..ost pred oskrbo z repro-,eli^cijskimi materiali. . akon nalaga delovnim orga-volfc'i.arn- da morajo najprej poki jaat’ svoje obveznosti do tu-etii v-n šele nato lahko porabijo saLIZe tudi v druge namene. Se-o cfT.P3 nekatere delovne orga-zabCale te8a ne bodo zmogle, ker rpstV Preprosto nirpajo. V tem k aeru jim morajo najprej po-tinS(ri nj’h°ve poslovne banke. :č[?ar tudi poslovne jp P |e’L ‘dar nikfe|° 'ntele dovolj deviz, se bo poslovne banke ne \ |aNostrene razmere v jugoslovanskih gospodarskih odnosih s tuiino kv£r®do brez posledic za našo temeljno organizacijo. To problematiko Ravnava! tudi delavski svet sozda na seji 29. junija in sprejel nekaj rdFPov. Ukrepe za ravnanje v zaostrenih razmerah pa je sprejel tudi pe .so kovali lov te draženje repromate-^darjpn P^nkovali boljše go- hi, ai33-odstotka večji kot 6 pa a Resnica pa je drugačna, saj se cene že sredi leta približujejo odstotku, ki je bil predviden za celo leto, torej bo večina tozdov verjetno morala narediti rebalans planov. • Število zaposlenih se bo v vsem IMP-ju povečalo za 5,2-odstotka. Toda nove delavce bomo zaposlili v glavnem na gradbiščih v tujini, medtem ko pričakujemo, da bo doma število zaposlenih stagniralo. # Okleščen program investicij skupnega pomena! V planu za leto 1982 so ostale le tri investicije skupnega pomena, za katere naj bi del sredstev združevali tudi v okviru sozda: Prvi načrt je izgradnja prve faze računalniško podprtega informacijskega sistema. Nosilec je delovna skupnost sozda. Vrednost te investicije je ocenjena na 81,258.850,20 dinarja, v kar je vštet nakup začetne oziroma razvojne konfiguracije centralnega računalnika, minimalna sistemska programska oprema, ureditev prostorov za računski center, pa tudi stroški za razvoj programske opreme in šo- lanje kadrov. Za to investicijo lahko rečemo, da se je začela že letos spomladi, medtem ko bomo dobili računalnik — po obljubah proizvajalca — pred koncem leta. Kot za vse investicije, so tudi za to preverili, kako izpolnjuje dogovorjena merila. Ugotovili so, da bo računalnik prispeval k večjemu izvozu posredno, ker bo omogočil boljše planiranje in vodenje projektov v tujini in tudi zmanjšal režijske stroške, bo pa ustvaril tudi nekaj neposrednega deviznega priliva v obliki plačil za storitve, ki jih bo opravljal za delovne enote v tujini. Predvsem pa je ta investicija izrazito razvojno intenzivno usmerjena. Financiranje je predvideno takole: 73,5-odstotka združevanja v sozdu po posebnem samoupravnem sporazumu, ki ga je večina tozdov že sprejela, 26,5-odstotka pa bo primaknila Delta v obliki kredita. Denar za odplačilo anuitet bomo tudi združevali v sozdu. Druga investicija v planu je gradnja nove tovarne Alchroma v Rušah za proizvodnjo mlekarske opreme in opreme za živilsko in kemično industrijo iz nerjavečih jekel. Predračunska vrednost je 72,000.000 dinarjev. Startali naj bi konec letošnjega leta, proi- zvodnjo v novih prostorih pa začeli v prvem kvartalu 1984. Alchrom računa, da bo 25,5 milijona zbral sam, 22,5 združil v sozdu, 11 dobil od drugih partnerjev zunaj IMP, 20 pa si bo sposodil v banki. Pravijo, da bodo v novi tovarni delali dobro polovico za izvoz (tako oprema kot črpalke v nerjaveči higienski izvedbi), po drugi strani pa bodo doma s svojimi izdelki nadomeščali take, ki so jih morali investitorji doslej uvažati. t Tretja na spisku skupnih investicij je izgradnja tovarne za proizvodnjo izdelkov toplozračne tehnike, tozd Industrijska proizvodnja Celje (1. faza). Predračunska vrednost je 89.101.000 dinarjev. Za financiranje so predvideli 25.901.000 dinarjev lastnih sredstev, 18,000.000 dinarjev združevanja v IMP, 40,200.000 bančnih kreditov in 5,000.000 kreditov od dobaviteljev. Pripravljalna dela za to investicijo so se že začela, proizvodnja v novih prostorih pa bo stekla prihodnje leto. V industrijski proizvodnji trdijo, da bodo izvažali več kot 50-odstotkov proizvodov, ki jih bodo naredili v novi tovarni. LOJZE JAVORNIK IZ VSEBINE • V Klimatu so se zaradi pomanjkanja pločevine odločili za kompenzacijski dopust. Stroji stojijo, s polno paro pa teče izvajanje ukrepov, da bo proizvodnja do konca septembra nadoknadila zamujeno. str. 4 • Pravimo, da nimamo inovatorjev. Toda povsod ni tako. Predstavljamo vam nekaj inovatorjev iz Klimata in Pano-niip Str. 5 • Predstavljamo vam tozd Alchrom. str. 6 in 7 • Zalivanje vrta ni tako preprosto, kot si mislimo. V Mon- taži Maribor delajo sistem za namakanje, ki je zbudil med strokovnjaki izredno pozornost. ^ • Delavski svet sozda je na seji 29. 6.1982 določil predlog samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za skupno izvajanje investicijskih del v tujini ter o ugotavljanju in razporejanju doseženega skupnega prihodka in sklenil, da ga naj tozdi sprejemajo na zborih delavcev konec julija. Sporazum objavljamo v celoti. str. 9 in 10 • Analiza poročil o nesrečah pri delu/' S Planinci vabijo na zamimive izlete. str. 11 str. 12 S seje republiškega sindikata gradbincev ulk '0V< Klima Celje Sindikalni kongres naj daje aktivnem odgovore ne pa zgolj ugotovitve delavcem Izvršni odbor republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije ima že ustaljeno prakso, da se občasno sestaja v raznih delovnih organizacijah. Tako se je zgodilo, da je bila že kar prva seja tega izvršnega odbora pri nas, v stavbi na Titovi cesti, obravnavali pa so med drugim zelo pomembni temi: priprave na 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije in delovni program republiškega odbora za letos. Seveda so se seznanili tudi z delovnim programom naše sindikalne koordinacije v sozdu (ki so ga pohvalili) in z našim poslovanjem (kjer so kolegi gradbinci povedali, da jih tarejo podobne težave kot nas). Sekretar republiškega odbora Štefan Praznik je uvodoma povedal glavne cilje, ki naj bi jih zasledovali v razpravi: Vključiti res vse ljudi. Prispevati k temu, da bo to kongres iskanja rešitev in ne samo ugotavljanja problemov. Toda osnovne organizacije naj ne čakajo kongresnih sklepov, ampak sproti rešujejo svoje probleme. »Ne moremo biti zadovoljni niti z razvojem samoupravnih odnosov niti z vlogo sindikatov,« je dejal Štefan Praznik. »Nihče ne more zanikati uspehov, ki smo jih dosegli. Kljub temu pa sindikati nismo bili dovolj učinkoviti. Stališč problemskih konferenc Zveze sindikatov Slovenije, ki so bile pomembni členi našega delovanja, nismo dosledno uresničevali, niti jih nismo uporabljali kot orožje v vsakdanji praksi in prav zato je-sindikat v ozadju. Zdi se, da se manevrski prostor delavčevega neposrednega odločanja zožuje ravno na področju planiranja in delitve dohodka (o tem smo govorili na 1. in 2. konferenci ZSS). Več kot polovica dohodka se združuje za namene zunaj združenega dela. Toda kljub formalno sprejetim in uveljavljenim načelom svobodne menjave dela se odnosi pri obvladovanju sredstev, s katerimi razpolagajo družbenopolitične in samoupravne interesne skupnosti, niso bistveno spremenili.« Praznik je poudaril, da tudi vloga republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev v okviru Zveze sindikatov Slovenije, ni bila ustrezna — ni bil dovolj vključen v akcije, kadar pa je imel pripombe in pobude, te niso bile dovolj upoštevane. Zato naj bi na kongresu opredelili načine, da bodo panožni odbori bolj vključeni v sistem delovanja Zveze sindikatov. dali tistega, kar smo pričakovali, je dejal Šuligoj in opozoril, da tudi taka dejstva slabijo vpliv sindikata: »Delavci izgubljajo zaupanje v sindikat in pravijo, saj samo govorite, nič pa ne naredite. Samo z izleti in pikniki si sindikat ne more ustvarjati vpliva, delavci pričakujejo tudi re-zutlate političnega dela.« Ivan Šuligoj, predstavnik IMP, je opozoril, da smo pri uresničevanju sklepov o delitvi po delu — tako v IMP kot drugje — ostali na pol poti. Bore malo smo naredili za boljše vrednotenje proizvodnega dela. Tudi republiški sindikati in gospodarska zbornica, ki so bili zadolženi za pripravo strokovnih podlag, niso Predstavnik splošnega združenja za gradbeništvo Franc Čačo vič pa je menil, da bi morali gradbinci v okviru kongresnih razprav"pretehtali tudi razvojne perspektive svoje dejavnosti. Predvsem je opozoril na dve dejstvi: »Po podatkih SDK je realna vrednost investicij v naši republiki lani padla za 20 odstotkov, republiški izvršni svet pa napoveduje, da bo letos padla še za nadaljnih 15. Drug podatek, nad katerim se moramo zamisliti, pa je, da se je na šole za gradbeniške poklice vpisala komaj četrtina učencev glede na potrebe gradbenih organizacij.« L. J. V petek, 26. junija je bila v celjski Klimi slavnostna seja delavskega sveta delovne organizacije ob Dnevu samoupravljalcev — 27. juniju. Na tej proslavi so se tudi zahvalili tistim članom kolektiva, ki so se zadnja leta v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah najbolj aktivno trudili za razvoj samoupravnih odnosov. Prireditev so organizirali delavski svet in družbenopolitične organizacije. Udeležencem je prebral priložnostni govor predsednik delavskega sveta Industrijske proizvodnje Bojan Koštomaj, nato pa se je predsednik sindikalne konference v delovni organizaciji zahvalil dobitnikom priznanj in jim podelil knjižne nagrade. Priznanja so dobili: Iz tozda Industrijska proizvodnja: Rajko Ribezi, Erih VVeissenbach, Franc Srebot, Ljubo Grešak, Radovan Božič, Bojan Koštomaj in Franc Koritnik. V tozdu Montaža proizvodnja: Franc Zdovc, Milan Kugler, Jože Resnik in Maks Orač. Iz delovne skupnosti skupnih služb: Zdravko Vidmar, Anton Jagfer in Milka Zeme. L. J. O sodelovanju sindikalistov iz murskosoboške Panonije in madžarske Rabe smo že pisali, v soboto, 19. junija, pa je napočil trenutek, ko so se pomerili še športniki iz obeh tovarn. V Radencih so kegljali (ženske in moški), na strelišču TVD Partizan so streljali (prav tako ženske in moški), na Murinem igrišču so nastopili nogometaši. Tekmovali so tudi v namiznem tenisu in šahu. Madžari so zmagali v namiznem tenisu, v šahu pa je bil rezultat remi. Vendar pravijo, rezultati niso pomembni, pomembno je sodelovanje in prijateljstvo. Tega pa ni skalilo niti slabo vreme. Gostje z Madžarske so si ogledali tudi Panortijino tovarno. Sliki: Levo ogled tovarne, desno tekma v streljanju. (Foto: F. K.) Pohvala dobro de Sindikalna plaketa za naš sozd Fakturirana realizacija — maj 1982 PMI: Spremembe v nagrajevanju Monterjem dodatek V delovni organizaciji PMI Maribor so se odločili spremi sedaj veljavne samoupravne akte s področja nagrajevanja po d oblikovanje in delitev srej-j. štev za osebne dohodke, kali e,r Glavni vzrok za spremembo omenjenih aktov je bila reorganizacija tozda Inženirski biroji v novem tozdu Projektiva. Drugi vzrok je bil v tem, da so v tozdu Montaža lani dvigovali relativno razmerje delavcem v prvih šestih skupinah zaradi socialne varnosti delavcev in s tem porušili razmerja med 1 in 5. Tretji pomemben vzrok pa je bil v tem, da so imeli za enaka dela v različnih tozdih različna relativna razmerja (RR). Na ravni DO PMI so se potem dogovorili, da bodo RR uskladili ter za enaka dela vnesli v akt o nagrajevanju po delu enaka relativna razmerja v vseh tozdih in delovni skupnosti. Delavski svet DO PMI je imenoval komisijo za usklajevanje relativnega razmerja na ravni DO. Bistvena novost nagrajevanja v PMI Maribor je nagrajevanje montažnih delavcev, ki se jim za težje pogoje dela priznava dodatek v relativnem razmerju. S tem proizvodni in režijski delavci ne bodo dobili kaj bistveno višjih osebnih dohodkov; doseženo je le prvotno razmerje, ki je bilo porušeno z ukrepi dvigovanja relativnega razmerja zaradi socialne varnosti delavcev. Za to spremembo so se v PMI odločili zato, ker menijo, da bo veliko lažje spreminjati sistem nagrajevanja v okviru sozda, če bo nagrajevanje že prej usklajeno na ravni delovne organizacije. Prvi osnutki za spremembo samoupravnih aktov s področja nagrajevanja po delu so bili dani v javno obravnavo že v lanskem novembru, to je precej prej, preden so se začeli na sozdu pogovori o enotnem sistemu nagrajevanja v okviru sozda. Ker so postopki v zvezi z novim sistemom nagrajevanja na nivoju sozda dolgotrajni, posebno ker se bo potrebno vezati na skupne osnove za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke, ki jih je izdala delovna skupina pri republiškem družbenem dogovoru za rega osnutek je šele zdajr.*1 javni obravnavi. Njegot ln sprejemanje je predvideno-^ prvem polletju prihodnje|Varn leta, rok za uskladitev iMlj^ jevib .amoupravnih aktovj^,’ pod /čja nagrajevanja de’ z določbami dogovora i|Dvi jf noleten. Iz vseh teh razil redit go v so se v DO PMI odločL^ za spremembe obstoječih sL moupravnih aktov s področij ( nagrajevanja po delu. Ko |k]st, bo na ravni sozda pripravlj4 ^ nov predlog sistema nagraj4d0v vanja po delu, bodo tudi |0n( PMI začeli nov postopek 40.' delovanja aktov z omenjf.vt^ nega področja. Lg, Za spremembe samoti^ pravnih aktov s področja n*£a ■ graj e vanj a po'delu so se delavci tozdov Projektiva, Inž(^ nirski biroji, Montaža Mad)v bor, Blisk, (v tozdu EKO Pt% t bo referendum ta mesec) 4nj| delovne skupnosti DO odločili 18. junija na referen^ dumu. Rezultati referendum^ pa so naslednji: V tozdu Pr0]>čjn jektiva je od 62 volilnih upr^ vičencev na referendumu glft»p0| sovalo za spremembe pravi^e nika o osnovah in merilih 4|a delitev sredstev za osebij dohodke 43 delavce* p • ' -vt!. (69,35 %), nihče ni glasov^ proti. V tozdu inženirski bilk j, za predlog glasovalo 32 deu | lavcev (91,42%). V tozdL,^ Montaža Maribor je od ■ volilnih upravičencev gla'ivJ sovalo 485 (78,22 %), od terih je za predlog glasoval0 d 351 delavcev (56,61 %), pMv^ predlogu pa 111 delavce'^ (17,90%). V tozdu Blisk i{tejal od 395 volilnih upravičence'bje| glasovalo na referendum1)^ d 283 delavcev (71,8%). predlog je glasovalo 244 dc% jt lavcev (61,9%), proti preC'ibJe logu pa 35 delavcev (0,08 $}ioye V delovni skupnosti skupn'4la služb DO PMI je od 56 voliHoVc nih upravičencev glasovalo H,|oV( referendumu 49 delavce')^. (87,5 %), od katerih je 47 d°' |}j lavcev (83,9 %) glasovalo 4an< predlog, 2 (3,6%) pa pro%r. njemu. MARIJA PRIMLtor< H \ skladu / odlokom Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije je izvršni odbor dne is turod gorniki na slovesnosti v Itaku so povedali To bo tovarna, ki bo precej izvažala katLlcineljna organizacija združenega dela ITAK v ulici Jožeta Jame« ki daj[\ll5 zaposlenih, je 2. julija odprla novo tovarno termičnih apara-;go'V 111 konstrukcij. ^t^meljni kamen za gradnjo lM%?rne -ie tozd postavil julija istega leta v jeseni pa so jo tov fek*1 8raditi. Investicija je stala ira(t)l 110 200 milijonov dinarjev, azit ■ co vrednosti objekta je bil IloČV*1 Ljubljanske banke Goli sfo arske banke Ljubljana, ro4t Polovica pa so bila sred-o fte"1 t0zda ITAK in združena vlj|-Stva- Združevale! sredstev so rajAJld^P-jevi tozdi: Ogrevanje, ,di:ktažt’ yod; Montaža Maribor; k j«“"laža Koper; Projektivni Zastopstva; Skip; Trata Aornatika; Trata Črpalke; In-no^^^nk^. Zunanji združevale! n^narja pa so bili Projektomon- , atea Beograd, 14. december [nž%®rad ‘n Metalservis Beograd. • --čovesne otvoritve nove Ita-Če tovarne so se med več kot Pt% c) ija" udeleženci udeležili pred-p(£Uik izvršnega sveta skupščine /Clnp hnčnn D,tiv:x ■reP. "e Šiška Dušan Brekič, pod- lurus, skupščine občine prou.a Božo Kovačič, predsednik (pca^tske konference ZK Jože 1j. n, drugi predstavniki družbe-aVj!]vP0litičnih organizacij občine h A| ’ organizacij združenega =bn(y — sovlagateljev sredstev, vce' L0VT|ih organizacij in sozda. ,0<0zdravni govor na otvo j Svečanosti je imel predsed- sničljiva. Takoj, ko je bilo zemljišče, na katerem je novi objekt, okvalificirano kot industrijska cona ŠPI in spremenjen generalni urbanistični plan trase ljubljanske obvoznice, je tozd začel s postopkom pridobivanja komunalno urejenega zemljišča. Medtem pa so v tozdu proučevali variante zazidalnega načrta. Ideja se je uresničila julija 1980, s položitvijo temeljnega kamna. Še je govoril o razlogih za gradnjo, o tehnološki zasnova-nosti tovarne, o proizvodnem programu, o financiranju gradnje ter o problemih v zvezi z gradnjo. Zahvalil se je predstavnikom Ljubljanske banke, s katerimi so ves čas od revidiranja in sprejema investicijskega programa do črpanja kreditne vsote dobro sodelovali. Poudaril je visoko strokovno raven izvajalcev gradbenih, instalacijskih in drugih del, ki so jo dokazali pri zahtevnem objektu. In še besede Dušana Brekiča ob otvoritvi: »Izgradnjo tega objekta lahko ocenjujemo v luči treh širših gospodarskih usmeritev. Prvič, gre za objekt, ki je zgrajen z združevanjem sredstev tozdov znotraj sozda IMF in delovnih organizacij, ki kupujejo Itakove proizvode, seveda ob :ovC°2dravn' govor na otvori- j jiij].111 svečanosti je imel predsed- _,_Vl iIc£V^lavskega sveta tozda ITAK pomoči bank. Drugič, gre za in d«, 8o Ogrič. Slavnostni govor- vesticijo, ki je izvozno usmerjena )Z(jiL Ie bil direktor tozda ITAK 62^,0n Pančur. Na tej prireditvi g]a-;VrJe govoril tudi predsednik lc3'jJSn'ega sveta skupščine občine valo Dušan Brekič. ,roCag° Ogrič, predsednik de- v'Ct'\wr^eSa sveta tozda je v svojem k j£fe\ ravnem govoru med drugim ice^v’da se je z izgradnjo novega delavcem tozda uresniči |.°Igoletna želja, saj so doslej dčj|, • v skoraj nemogočih pogo-red'(bt'? Se bodo v novozgrajenem mf .tu izboljšali pogoji dela, afiillei eca*a obseg in produktivnost Dlilj03' Pravočasno bodo lahko za-on»l0 °Ijili naročnike, ki so doslej /c6’)rn-ec Mesecev čakali na njihove de- ^Zv°de. j Z^lan're* tflj iJr jjj °S*ie "a proslavi. krepimo mednarodni položaj naše države. Od tega, v kolikšni meri smo sposobni izpolnjevati svoje obveznosti, je odvisen tudi naš zunanjepolitični in ekonomski položaj.« Kulturni del programa so izvedli pevski zbor IMP, ki je zapel nekaj partizanskih in narodnih pesmi, sindikalni pihalni orkester Litostroj ter Jože Logar, dramski igralec in novinar Radia glas Ljubljane z umetniško besedo. V okviru te svečanosti je bila tudi podelitev občinskih priznanj civilne zaščite, ki so jih prejeli obvezniki civilne zaščite iz DO IKO in sicer Frančiška Kranjc, Jože Toplak, Leopold Škander, Jože Horvat in Milan Perme. MARIJA PRIMC Med proslavo v Itaku. Novi prostori omogočajo boljšo tehnologijo in širitev proizvodnega programa V dobrem letu in pol od postavitve temeljnega kamna, je zrasla nova Itakova tovarna, ki je bila slavnostno odprta dva dni pred praznikom 4. julijem. Tovarna meri 3000 kvadratnih metrov. V njeno gradnjo pa so vložili preko 200 milijonov dinarjev. postopkov v procesu proizvod- °bčinskih priznanj civilne zaščite. V Itaku so se odločili za gradnjo novih prostorov zaradi prostorske stiske v sedanjih delavnicah, zaradi hitrega fizičnega večanja proizvodnje, zaradi neprimernih delovnih pogojev, tehnološko nepovezane proizvodnje in zato, ker je bila V sedanjih prostorih onemogočena razširitev proizvodnega programa, skratka zato, ker so v obstoječih delavnicah in operativno tehničnih prostorih lahko dosegli le največji možni obseg proizvodnje, medtem ko bi kakršnokoli povečanje fizičnega obsega proizvodnje ali uvajanja novih proizvodov šlo na račun delovnih pogojev in varnosti pri delu. V prostorih nove tovarne so si zagotovili kontinuirano odvijanje proizvodnega procesa, boljše delovne pogoje. Novi objekt je prilagojen zahtevam tehnološkega procesa. Poleg tega pa bodo s selitvijo v nove prostore sprostili del proizvodnih, skladiščnih in poslovnih površin tozda Trata Avtomatika in tozda Trata Črpalke, s katerima ima Itak v istih prostorih strojno obdelavo, skladišče re-promateriala, skladišče polizdelkov in orodja ter skladišče vnetljivih tekočin in plinov. Program tozda Itak obsega proizvodnjo elementov za sisteme centralne kurjave, klimatizacije, prezračevanja in izrabe sončne energije. Izdelki iz Rakovega proizvodnega programa kot nosilni program so prenosniki toplote v različnih izvedbah (spiralni, ravnocevni in ploščni), grelniki vseh velikosti in izvedb, akumulatorji, tlačne posode, varjene armature, procesna oprema in jeklene konstrukcije. Program se je razvijal iz potreb prvotnega podjetja Toplovod, ter so ga v tozdu ITAK zaradi do večanja proizvodnih zmogljivosti začeli plasirati na jugoslovanski trg tako, da v ITAK sedaj pokrivajo z izdelki nekaterih vej proizvodnje celotne jugoslovanske potrebe (spiralni prenosniki toplote). Del proizvodnega programa so v tozdu razvijali s svojim strokovnim kadrom, del programa pa so osvojili z nakupom tehnične dokumentacije (know—how). V prihodnje nameravajo razvijati in osvajati izdelke iz sedanjega proizvodnega programa predvsem z razširitvijo ’ familij proizvodov, s posodabljanjem, tipizacijo, standardizacijo in z uvajanjem novih tehnoloških- nje. Itakova proizvodnja je tipično naročilniška, pretežno za znanega kupca, torej maloserijska in individualna. Temu primerno je izbrana tehnologija izdelave, vendar s sodobnimi, visoko produktivnimi stroji. Tozd nastopa na tržišču preko skupne komercialne službe na nivoju DO IKO in sicer preko projektantskih organizacij, izvajalcev del — montažnih organizacij, preko trgovinskih organizacij in direktne dobave končnim koristnikom. Približno ena tretjina obsega proizvodnje prodajo na slovenski trg, medtem ko dve tretjini prodajo v ostale republike in v izvoz. Na jugoslovanskem trgu se ITAK srečuje tudi z drugimi proizvajalci podobne opreme. V tozdu menijo, da le s primernimi izdelki, primerno kvaliteto in primernimi roki dobav lahko obdržijo pozicije, ki so si jih ustvarili v preteklosti. Prednost ITAK proizvodnje je v primerno izbranem proizvodnem programu in v tem, da je ITAK na jugoslovanskem tržišču dolgo znan kot soliden dobavitelj. Program tozda Itak je zanimiv za jugoslovanski trg predvsem za stanovanjsko gradnjo, industrijo in toplifikacijo, saj je proizvodnja menjalnikov prodana skoraj do konca leta. Tozd izvaža svoje aparate posredno preko montažnih OZD s tem, da za obdobje do leta 1985 pripravlja program za direktni izvoz svojih izdelkov. Tehnološko je tovarna zasno- vana za linijski princip proizvodnje s tem, da so zgradili proizvodno halo z dvema ladjama, ki sta opremljeni z žerjavoma 10 in 16 ton nosilnosti. V kleti aneksa je dvonamensko zaklonišče, garderobe, sanitarije, jedilnica. Zgradba je sodobno zgrajena z ustreznim ogrevanjem, prezračevanjem in elektroinstalacija-mi. Komunalna opremljenost zemljišča in izvedba objekta omogoča nadaljnjo fazno gradnjo. V novi tovarni bo tozd povečal in posodobil proizvodnjo ter zaposlil 30 novih delavcev. Stroji v novi tovarni bodo jugoslovanskega porekla. Na zahtevo Ljubljanske banke so nabavili stroje in opremo pri jugoslovanskih proizvajalcih. Vrednost opreme je okoli 300 milijonov dinarjev. MARIJA PRIMC Slovesnost iz drugega zornega kota. Bomo že še videli, kako veliko tovarno smozgradili... Želje imajo do uresničitve često dolgo pot, ki se tudi nena,-črlovano podaljša. Kot objekt končno stoji, ima skrite (velike) zahteve. Dosti plačila bo zahteval. Tako so v ponosu delavcev tudi obveznosti, a ne za vse, ki so bili na otvoritvi. Petkovo bližajoče poldne je mnogim skoraj uro prej vzelo iz rok ali glave delovne dolžnosti, kajti pripraviti se je bilo treba na veliko pridobitev kolektiva nekega tozda, ki je po vabil še goste iz delovne skupnosti. Kakih tristo »delovnih« bi se lahko nabralo. In začeli so prihajati, pa tudi odhajati, pa jim, lem slednjim, velja dati prvo besedo. Takole petnajst minut pred dvanajsto sta jo zakonca že mahala proti domu, za njima kmalu, tudi peš, še nekdo, nekaj se jih je naložilo v avtomobile in brrrr, proč od tovarne in delovnih tovarišev. Vemo, da bodo dobili plačane dve ali tri ure, čeprav so šli kar domov — po logiki pa bi morali nakazati triurni dohodek na žiro račun tozda, ker ima velike kredite in če niso zaploskali naporom delavcev, ki so zgradili novo tovarno, bi se jim lahko drugače oddolžili. Upajmo, da jih ne bo treba vleči za rokav. (?) Otvoritev novega objekta je bila res v delovnem vzdušju. Zunaj so ropotali stroji za asfaltiranje, pod streho pa so bili govori, godba, pelje in — golaž. Otvoritev so začeli samo z desetimi minutami zamude. Še zjutraj za prihod v službo nekateri ta čas precej bolj raztegnejo' (zakaj pa ne, ko je osem ur tako dolgih.). Pa tudi sama gradnja ni bila kratka. Vrabčki so precej časa brezskrbno obletavali začelo okostje bodoče tovarne, ko so v tozdih po zadnjih kotih blagajn iskali dinarje za nadaljevanje del in zato ni bilo na slovesni dan nič čudno, da je vrabček med otvoritvijo priletel v dvorano, začivkal, in kakih dvesto parov oči je obrnilo pogled od pravih pevcev, ki so nekaj zabavnega peli. Tako so vsaj videli, kako visoko je streha in da zares ni upravičeno pritoževanje, da bomo imeli v novem objektu že na začetku premalo prostora. Ko bodo plačevali kredite, bodo že videli, kako velik objekt so zgradili. Priznati je treba, da se tudi tukaj niso izneverili naši splošni navadi, da naredijo proslavo, čim je na objektu in okrog njega opravljenih kakih 90 odstotkov. Saj res, blizu je bil praznik, kaj bi se sekirali, če gradnja zamuja, važno je, da bistveno stoji, malenkostna dela se pa lahko še vlečejo. Tu bo treba še kaj novega naredili, tam popraviti, zidove pa le imamo. In splačalo se je odločiti za. investicijo tudi do mere, da je vsak udeleženec, ko je pospravil golaž, lahko odnesel skledo in Žlico domov za spomin in čudno bi bilo, če ne bi kdo še kake steklenice vina dodal, kajti takšne priložnosti ne bo tako kmalu. Za dolge čase pa bodo rešene tudi pisarniške potrebe. Raztreseni po mestu se bodo tu zbrali v precejkrat deset pisarn. Verjetno pa ni rešeno vprašanje, kako se bo tu kuhala kava: posamezno, ali na skupnem, za to opravilo posebej določenem kraju, ki pa bo, če bo tako, zelo prometen in bo kar precej dirkanja, če boš koga potreboval zaradi dela. Sicer pa, če smo doslej preživeli, bomo tudi v pr-hodnje. Upajmo, da bo po novem tudi manj telefonad, ker se bodo lahko neposredno pogovorili. Imamo nov objekt, ki ga nekateri niso imeli radi in so ušli domov, drugi so krepko zaploskali ob kulturni hrani in oni pravi. In če je zmaga, naj bo tudi zalita, ker smo precej bogatejši. FRAN VODNIK Pohvala dobro de 40 ur dela brez plačila Dve pomembni priznanji solidarnost za PMI Maribor delavcev Mariborska delovna Dnevu samoupravljal-organizacija PMI je 25. cev, ki je bila v Domu junija na proslavi ob JLA v Mariboru, prejela Poglejmo konkretno! Kam gredo devize? Kam gredo devize, ki jih prislužijo izvozniki? • 5-odstotkov jih gre za potrebe organov federacije. • 17-odstotkov se jih združuje za uvoz surove nafte in naftnih derivatov, za uvoz koksa, za energetske potrebe in uvoz nekaterih izdelkov za široko porabo. To je združevanje na ravni federacije. • 15,9-odstotka se jih združuje na ravni federacije kot začasno posojilo za plačevanje fiksnih in garantiranih obveznosti do kratkoročnih kreditov, ki se ne morejo obnoviti, za odplačevanje srednjeročnih in dolgoročnih tujih posojil inx vse druge obveznosti. • 20,9-odstotka se jih združuje za odplačevanje posojil v republiki. Od tega je 12,5-odstotka začasnega posojila, 8,5-odstotka deviz pa ne bo vrnjenih, ker jih bodo porabili za odplačilo anuitet za objekte splošnega pomena. • 10,96-odstotka deviz pa se združuje v okviru SISEOT. To so devize, ki jih porabijo družbenopolitične skupnosti in družbenopolitične organizacije, pa devize za nakup surovin za umetna gnojila, oralne praške, proizvodnjo jekla in še vrsto drugih namenov. Kar 24 kategorij je na seznamu namenov za uporabo teh združenih deviz. Ti nameni so bili dogovorjeni v okviru SISEOT. Ko pride devizno nakazilo v poslovno banko, banka prizna izvozniku 30,24-odstotka od nakazane vsote, druge devize pa pre-nakaže po zgoraj navedenih kategorijah. Izvoznik pa dobi razliko v dinarjih po trenutno veljavnem tečaju. Rekli smo, da je združevanje deviz za odplačilo kreditov na ravni federacije (15,6-odstotka) posojilo. Kaj to pomeni? Tozd, ki je devize združil, jih bo dobil nazaj. Seveda ne kar zastonj, saj dobi dinarsko protivrednost, pač pa jih bo lahko odkupil po deviznem tečaju, ki bo takrat veljal. Res pa je, da zaenkrat še nihče ne ve, kdaj in na kakšen način se bo te devize vračalo tozdom, ki jih začasno posojajo. L. J. zlato plaketo Medobčinske gospodarske zbornice za Podravje za zasluge pri razvoju gospodarstva Podravske regije. v Dvigalu 7. julija pa je DO PMI Maribor prejela tudi pismeno priznanje organizacije združenega dela Krka Novo mesto, s katero PMI sodeluje pri izgradnji njihovih objektov že od leta 1975, tako pri objektih Dolenjske toplice, Šmarješke toplice, tovarne Ljutomer, tovarne steklenih vlaken Novo mesto in pri projektih za program 64. Priznanje je na seji delavskega sveta DO PMI podelil predsednik konference sindikata DO Krka Novo mesto Brane Bambič. Delavci TOZD DVIGALO, smo soglasno na zboru delavcev odločili, da bo vsak posameznik v mesecu maju in juniju opravil 40 ur brezplačnega dela, za izboljšanje težke gospodarske situacije v TOZD. Sklep se izvaja že oba meseca z največjo prizadevnostjo, da se tudi v dodatnih urah ustvari čim več. Da ne bi vse breme tega napora padlo le na neposredne proizvajalce, so se v neposredno proizvodnjo, s svojimi 40 urami vključili tudi delavci iz režije, predvsem na pakiranju za izvoz. Navedeni sklep smo delavci Dvigala sprejeli iz več razlogov, najvažnejša pa sta sledeča: 1. Dokazati sebi in ostalim delavcem v IMF, da imamo delavci Dvigala dovolj zavesti in pripravljenosti reševati gospodarske težave, ki so doletele tudi našo TOZD (pomanjkanje dela in investicij v dvigalogradnji, odplačevanje kredita za novo tovarno itd). 2. S povečanim delom nadoknaditi do polletnega obračuna izpad realizacije oz. izgube v prvem trimesečju. Delavci Dvigala upamo, da bo naša akcija uspela ter naletela na odobravanje ostalih delavcev v IMF, saj naš primer ni osamljen ter bo vsled zaostrenih gospodarskih problemov potrebno veliko strpnosti in solidarnosti znotraj TOZD, DO in SOZD. IZTOK ŠUBIC Tudi to se zgodi Kolegij je določal ogled tekem — naši so pa vseeno izgubil Prizadevanja za varčevanje in sploh za stabilizacijo imajo zelo različne oblike. O tem priča tudi naslednji izpisek iz zapis delavskega sveta Panonije: »Delavski svet DO je zaradi bližajočega se svetovnega p*^ stva v nogometu, da bi zmanjšali število izgubljenih ur odhajanja delavcev iz delovnih mest ob televizijskih prelij tekem sprejel sklep da DO »Panonija«, Murska Sobota kupi barvni televizor Goti in se tako omogoči delavcem, da v DO spremljajo nogon tekme, katere se določijo na strokovnem kolegiju. Člani stro nega kolegija se zadolžijo za nadzorstvo v "času gledanja telev Televizija se kupi iz sredstev sklada skupne porabe.« vp£ Nelo »ultivE Ni pločevine.. Na sliki: Panonijini nogometni navdušenci pred novim tek' zorjem. Da ne bi bilo ob branju gornjega članka pomot, p ris*1' Ijamo: Vsi delavci, ki so gledali večerne tekme modrih, so žrtvov' po dve uri dopusta. Po slabih rezultatih naših nogometnih ume111 kov je bilo menda večini žal porabljenega dopusta. (Foto: F- ^ £a< Ta ----.................................. Niz. Ndi Zakaj so se v Klimatu odločili za kompenzacijski dopust lpko V ponedeljek, 5. julija, je Klimatova tovarna na Vojkovi ostala prazna. Do 19. julija bodo delavci na tako imenovanem kompenzacijskem dopustu. Vzrok je pomanjkanje repromateriala. Kompenzacijskega dopusta ne bo za komercialo — to je prodajno, nabavno in servisno službo — pa tudi ne za nekatere delavce v konstrukcijski in tehnološki službi, za vzdrževalce in finanč-no-računovodsko službo, medtem ko imajo v drugih režijskih službah dežurstva. Finančno-računovodska služba računa polletno bilanco, y vzdrževalci bodo izkoristili nepričakovani proizvodni odmor za popravila in obnavljanje instalacij, medtem ko ima komerciala nalogo zagotoviti potrebne repromateriale, konstruktorji in tehnološka služba pa pregledujejo vse delovne naloge, ki stojijo zaradi pomanjkanja materiala in preverjajo, katere bi lahko spremenili, tako da bi uporabljjali tiste materiale, ki jih pač imajo. Čeprav so delavci na kompenzacijskem dopustu, Klimat torej ne miruje, pač pa se mrzlično pripravlja, da bi proizvodnja čez 14 dni spet stekla s polno paro. Sedanje težave niso prišle nepričakovano. Že poleti 1980, ko je bil sprejet zakon o prepovedi investicij v negospodarske objekte, je padla prodaja. Ugoto- vili so, da morajo razširiti proizvodni program, za kar imajo glede na svojo opremo tri možnosti: oprema za sončno energijo, hladilna tehnika in evapora-tivni zračni hladilci. Marsikaj od tega je že uresničenega. Letos ob začetku leta ie imel Klimat resne probleme, ker ni imel dovolj naročil, zato so januarja spreje(i celo vrsto ukrepov. Zahtevali so večjo aktivnost prodajne službe. Uresničili pa so tudi že prej načrtovano reorganizacijo, tako da so v komercialni službi združili prodajo in nabavo. S tem hočejo doseči skladnejše delo teh organsko povezanih služb, saj je logično,da mora nabava slediti prodaji in zagotavljati repromate- rial za izvrševanje pogodb. sklenjenih Že januarja so se odločili, da bodo delovni čas prilagajali naročilom in materialnim možnostim — se pravi, da bodo delavce premaščali na tista dela, za kar imajo naročila in material, pa tudi, da bodo koristili dopuste, kadar ni dela in celo,da bi v skrajni sili premestili delavce v druge IMP-jeve delovne organizacije. izkušnja s prerazporejanjem je bila slaba, torej so se odločili za drastičen korak: kompenzacijski dopust dokler material ne pride, medtem pa urediti vse potrebno, da bodo zares intenzivno delali, ko bo material spet tu. Ustanovili bodo mladinsko organizacijo • Nadaljevanje s 1. strani. Predvsem pa je treba vse sile posvetiti povečevanju izvoza. Stanovnik je menil, da imamo tako pri izvozu kot pri organizaciji še precej rezerv in zdaj je čas, ko jih moramo čimbolj izkoristi-titi. Članom delavskega sveta je poročal tudi direktor Interne banke Lojze Kosi. Kosi je že takoj na začetku opozoril, da se kruto motijo tisti naši tozdi, ki računajo, da si bodo lahko tudi v prihodnje še kaj bistveno pomagali z internim združevanjem deviz. Imamo namreč tozde, ki sami ne izvažajo, kljub temu pa porabijo precej uvoženih repromaterialov. Ker je IMP Delavski svet sozda je na zadnji seji opravil še nekaj volitev in imenovanj. Beno Bajda, delegat iz delovne organizacije Livar — Viktor Kolesa, je hil izvoljen za namestnika predsednika delavskega sveta SOZD. Izpopolnili so tudi uredniški odbor IMP-Glasnika. Delovno organizacijo iZIP zastopa Drago Goli, koordinacijski odbor sindikata pa Janez Rojic. Član uredniškega odbora je tudi Iztok Munih, delegat Livarja, kije bil imenovan že na 1. seji delavskega sveta, pa smo ga v poročilo pomotoma izpustili, za kar se mu opravičujemo. kot celota v zunanjetrgovinski menjavi pozitiven (letos načrtujemo kar dvainpolkratno pokritje uvoza z izvozom), so ti pa-sivci doslej lahko prišli do deviz znotraj sozda. Toda novi predpisi so tako zmanjšali delež deviz, s katerimi lahko razpolagajo delovne organizacije, da preprosto ne bo več deviz za notranje prerazporejanje. Konkretno: Od začetka leta do konca maja je imel ves sozd za dobrih 10 milijonov dolarjev deviznih prilivov. Nekaj manj kot 4 milijone in pol dolarjev so tozdi porabili za svoj uvoz, 3,777.000 pa so odstopili večjim porabnikom v IMP. Če bi od začetka leta veljali današnji predpisi, bi imeli naši izvozniki komaj dovolj deviz za lasten uvoz. Za združevanje znotraj IMP pa tudi za združevanje z jugoslovanskimi dobavitelji, pa deviz po tej formuli ni. To je nauk iz številk, ki jih je povedal Kosi. Zbor Interne banke je zato sprejel enajst sklepov, med katerimi so najpomembnejše točke: S Vsi tozdi in delovne organizacije morajo vložiti maksi-' malne napore za čim večji izvoz blaga in storitev, plačljivega v konvertibilnih devizah, da bomo presegli , planirane obveznosti SOZD IMP za leto 1982. Od 15. junija 1982 nam za vsak priliv v konvertibilnih devizah, ki bo dosežen v okviru planirane obvez- nosti, ostane na razpolago za lastne potrebe 30,24 % deviznih sredstev. Na priliv konvertibilnih deviz, ki bo presegal planirano obveznost, nam bo ostalo na razpolago za lastne potrebe 41,2% deviznih sredstev. S Do 10. julija mora Inženiring izdelati dinamični plan deviznih prilivov in odlivov (tako za uvoz kot za združevanje z delovnimi organizacijami zunaj IMP) do konca leta. Ta plan mora biti usklajen do konca julija. Prednost pri devizah bodo imeli tozdi in delovne organizacije: Ki izpolnjujejo planirani izvoz na konvertibilno področje; ki so trajno izvozno usmerjene in ki s sklenjenimi pogodbami dokažejo svojo izvozno usmerjenost; ki na zaposlenega delavca angažirajo najmanj deviznih sredstev za neposreden uvoz in združevanje in dosegajo nadpovprečen dohodek na zaposlenega. • Delegati v skupščini SISEOT naj zastavijo vprašanje, kako naj se obnašamo glede združevanja deviz z dobavitelji repromateriala v Jugoslaviji. Kot že rečeno, kaže, da ne bomo imeli deviz za izpolnjevanje že podpisanih obveznosti ali zahtev, ki jih dobavitelji še postavljajo. • Zbor Interne banke je tudi opozoril, da je sedanja situacija še en razlog več, za čimprejšnjo ustanovitev dčlovne organizacije za blagovni promet. LOJZE JAVORNIK To so tudi delali, vendar z začasnim prerazporejanjem delavcev znotraj delovne organizacije niso dosegli pričakovanih rezultatov. Plan ur so dosegli in celo presegli, bistveno pa so zaostali za načrtovano fizično realizacijo: aprila za 44,2 odstotka in maja za 25 odstotkov. Medtem je akcija prodajne službe dala rezultate in je naročil dovolj, torej zaradi tega ni razlogov za tako slabe rezultate. Res pa je bilo mnogo ur izgubljenih zaradi slabe oskrbe z repromaterialom, pa tudi zaradi nekaterih pomanjkljivosti v konstrukcijskih risbah. Toda ko so analizirali delo, niso mogli mimo subjektivnih razlogov — ali preprosteje — premalo zavzetega dela. To se je lepo potrdilo fv juniju, ko so imeli veliko naročilo za Irak. Imeli so tudi skoraj normalno oskrbo in fizični plan proizvodnje so celo presegli za 2 odstotka. Toda čim je bilo to veliko delo sredi junija opravljeno, je storilnost že začela pešati. Kaj pomeni kompenzacijski dopust? Delavci bodo prejeli med dopustom polne plače, toda to bodo morali še v tretjem kvartalu odslužiti s popoldanskim, sobotnim in nedeljskim delom. To pa ni vse. Da bi povečali storilnost, bodo sprostili preseganje norm, se pravi, da bo delavec dobil polno stimulacijo, pa naj normo preseže še za toliko odstotkov. Če se bo izkazalo, da so norme prenizke, jih bodo popravili, toda šele po tehtni analizi in čez šest mesecev. V TOZD IPKO PODf? je po dobrem letu od ustanO'T šele zaživelo življenje v d®t| beno političnih organiza<%rai tako OOZK kakor tudi sina1 ta. - K M Vendar pa do sedaj ni bilojjN titi pravega delovanja med n dimi v TOZD, čeprav je v YrH temeljni organizaciji skoray e cije temeljni organizaciji lovica zaposlenih mlajša let. Na pobudo OOZK so se P dvema mesecema pričele t prave na ustanovitev ZSM naši temeljni organizaciji- p; dai Se 4 Čakalnih ur, ki jih delavec izgubi, ne bodo več skrivali v režijskih urah, pač pa jih bodo pisali na vsak nalog in zraven tudi vzrok: ali je bila ura izgubljena, ker ni bilo materiala, ker je bila dokumentacija slaba ali iz drugih razlogov. Tako bodo lahko ugotavljali, kje so zavore za boljše delo. Konec junija so zvedeli, da ne bodo ob pravem času dobili predvidenih 150 ton pločevine in znašli so se pred vprašanjem, kaj narediti. Aprilska in majska Predvideni so tudi ukrepi za zaostritev discipline. Te ukrepe je pripravi! strokovni kolegij, ki jih je predložil delavskemu svetu, ta pa jih je dal v javno razpravo, ki traja do 21. julija. Vsi delavci morajo biti seznanjeni z ukrepi in položajem, ki jih je terjal, je dejal tehnični direktor Klimata Jože Javornik. Vendar pa alternativ ni. LOJZE JAVORNIK ŠO' _ sac Tako se je med mladij!113! izvedla anketa o bodočem dčl vanju oz, interesnih dejavno-^0 v akvirih ZSMS. Anketa je f kazala, da je v našem TO' več kot 30 članov ZSMS, k1 odslej delovali le v okviru sv1 krajevnih skupnosti, da pa ti izredno zainteresirani za & vanje na športnem in kultur*1, področju, kakor tudi na H dračju družbenopolitičnega posabljanja in organizira raznih krajih delovnih akcij oblik pomoči v KS Preserje- Prav tako se predvideva sodelovanje med člani ZSMf ' pionirsko organizacijo OS serie, s katero se bo v jeseni P , serje, s katero se bo v jesei pisal samoupravni s porazu*^ pokroviteljstvu TOZD Med najbolj aktivnimi dinci, ki ob pomoči OOZK m dijo priprave na osn0,V<-4* osnovne organizacije ŽSM-> tov. Milenko Bajat in tov. ~ Tomšič. Prvi kot delavec v l* sredni proizvodnji drugi p1* i# v se . n]ora 1 v^‘ . ?J*vc' sati tehnologijo tako, da je izko- truditi, da izde amo iz. l . . ristek materiala največji in s tem clm manj Stroški prasanje pa odpad najmanjši.. Sam bo še je, kaj je naša delovna naloga, ki dalje razmišljal o boljših izko- mim jih nalagajo dela m naloge, ristkih materiala in delovnega, na katere smo razporejeni in m ^asa katero področje dela posega m- Tudi Slavko Kavaš ima po- ventivni predlog, dobne pripombe h postopkom v Panoniji si želijo, da bi i c obravnave predlogov. Ugotav- c™ v_ec predlogov za tehnične Ija, da je čas do uporabe pred- »zboljsave m boljs. izkonstel loga na izdelku mnogo predolg. materiala in časa in da bi so e o Sam je predal v glavne inovacij- ■ va*° ^im vec delavcev. ^2.A< ske piedloge, s področja kmetij- ANDREJ ZADRAVEC . . pw *' ; x ▲ ' Slavko Kavaš. vacijskili predlogov so prejeli bolj malo. Večina je predlogov za boljši izkoristek materiala in časa. Ferenčak poudarja tudi, da komisija rešuje predloge sproti, vendar je proces od prijave do obravnave in realizacije precej dolg. Prva težava,s katero se komisija srečuje je da mora dolgo čakati na potrditev predloga s strani razvojno-tehnološke službe za kmetijski program. Tako se reševanje mnogo preveč zavleče. Ko samoupravni organi predlog potrdijo, pa je glavna ovira za njegovo uporabo v proi- •"tc Korpič. Komisija je izračunala prihra-„,.Za v letu 1981 odobrene oge in bo ta v treh letih 2,04 'na po cenah leta 1981. Del tnka po pravilniku prej-p- tudi delavci. .^tedsednik komisije za inova-; '71 tehnične izboljšave Stefan "(enčak pravi,da se predlogi “ predvsem na področju -ega programa in boljša izrezovanja materiala v po-'velke. Tako je največ predlo-.. Posredovanih za obračalnik, ,ec za koruzo in traktorski padalec. . °udarja tudi, da ne moremo '0riti o inovacijah. Pravih ino- i) P^ejo 1 "Ve P< &ci° p, r'Litijske: . ■v... ■■■■ 4' mi V proizvodnji toplotnih izmenjevalcev je Franc Žerovnik s svojo inovacijo za dobro polovico skrajšal čas oplaščanja. izdelek z največ inovacijskimi predlogi. PREDSTAVLJAMO VAM TOZD ALCHROM • PREDSTAVLJAMO VAM TOZD ALCHROM • PREDSTAVLJAMO VAM TOZD ALCHROM • PREDST^Alt Pri opremljanju mlekarn ne bo zmanjkalo dela Tozd Alchrom v Rušah se je pridružil IMP s 1. januarjem 1981 in se vključil v delovno organizacijo IZIP. V Alchromu proizvajajo opremo iz nerjavečih jekel za prehrambeno, pa tudi kemično in farmacevtsko industrijo. Toda največ le delajo za mlekarstvo in prav pri opremi za mlekarne so se srečali z IZIP tozdom Zastopstva. To poslovno sodelovanje, ko so Zastopstvom dobavljali opremo za vgrajevanje, pa je pripeljalo do referenduma o integraciji. V Alchromu je zaposlenih 105 delavcev. Proizvodni program tega tozda lahko uvrstimo v pet skupin: S Posodna oprema (rezervoarji za skladiščenje surovin ali gotovih izdelkov, grelno-me-šalne posode in tehnološko prirejene posode). Ta program je najobsežnejši in z njim ustvarijo 55 odstotkov realizacije. • Avtomobilske cisterne za prevoz mleka s črpalkami in merilnimi sistemi navržejo Alchromu 15 odstotkov realizacije. • Strojna oprema za predelavo mleka (linije za sire, maslo, pranje embalaže, ipd.). S tepi naredijo 10 odstotkov realizacije. S Hladilna oprema za hlajenje mleka — 5 odstotkov realizacije. • Tipska polserijska oprema (centrifugalne črpalke, samose-salne črpalke, zahtevnejše armature, mešalniki ipd.). Tu dobijo preostalih 15 odstotkov realizacije. Poglejmo zdaj posamezne programe malce bolj podrobno! S Posode iz nerjavečega jekla. Posode so seveda osnovni kos opreme v vsaki predelavi teko- čin. Alchrom proda največ posode iz nerjavečega jekla mlekarnam, pa tudi tovarnam sadnih sokov, gaziranih pijač, vinskim kletem, pivovarnam in vsem drugim, ki potrebujejo take posode za hranjenje in predelavo tekočin. Jasno je, da to ne more biti tipska proizvodnja, pač pa le delo po naročilu. Naročnik pove, za kaj bo potreboval posodo in temu mora proizvajalec prilagoditi obliko in opremo posod. To so posode, velike od 100 pa do 100 tisoč litrov. Alchrom ima proizvodnjo posod iz nerjavečega jekla tehnološko rešeno, vendar opušča proizvodnjo večjih silosov. To delo je namreč relativno enostavno, zato je v ceni velik delež materiala, ki ga je tudi težko dobiti. Tako pravijo v Alchromu, da raje delajo zahtevnejšo po-sodno opremo, kjer je v proizvodnji več dela, • Avtomobilske cisterne za prevoz mleka. Cisterne so začeli delati leta 1970 kot prvi v Jugoslaviji. Letno jih naredijo kakšnih dvajset, lahko pa bi jih dosti več, saj se v jugoslovanske mlekarne pri- pelje v takih posodah le kakih 20 odstotkov mleka. V razvitih de-žavah praktično ne poznajo več drugačnega načina prevoza. Ampak kaj, ko naše mlekarne nimajo dovolj denarja, da bi se opremile s takšnimi cisternami. Alchrom dobi od mlekarne avtomobilsko šasijo, nanjo pa namesti pomožno nadgradnjo, cisterno in črpalko — merilni sistem. Merilec uvažajo, črpalni sistem delajo sami. Težava pri avtomobilskih cisternah je, da imajo mlekarne kaj različne tovornjake, zato so tudi nadgradnje različne. • Namenska strojna oprema. To so v glavnem linije za predelavo mleka in sira, ki so sestavljene iz kadi za izdelavo sirnega zrna, kadi za predstiskanje in fermiranje sirnega zrna, sirne stiskalnice, posode za soljenje in podobne reči. Sirov je mnogo vrst in tako so tudi naprave za njihovo izdelavo raznolike, raznolika pa je tudi proizvodnja. Ta oprema daje polne roke dela konstrukcijskemu oddelku, v katerem ima Alchrom štiri konstruktorje. Tudi še za kakšnega več bi imeli dela, če bi ga dobili. • Hladilna oprema za mlekarne. To so hladilne kadi za hlajenje mleka v zbiralnicah ali na farmah. Alchrom je eden prvih proizvajalcev te opreme v Jugoslaviji, izdeluje pa jo v sodelovanju z Loško tovarno hladilnikov. To pa je oprema, ki bi jo glede Proizvodnja grelno-mešalnih posod na dvorišču. na veliko povpraševanje lahko delali serijsko. Vendar pa je te posode začelo izdelovati tudi Gorenje, pa so se dogovorili, da bo Gorenje delalo predvsem manjše posode, Alchrom pa le hladilne posode s prostornino nad 3.000 litrov. Eden od razlogov za to odločitev je bilo tudi dejstvo, da v obstoječi tovarni ne morejo organizirati serijske proizvodnje. »To je program, kjer ne vidimo perspektive,« pravi Alc-hromov direktor Zoran Kos. • Tipska oziroma polserijska oprema. Razdelimo jo lahko na dve skupini. V prvi so tipski elementi, ki se vgrajujejo v opremo: mešalci, vstopne odprtine, zvočniki, ipd. V drugi skupini pa so izdelki, ki so za Alchrom končni proizvod: črpalke, zahtevnejša armatura, filtri in podobno. Oboje pa so manjši izdelki, kjer je več strojne obdelave in se po tem ločijo od opreme, k( sodi v prej naštete skupine. Tak je Alchrom danes. Kdjco pa gledajo na nadaljnji razvoj? Direktor Zoran Kos mi je rekel, da si razvoj predstavljajo na dveh ravneh: prvič kot razvoj novih izdelkov in opreme, ki jih bodo proizvajali in drugič kot razvoj mlekarske in živilske tehnologije. Kar se razvoja novih proizvodov tiče, se zanašajo izključno na lastne moči. Kot rečeno, imajo 4 konstruktorje — tehnike, potrebovali pa bi vsaj še dva strojna inženirja. Upajo, da jih bodo našli še letos! Za mlekarne in živilske tovarne namreč uvažamo še mnogo opreme, ki bi jo lahko delali doma, saj imajo zanjo dovolj visoko tehnološko raven. Zato nameravajo okrepiti razvojni oddelek, ki bo razvijal te izdelke. Nič manj pomemben pa ni razvoj tehnologije. Vse manj je kupcev za posamezne elemente mlekarske ali živilske opreme. Investitor pričakuje tehnološko rešitev: veže se na partnerja, ki lahko svetuje pri izbiri tehnologije, projektira, dobavi opremo, montira in tudi izšola kadre za delo na novi opremi. Prav to dejstvo je sredi sedemdesetih let zbližalo Alchrom z Zastopstvi. Koncem lanskega leta so podpisali samoupravni sporazum o skupnem nastopu pri opremljanju živilsko-predelo-valne industrije. Poleg Alchroma so ga podpisala tudi Zastopstva, Projektivni biro in Elektromon- Zoran Kos. Jože Malec. taža iz sozda IMP, pa tudi LTH Škofja Loka, Projektivni atelje, Biotehniška fakulteta ih Mlekarski šolski center Kranj. V elaboratu za organizacijsko povezavo Alchroma z Zastopstvi je tudi zapisano, da je nosilec tehnološkega razvoja tozd Zastopstva, ki naj bi formiral močno skupino strokovnjakov za to nalogo. »Na področju mleka smo dosegli res lepe uspehe,« pravi Zoran Kos, »žal pa na drugih področjih prehrambene industrije —1 sadni sokovi, pivovarne, oljarne — še ni ustreznih rezultatov.« Nasploh so možnosti za Alc-hromov razvoj lepe. Jugoslovani zaenkrat popijemo malo mleka in pojemo malo sirov, če se primerjamo z evropskimi državami. Naše mlekarne so relativno slabo opremljene. Torej je dela več kot dovolj. Res je, omejevanje naložb čuti tudi Alchrom kot padec naročil. Toda z agilnejšo prodajo zaenkrat dobivajo dovolj naročil in že sklepajo pogodbe za leto 1983. V razvojnih načrtih Jugoslavije pa je poudarjen razvoj kmetijstva in v tem okviru tudi mlekarstva in proizvodnje mlečnih izdelkov, torej je realno pričakovati, da na tem področju omejitve investicij ne bodo tako drastične kot na večini drugih področij. Bolj pa Zorana Kosa skrbi oskrba z repromateriali. Nerjavečo pločevino in nerjaveče jeklene profile je vse težje dobiti. Alchrom je z železarno Jesenice podpisal sporazum o devizni participaciji za dobavljeno nerjavečo pločevino, a zaenkrat mu teh deviz še ni bilo treba plačati. Z Jesenic namreč letos niso dobili niti grama nerjaveče pločevine, torej tudi participirati ni bilo treba. To pa pomeni, da jim zaloge kopnijo in obetajo se težki časi. Izvoz pa je AIchromova šibka točka. Maja so skupaj z Zastopstvi realizirali prvi izvozni posel, a njegova vrednost je simbolična v primerjavi s potrebnim uvozom. Predvsem spodbuda za nove napore. Ti pa so nujni, ker jim je jasno, da si v zaostre jtii d< pogojih ne bodo več mogli I *ega; magati z nakupovanjem dev' ^trtel sozdu. 'esetu O izvozu na zahod si ne up jtoljei pomišljati Konkurenca veli 'ili z podjetij je prehuda. MožnostFed s ponujajo v tretjem svetu, v defje sl lah v razvoju. Do pošlo- bM, k skušali priti s sodelovanje^Preje Smeltom in Rudisom. Trol Predvsem pa je njihova glafslavs dustrijski coni Ruše. V novoPimai varno bodo preselili proizvodFejm opreme, medtem ko bodo rato j sode še naprej delali v sedanji”1 čl a vami. Prvotno so sicer načrtoval j li, da bodo naredili večji obj^ de »ra tako da bi se povsem prese»raz Toda v današnjih pogojih za ^ Tež vestiranje to ni realno. Posodama uprava do nadaljnjega ostanq?vez, kjer so. Kljub vsemu bodo dobili ^ako ] volj prostora vsaj za normal*1« in delo. Zdaj namreč delajo posO'r°iz\ kar na prostem. Res je, da delanj; iz nerjaveče pločevine, ampi Da malce težko je organizirati pryzdu zvodnjo, če se moraš ozirati še*°Vor to, kakšno je vreme. .5ta J V Alchromu računajo, ra)i \ rbili lokacij'k0v si bodo ta mesec dobili lokacij5?, dovoljenje. Njihovo investic|Je: n o ia fnrli oizcVl pa je potrdil tudi delavski sVnO' sozd v planu za letošnje leKV^pi] čemer poročamo na 1. strani' ktiv V delavskem svetu tozda hrom Ruše je 15 delegatov, k^. ^ zastopani iz Zveze komunist^ ^ • mladine, sindikata in san)0^^ pravne delavske kontrole. Pre> vJt‘ sednik delavskega sveta je Vi^Ho^ Lavrenčič, s katerim sem se . govarjala o delu delavsk^-^ sveta ter o problemih, s katenjb0rnf se ubada delavski svet. Pove", y je, da so doslej na delavsk6^ svetu razpravljali o vseh t,),t»iajc membnejših samoupravnih jn razumih, o financiranjih P^Jko zvodnje. Postopek pri razp^ft)^ ljanju je tak, da najprej razp^si^, Ijajo v sindikalnih skupW potem na zborih delovnih Ij^hrorr če je potrebno, nazadnje pa 0 jttiaj, loča delavski svet. 'in h]£ Glavni problemi delavsk »Pijač sveta so v sklepčnosti na sej^ Sir ker so člani večkrat odsotni? l™iov TAJAMO VAM TOZD ALCHROM • PREDSTAVLJ Novost iz Montaže Maribor — Minimak sistem za zalivanje - Jjdi dela na terenu. Seje delav-li fega sveta so večidel sklicane za jvfetrtek ob 15. uri, ko ima tozd Peturni delavnik. Delegati so odbijem na seje s pismenimi va-el?1' z gradivom najmanj tri dni )St'Pred sejo. Večkrat pa je treba d$je sklicati »na hitro« v prime-ko se morajo čimhitreje e^Ptejeti pomembni sklepi. - Problem je tudi v tem, da člani la^lavskega sveta ne prečkajo ce-; vatnega gradiva za seje, ker jim 'orhmanjkuje časa, čeprav včasih jdpejmejo gradivo dovolj zgodaj. ) rato je bilo doslej v praksi, da je ijip član delavskega sveta preštu-t°7lral gradivo za sejo ter ga nato >j(:a delavskem svetu podrobno setorazložil. :a \ Težava je tudi v tem, da tozd ideTOia pravne službe, ampak je nePvezan s pravno službo DO plP, bi pa delavskemu svetu še i Jjko prav prišla, saj so predsed-lal^k in člani delavskega sveta iz 'S^elzvodnje, torej brez pravnega np! b’i prikazali delo sindikata v ppvzdu Alchrom Ruše, smo za pose »°Vor prosili predsednika sindi-.5® Jožeta Malca, ki smo ga obi-, i aJi v tozdu. O tem, kaj dela nji-ijs??v sindikat, je povedal nasled-IcUe: »v izvršnem odboru je 8 s j,an°v. Vsi so vodje sindikalnih to-^Upin v delavnicah. Ker je ko-ii-, ativ majhen, dela sindikat po-/tlj>Zano z drugimi družbenopoli-lci>, n,mi organizacijami v tozdu in ;tof arajevni skupnosti Ruše. ^daj je pred nami največja lf£fe J3 AnNP. Problem te akcije jiC ^ tem, da zanjo ni od nikoder , pičenih usmeritev — niti z Ob-k4»^ 'n ne s k°m>teja za civilno ;/KScito, zato so priprave bolj J °{fe- jcCV tozdu je 100 zaposlenih, ki pij. Vsi člani sindikata. Vsi člani možnosti za letni oddih, • )f%l 'ma tozd 4 prikolice, počitni-raC.hišico na Pohorju. Za vse te r^s^lmške zmogljivosti skrbi prehrana v Alc-oL je organizirana tako, da >nhi° c*elavc' na razpolago toplo ,,L ■ 'adno malico z nealkoholnimi Tfami. iln da bo Alfa Laval dobavil vso opremo za tiste objekte, ki so v (11 mlekarn), sicer pa tozd Zastopstva takoj ustavi vse ak- 5aj Pomeni ta dogodek za tozd Zastopstva? dj) astopstva zastopajo še naslednje partnerje: Frigoscandia (hla-(Sa do po končanem študiju razpc rejeni na dela in naloge skladno s pridob- ljeno dodatno izobrazbo. Z delavci, ki bodo končali specialistični študij, bo delovna organizacija pridobila predvsem zaradi tega, ker je en njen tozd registiran za izvajanje inženiringa, ki ima tako zahtevne naloge, da je specializacija v okviru te dejavnosti vselej zaželena. Kar zadeva tehnične strokovnjake (strojni inženirji), je po teh profilih vedno dovolj povpraševanja, ker je ta kader v PMI skoraj deficitaren. Ti strokovnjaki bodo po končanem študiju v tozdih montažne dejavnosti kot tudi v 'razvojni službi delovne skupnosti delovne organizacije PMI. Srednjetehnični kader ("to so sedaj predvsem monterji) bodo lahko v okviru DO po končanem uspešnem šolanju vodili organizacijske enote (skupinovodje, vodje gradbišč itd.) in referenti v tehnično operativni pripravi dela. Tisti delavci, ki ne končajo šolanja in tisti, ki po končanem šolanju prenehajo delati v delovni organizaciji, so na osnovi določb pravilnika in pogodb o izobraževanju dolžni povrniti delovni organizaciji PMI stroške, ki jih je imela z njihovim šolanjem ob delu. Delovna organizacija PMI podpira študij ob delu vsakega delavca s pogojem, da je delavec izbral šolo in smer, ki je za dejavnost te delovne organizacije koristna in potrebna. Načeloma pa delovna organizacija ne bi mogla podpirati študija ob delu delavcev, pri katerih bi zaradi študija trpelo delo. V praksi pa v glavnem ni videti, da bi delo zaradi študija kaj trpelo. Pogovarjala sem se z delavcem Jankom Sirankom, samostojnim organizatorjem v plansko-analit-ski službi v DS PMI, ki študira 3. semester specialističnega študija za izvajanje investicijskih del v tujini in sicer ekonomsko pravno smer na Visoki ekonomski šoli v Mariboru. Povedal je, da je ta študij na predlog skupine profesorjev VEKŠ in Gospodarske zbornice Slovenije potrdila Skupščina SR Slovenije kot prvi specialistični študij v Sloveniji. Namenjen je predvsem strokovnjakom tehnične in ekonomske smeri, ki v organizacijah združenega dela izvajajo investicijska dela v tujini. Ta študij predavajo najboljši jugoslovanski strokovnjaki z ekonomsko finančnega, pravnega, organizacijskega področja in z vseh ostalih p’odročij, ki jih delavec, ki sklepa posle v tujini, organizira izvedbo ali vodi gradbišča v tujini, nujno potrebuje. Nadalje je dejal: »Ker smo v SOZD IMP sklenili, da hočemo povečati obseg izvajanja investicijskih del v tujini in izboljšati kvaliteto del ter preiti od izvedbenega inštalacijskega inženiringa v kompleksni inženiring, so delavci s tem znanjem nujno potrebni. Hkrati smo se tudi pri načrtovanju ciljev DO PMI Maribor odločili, da hočemo postati DO, ki bo sposobna izvajati kompleksni inženiring pri izdelavi investicijskih objektov doma jn v tujini. Od 50 vpisanih slušateljev nas je bilo 5 iz PMI in 3 iz DO IZIP. Mislim, da bi taka specializacija zelo koristila tudi izkušenim praktikom v IMP, saj bi na posameznih področjih zelo razširila njihovo znanje.« — Iz tega sklepamo, da je ta študij zelo kvaliteten, zato prosim, da to utemeljite s konkretnimi primeri. »Temeljne predmete so nam predavali dr. Milorad Tesič, redni profesor Ekonomske fakultete v Beogradu — strokovnjak, ki je vodil prvo jugoslovansko investicijsko delo v tujini (pristanišče v Siriji) in od tu dalje praktično in teoretično spremljal razvoj ekonomske teorije na tem področju. Mednarodno poslovno pravo in pravo investicijskih del v tujini so predavali dr. Branko Vukmir z Ekonomske fakultete Zagreb, dr. Drago Marolt iz SOZD Slovenija papir Ljubljana itd. Seminarje so poleg profesorjev vodili tudi priznani strokovnjaki iz prakse. Za študij sem se odločil sam in ga hkrati predlagal tudi ostalim sodelavcem v PMI skladno s potrebami te delovne organizacije. Kje bom delal po končanem študiju, je odvisno od razvoja SOZD IMP in reorganizacije tozda Inženiring. Načeloma bi rad ostal v poslovnem sistemu IMP. Po določenem uvajanju na komercialnem področju ali področju organiziranja inženiringa za investicijska dela v tujini bi odšel tudi v tujino in tam v praksi preveril pridobljeno znanje. Študij zahteva precej časa, ki ga pa imam, ker še nimam družine. Specialistično delo bo verjetno vsebovalo, kritični pregled in izvor najprimernejših tehnik in metod organiziranja kompleksnega inženiringa po posameznih fazah posla (komercialna obdelava, projektiranje, finančni inženiring, izvedba itd.). S tem bo na razpolago priročnik za organiziranje posameznih dejavnosti kar sedaj v nekaterih primerih v IMP zelo šepa.« Zadnji dan junija je bila v prostorih delovne organizacije Emond svečana seja štaba civilne zaščite za industrijski kompleks IMP Vojkove ulice, na kateri so ob Dnevu civilne zaščite podelili petim najbolj zaslužnim obveznikom civilne zaščite občinska priznanja in bronaste značke. Podelil jim jih je vodja obrambnih priprav DO Klimat (DO Klimat je nosilec nalog za civilno zaščito) Janez Zaviršek, direktor DO Klimat. Seje so se udeležili vodje obrambnih priprav DO in tozdov, predsedniki komitejev za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, predsedniki delavskih svetov tozdov in delovnih skupnosti ter dobitniki priznanj. Priznanja so doslej vsako leto podeljevali zaslužnim posameznikom civilne zaščite na slovesni seji občinskega štaba civilne zaščite, letos pa so bila v IMP podeljena na osnovi odločitve občinskega štaba civilne zaščite, da se podelitev priznanj prenese na organizacije združenega dela in krajevne skupnosti. Občinska priznanja in bronaste značke je na svečani seji štaba civilne zaščite v IMP prejelo naslednjih pet obveznikov civilne zaščite: Marjan Ahčan, načelnik štaba civilne zaščite za območje IMP Vojkova 58, Franc Matos, dolgoletni komandir voda, Jadranka Berlan, komandir oddelka, Alojz Rogač, dolgoletni član civilne zaščite in komandir gasilskega oddelka civilne zaščite, Mari Levec, članica ekipe prve pomoči. Na slikah: Priznanja prejemata Jadranka Berlan, in Alojz Rogač, oba iz delovne organizacije Klimat. (Foto: M. P.) — Kako gleda okolica na vas, ki študirate ta študij? »Pri študiju mi sodelavci in nadrejeni ne delajo nobenih problemov, saj je študij v skladu z razvojno politiko IMP. Škoda je, da se še več strokovnjakov iz IMP ne odloči za tak študij, saj lahko le z znanjem uspešno uresničujemo našo razvojno politiko. Cisto gotovo je, da nam primanjkuje visoko izobraženih tehničnih kadrov, še hujše pa je to, da precejšnje število teh strokovnjakov opravlja komercialne in ekonomske posle.« MARIJA PRIMC Zdenko Kovač. Zdenko Kovač iz Bliska je uspešno nastopil na tekmovanju kovinarjev Presenečen nad drugim mestom hi a. Na letošnjem republiškem tekmovanju kovinarjev, ki je bilo v drugi polovici junija v Krškem, Črnomlju in Novem mestu, kjer je tekmovalo tudi nekaj IMP-jevih delavcev, je v Krškem dosegel 2. mesto strojni ključavničar — varilec Zdenko Kovač iz murskosoboškega tozda Blisk. Za doseženo drugo mesto je prejel priznanje in skulpturo kovinar 82. Prav je, da zmagovalcu namenimo nekaj prostora v IMP-jevem Glasniku, zato smo ga koncem junija, ko smo zvedeli za njegov uspeh, obiskali na delovnem mestu v tozdu, da bi nam povedal o tekmovanju, o sebi svojem delu, o konjičkih, ki se jim predaja ter o načrtih. Takole je pripovedoval: »V IMP sem približno tri leta in opravljam delo ključavničarja specialista. Prišel sem iz IN A Nafta Lendava. Že lani 'sem se udeležil republiškega tekmovanja kovinarjev, ki je bilo v Mariboru, s katerega sem odnesel peto mesto. Na letošnje republiško tekmovanje sem prišel preko občinskega izbirnega tekmovanja, na katerem sem bil uvrščen na prvo mesto in plasiran na republiško tekmovanje. Otvoritveni slovesnosti letošnjih republiških tekmovanj je prisostvoval tudi Franc Leskov-šek-Luka, ki je kot prvi pobudnik tovrstnih delovnih tekmovanj v Sloveniji prejel skulpturo Kovinarja 82. Na tekmovanju v Krškem smo dobili tekmovalci načrte in komade za izdelek, ki smo ga morali sestaviti, variti na Tekmovanje je bilo najprej v teoretičnem delu, nato pa v praktičnem. Tako je bilo vse tri dni tekmovanj napeto vzdušje med tekmovalci vse dotlej, ko je napočil čas razglasitve rezultatov. Za drugo mesto sem zbral skupaj 750 točk. Take uvrstitve nisem pričakoval, ker sem poznal konkurente z lanskega tekmovanja in potemtakem nisem bil povsem prepričan v tako visoko uvrstitev. Tega uspeha smo se potem veselili vsi murskosoboški udeleženci tekmovanja. Seveda so mi sodelav- Še o »avtobusni vojni<- Kdo ne da podatkov? Spregovorimo še enkrat o avtobusu, ki si ga krajani iz Šentjakoba, Nadgorice, Ježe in Podgorice tako želijo in ne le želijo, ampak ga tudi zares potrebujejo, prav tako kot zaposleni v črnuški industrijski coni za prevoz na delo in domov. K ponovnemu pisanju nas je nenazadnje spodbudil tudi odgovor Integralovega tozda Mestni potniški promet, ki je bil objavljen v glasilu Industrijskih montažnih podjetij GLASNIK, kjer so maja letos ponatisnili naš članek o tej temi, z naslovom Kako se bo končala »avtobusna vojna«? preko 41.000 potnikov brez kra- Pri Integralu so navedli kot enega izmed vzrokov, da še ni avtobusa, dejstvo, da še ne vedo, koliko delavcev in krajanov bi se sploh vozilo z njim. Napisali so, da sta jim krajevni skupnosti in organizacije združenega dela posredovale le število zaposlenih in število krajanov. Jože Šimenc, predsednik sveta krajevne skupnosti Nadgorica-Ježa nas je opozoril na zajetno mapo korespon- • dene in zapisnikov s sestankov, ki potekajo že dve leti, kjer stoji zapisano, da so 26. marca letos iz krajevne skupnosti poslali na Integralov tozd Mestni potniški promet dopis, v katerem v deveti točki pravijo takole: »Brez podatkov o krajanih, ki se dnevno vozijo na delo ali v šolo v Ljubljano, ugotavljamo, da bo po realnih podatkih iz osmih organizacij združenega dela (Belinka, Slovenijales, Dvigalo, Promet, IMKO, Elma, Energoinvest in Slovenija ceste — Tehnika) uporabljalo avtobus v odhodu in prihodu 1.800 potnikov. To je v petdnevnem tednu janov. Če gre po naši nestrokovni oceni v avtobus-enojnik 80 potnikov, je dnevno potrebnih 22 avtobusov.« Iz številnih dopisov, ki so jih krajani že nekajkrat zbrali in poslali na Integralov tozd Mestni potniški promet, je razvidno, da je vozačev še več. Sploh pa so na komiteju za promet in zveze pri Skupščini mesta Ljubljane zahtevali, da jim krajevna skupnost posreduje samo podatke o številu prebivalcev območja, po katerem bo potekala nova proga, potek proge, postajališča, obračališča, dolžino proge in vozni red, ne pa tudi števila vozačev. »Nočemo ponovno iskati po arhivih preteklih dveh let in kazati na napake, ki jih najbrž na nobeni strani ni manjkalo,«, je dejal tovariš Šimenc. »Ne želimo pa, da bo izglodalo kot da uporabniki že dve leti »spimo« in ne storimo prav nič, da bi dobili avtobus.« ci, ki so vedeli, da bom tekmuj '! pred tekmovanjem zaželeli sl , in no tekmovanju čestitali. 0? . določen oziroma predpisan čas. Varilci smo imeli enake izdelke. Tekmovali smo v štirih postopkih varjenja. Za vsak postopek je bil predpisan drugačen čas varjenja. Na izdelku je moral varilec pokazati vsa znanja, ki so potrebna pri vrhunskem varjenju. V okviru tekmovanja je bil tudi teoretični del, v katerega je bilo zajeto samoupravljanje, varstvo pri delu in strokovni del za vsak poklic. Za teoretični del je bilo mogoče zbrati od 100 točk največ 300, za praktični del pa 700. To je ocenjevalna komisija tekmovanj seštela skupaj in določila končno mesto tekmovalcu. in po tekmovanju čestitali, o. jitev tega mesta mi veliko L '1 meni — s tem sem si dokazali Vr liko sem vreden kot varilec pvv1? delovnim tovarišem iz Slovel:'1 Hkrati pa sem s tem uspel1: 1 J1 pridobil pravico tekmovati! zveznem nivoju, ki bo v Jer* *« njem oktobru na Kosovu inL2 bom udeležil v okviru sloveHlMej reprezentance. Težko reč etik 7-bom dosegel kakšno od Pvfž mest, ker se doslej še nisem 'r'"1 priložnosti udeležiti kakšnf^Oč zveznega delovnega tekm^^- nja, a imam zaupanje vase. -x. ■ še nameravam še tudi v pr'Va c nje udeleževati tekmovanj k"7ve n ar jev.« f0^ MARIJA PRI- VIDA PETROVČIČ ZAHVALE Ni lan lančr Ob bridki izgubi tr2' l,3e gično preminulega brat3 j . Francija se iskreno zahva- ___ ljujem vsem članom k0- «ive, lektivaza izraženo sožalj13 »0? Hvala vsem ožjim sode-lavcem za udeležbo na p0'. Sanj; grebu in za darovat1' laj0 venec. Hvala tudi delova1 __ organizaciji, Društvu ljud' l0 ra ske tehnike in osnovni or' ganizaciji sindikat »KLIMA« Celje za da( .j so ga pospremili na za0 P° DRUŽINA JAgC 2. 4 < l*gr 2 N N N „ 2 $0; Pl eli Pra-she 2 $1q\ Pre i hej kv sre, hy $ki, Osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za skupno izvajanje investicijskih del v tujini ter o ugotavljanju in razporejanju doseženega skupnega prihodka je obravnaval delavski svet SOZD IMP 11. 5. 1982 in ga tudi dal v javno obravnavo. Pred lem je bil temeljito obdelan v strokovnih službah, na kolegiju in poslovnem odboru. Na podlagi pripomb, mnenj in stališč iz javne obravnave je delavski svet SOZD IMP 29.6.1982 določil predlog tega sporazuma in sklesti naj ga TOZD sprejemajo na zborih delavcev, ki bodo konec julija 1982, ki bodo sklicani ob obravnavi in odločanju o polletnem obračunu. Predlog sporazuma zato objavljamo v tej številki IMP Glasnika. Delavci TOZD bodo imeli pred odločanjem o sprejemu tega sporazuma na zborih delavcev dovolj časa, da se seznanijo s končnim besedilom tega pomembnega akta, ki ureja obsežen del družbenoekonomskih in dohodkovnih odnosov v SOZD IMP. | Na podlagi določb Zakona o združenem delu. Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD IMP in Temeljnega samoupravnega spora-“Tia o združevanju sredstev v SOZD IMP, upoštevaje posebej predpise o zunanjetrgovinskem in deviznem poslovanju in Samoupravni spo-um o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci TOZD Inženering izvoz-uvoz in delavci združenih TOZD sklepajo "Savski sveti TOZD združenih v SOZD IMP ter v Interno banko IMP Samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za skupno izvajanje investicijskih del v tujini ter o ugotavljanju in razporejanju doseženega skupnega prihodka TEMELJNE DOLOČBE Namen sporazuma mit.-Ll. Sklenitev tega sporazuma narekuje doseženi obseg investi-li del, ki jih IMP izvaja v tujini in ki bistveno vpliva na pogoje in .pitate poslovanja IMP. koL -1-2 s tem sporazumom določajo udeleženke v okviru samou-aktov IMP osnove medsebojnega sodelovanja, po katerih se ■c (Tjd° ravnale, da bi prevzete obveznosti uspešno in kvalitetno izpol-vefein hkrati zagotovile kontinuiteto v pridobivanj u novih del v skladu pet; Cl*ji poslovne politike in srednjeročnih planov IMP. ,6H‘ Skupni cilji 0 to • 1. ^ združevanjem dela in sredstev in z ugotavljanjem in razve!1 'fejanjem celotnega prihodka bomo udeleženke e111^ enotno, solidarnostno in v skladu s skupnimi interesi v sestavi ffiZD IMP pridobivale, prevzemale in izvajale izgradnjo investicij-11111 1,1 objektov v tujini ter stalno krepile medsebojno proizvodnjo, fi-ks11 ncno in dohodkovno povezanost inX''~ izpolnjevale srednjeročne poslovne cilje, izražene v Samou-j v^nem sporazumu o temeljih plana IMP, posebej glede zagotavlja-r ,J3 optimalne zaposlenosti montažnih in proizvodnih zmogljivosti, j '.'■cčevanja ekonomičnosti in produktivnosti ter doseganja planirane s °vne uspešnosti ^^.'Zagotavljale kvalitetno izvedbo del in skrbele za ohranitev in aa*jnjo krepitev ugleda IMP in Jugoslavije v tujini. . ~7 izpolnjevale širše družbene cilje glede aktivnega vključevanja v ^dnarodno delitev dela in še posebej glede izboljševanja plačilno bi-Cne situacije Jugoslavije in Slovenije '^Temeljna načela sodelovanja '3-l- Sodelovanje udeleženk po tem sporazumu temelji na: osnovnih načelih združevanja v SOZD, po katerih je izvajanje Sr^icijske dejavnosti v tujini zadeva skupnega pomena za vse v 4D Združene DD in TOZD ra-| atJ tako, da bomo lahko v celoti prevzele in izpolnile sprejete Start0081' P° sklenjenih pogodbah oz. samoupravnih sporazumov o 2.2 i' ‘»vesticijskih objektov v tujini etta' OZD Inženiring izvoz — uvoz bo kot TOZD skupnega poleno f1ravi! vse naloge v zvezi s pridobivanjem del, planiranjem, vo-'n nadzorom nad izvedbo skladno s pooblastili, ki so mu dana s 2.3 7 vnimi akti SOZD IMP. Združevanje dela, utemeljeno s tehnično delitvijo dela znotraj už. t,ar, NIP, sorazmernostjo zasedenosti kapacitet po TOZD ter vrsto ^elj]e av° sprejetih obveznosti, bomo udeleženke nadrobneje opre-Vsa^em prevzetem projektu s posebnim izvedbenim samou-slteman - sporazumom, pripadajočimi organizacijskimi predpisi in 2.4 y ,n tehnološko-ekonomskim elaboratom za izvedbo. s|ovnen a Vsak investicijski projekt posebej bomo udeleženke na po-Pr*U0c ^db?ru predlagale v točki 2.3. omenjeno delitev dela oz. j. i ‘-■S.V^jže vanj1' dela, ki ga sprejema delavski svet SOZD. i t bPot K*^Zenke se *x,mo s posebnimi sporazumi dogovarjale o ev jfl iy/"ebnih združevanjih dinarskih in deviznih sredstev za pridobi-tredi>tev , 10 del v tujini. Del dohodka iz naslova vračila združenih „ ';lV!ja|e ■ ei nagrade za gospodarjenje z njimi bomo udeleženke ugo-' -kitni aL.!] Razporejale v skladu s samoupravnimi sporazumi in plan-* ‘MP ter po osnovah in merilih tegp spopizuma. 4.1. Splošne določbe 4.1.1: Planiranje investicijske dejavnosti v tujini je kontinuiran proces odrejanja ciljev in razvijanja postopkov, metod in organiziranosti za napovedovanje, premagovanje in zmanjševanje poslovne negotovosti, ki v poslovanju na tujih trgih obstaja. 4.1.2. Planiranje investicijske dejavnosti v tujini in določanje poslovne politike za uresničitev planiranih ciljev se uresničujeta v enotnem sistemu planiranja IMP skladno z metodologijo, ki jo uporabljamo v SOZD IMP in je tesno povezano s planiranjem dejavnosti doma. 4.2. Strateško planiranje za tujino je proces oblikovanja tržne strategije v pridobivanju poslov s ciljem minimizacije mogočih prihodnjih rizikov, maksimizacije gospodarskih efektov za IMP in napredovanje ter usklajevanje mogočih prihodnjih konfliktov, ki bi v zvezi z izvajanjem lahko nastali. Strateško planiranje nastopa v tujini je del sistema dolgoročnega in srednjeročnega planiranja v IMP. 4.3. Nosilec operativnega planiranja investicijskih del na projektu je TOZD Inženiring izvoz-uvoz, ki je dolžan k sodelovanju pritegniti ostale udeleženke sporazuma — izvajalke del. Operativno planiranje je skupek dejavnosti in postopek, s katerimi se izdela tehnično ekonomski elaborat projekta z vsemi potrebnimf elementi za tehnično izvedbo, nadzor in obračun skupnega prihodka pred začetkom izvajanja del oz. najkasneje v 90 dneh po podpisu pogodbe in je obvezna priloga k izvedbenemu samoupravnemu sporazumu o združevanju dela, ki ga udeleženke sklenejo Za vsak projekt posebej. Tehničnoekonomski elaborat se v smislu načela kontinuiranega planiranja lahko izpopolnjuje oz. korigira v posameznih segmentih glede na novo nastale okoliščine in tako daje v vsakem trenutku dobro osnovo za spremljan je in vodenje del na projektu. Tehničnoekonomski elaborat projekta obravnava in potrjuje poslovni odbor udeleženk 4.4. Tehničnoekonomski elaborat vsebuje: — projektno dokumentacijo za izvedbo —- plan tehnično operativne izvedbe —■ plan rezultatov in uspeha gospodarjenja — plan standardnih kalkulacijskih osnov — plan financiranja Tehničnoekonomskemu elaboratu so kot posebna priloga dodani ustrezni mikro organizacijski predpisi in sheme. 4.4.1. Projektna dokumentacija za izvedbo obsega: — načrt vseh instalacij s potrebnimi detajli — izračune, potrebne za določanje materialov in opreme — popise del — specifikacije materialov in opreme izdelane tako, da je moč pristopiti k pripravi dela oz. izdelavi plana tehnično operativne izvedbe 4.4.2. Plan tehnično operativne izvedbe obsega: — terminske plane nabave in porabe materialov in opreme za vgraditev — terminske plane in specifikacije nabave in angažiranja delovnih sredstev — terminske plane angažiranja delovne sile po kvalifikacijski strukturi — integralni mrežni plan izvedbe za celoto, ter po posameznih objektih projekta ter montažnih in drugih dejavnosti 4.4.3. Plan rezultatov in uspeha gospodarjenja 4.4.3.1. Plan prihodkov po objektih projekta in montažnih dejavnosti — osnovna dejavnost — stranska dejavnost — drugi prihodki 4.4.3.2. Plan direktnih stroškov po objektih in montažnih dejavnostih — material in oprema (ločeno na tranzit, nabavo v SFRJ in lokalno nabavo, nabavo IMP) — stroški dela — direktni — proizvodne storitve na DN — tujina 4.4.3.3. Plan indirektnih stroškov za projekt kot celoto — indirektni stroški dela: — OD režijskih delavcev — nadomestila OD (prazniki, dopusti, boleznine) — amortizacija osnovnih sredstev — storitve matičnega podjetja — predizvedbena dela (ponudbe) — projektne storitve — inženiring storitve (komercialno-tehnične storitve — ostale storitve — nadomestilo izpada dohodka SFRJ (pokrivanje dela fiksnih stroškov mat. podjetja) — ostali indirektni stroški po metodologiji planiranja IMP 4.4.3.4. Plan dobička obsega: — plan dobička projekta — dinamični plan transfera dobička 4.4.4. Plan standardnih kalkulacijskih osnov za izvedbo, ki ga za vsak projekt posebej potrdi poslovni odbor udeleženk, določa: — standardne elemente v strukturi cene za blagovni izvoz — standardne indirektne stroške za določitev cene projektantske ure — standardne indirektne stroške proizvodnih TOZD — dobabite-ljev serijske opreme — nadomestilo izpada dohodka v SFRJ na proizvodno uro (kalku-lativna postavka v tuji valuti) — amortizacijske stopnje po skupinah osnovnih sredstev — stopnje nadomestila za vezavo dinarskih sredstev — plačilne tarife za tujo delovno silo — najvišje urne kompenzacije za podizvajalce, ki niso podpisniki sporazuma — druge standardne kalkulacijske elemente — akontacijske osnove za prehodni transfer dobička v skladu z merili tega sporazuma Pri izdelavi plana rezultatov in uspeha gospodarjenja ter plana standardnih kalkulacijskih osnov za izvedbo bo TOZD Inženiring smiselno upošteval tudi osnovne ponudbene kalkulacije. Vsebinske osnove ponudbenih kalkulacij morajo biti usklajene s sistemom in metodologijo planiranja IMP za investicijsko dejavnost v tujini. 4.4.5. Plan financiranja obsega: — plan tekočih transakcij (odlivov in prilivov na tekoča plačila) — plan kapitalnih transakcij (odlivov in prilivdv na' osnovi nabave oz. prodaje osnovnih sredstev, kreditnih odnosov in finančnega plasiranja sredstev) 4.4.6. Organizacijski predpisi in sheme obsegajo: 4.4.6.1. v splošnem — sporazum o razporejanju delavcev na delo v tujini — poslovnik o finančno-računovodskem poslovanju — poslovnik o delu odbora za investicijsko dejavnost v tujini — pravilnik o obračunu izvršenih del — ostali potrebni splošni akti, ki določajo pogoje izvajanja del v tujini 4.4.6.2. specifične mikroorganizacijske predpise in sheme — sheme in opise del in nalog ter pristojnosti za posamezne spremljajoče funkcije za izvedbo z opredelitvijo števila izvajalcev in odgovornih posameznikov — razvid del in nalog na projektu — mikroorganizacijski predpisi za posamezne poslovne funkcije, način sodelovanja med njimi in odgovorni nosilci. 4.5. Pri vodenju investicijskih del v tujini je TOZD Inženiring odgovoren za učinkovito tehnično, ekonomsko in finančno spremljanje izvrševanja planov v skladu s svojimi pristojnostmi. TOZD Inženiring podvzema sam ali predlaga poslovnemu odboru sprejem vseh potrebnih ukrepov za izvršitev planov po dispoziciji iz tehnično ekonomskega elaborata projekta. 4.6. Za učinkovito razporejanje skupnega prihodka po merilih tega sporazuma mora TOZD Inženiring periodično ugotavljati poleg uspeha posameznih projektov tudi skupen uspeh vseh projektov na konvertibilnem področju in skupen uspeh vseh projektov na klirinškem področju. 5. SKUPNI PRIHODEK 5.1. Definicija skupnega prihodka 5.1.1. Skupni prihodek udeleženk v izvajanju del na projektih v tujini predstavljajo vsi prihodki od prodaje izgrajenih projektov (izvršenih del investitorjem, povečanim za vsoto obračunanih in realiziranih izrednih in drugih prihodkov. 5.1.2. Udeleženke realizirajo svoj delež v skupnem prihodku z: — blagovnim izvozom za projekt — izvozom storitev za projekt — amortizacijo začasno izvoženih osnovnih sredstev — nadomestil za izpadli dohodek na domačem trgu (fiksni stroški) — prenosom dobička v SFRJ 5.1.3. Udeleženke smo sporazumne, da bomo realizirani prihodek od vseh projektov izgrajenih v tujini razporejale sorazmerno svojemu prispevku k skupnemu uspehu po osnovah in merilih, ki jih opredel jujemo s standardiziranimi elementi cene izvoza blaga in storitev, izbranimi kriteriji za ugotavljanje in razporejanje ustvarjenega dobička in z metodologijo izračuna nadomestila za izpadli dohodek. - 5.1,4. Vsi elementi skupnega prihodka razen dobička se načeloma obračunavajo dinarsko in se pretvarjajo v tujo valuto po tekočih tečajih. _______________' • Nadaljevanje na 10. strani. ULIJ 1£ • Nadaljevanje z 9. strani. 5.2. Osnove in merila 5.2.1. Udeležba v skupnem prihodku na podlagi blagovnega izvo- za: 5.2.1.1. Blagovni izvoz nakupljenega materiala in opreme: V strukturi izvozne cene se priznavajo naslednji elementi: + nabavna cena v SFRJ po dokumentaciji (faktura, pogodba, sam. sporazum); v primeru, da gre blago skozi skladišče TOZD se priznava zadnja nabavna cena na domačem trgu + transportni, zavarovalni in špedicijski stroški (izvoznika) po pogodbah, sam. sporazumih ali cenikih + standardni stroški embalaže (po planu in sklepu P.O.) + standardni manipulativni stroški (po planu in sklepu P. O.) + nadomestilo za vezavo dinarskih obratnih sredstev (po planu in sklepu P. O.) : (1+ koeficient izvozne premije in vračila davkov in prispevkov) = izvozna cena nakupljenega materiala in opreme fco gradbišče Pozicija 3 in 4 se ne obračunata, če gre za tranzit dobavitelj — delovna enota v tujini. ' 5.2.1.2. Blagovni izvoz predelanega materiala in proizvodnje individualne opreme:, V strukturi izvozne cene se priznavajo naslednji elementi: + stroški materiala na DN po tehnološki dokumentaciji (po zadnjih nabavnih cenah ovrednotene kosovnice) + tuje storitve na DN + število norma ur x cena norme ure, v katero se priznavajo: — direktni OD — stand. indirektni stroški za industrijsko proizv. V IMP (po planu in sklepu P. O.) + nadomestilo za vezavo dinarskih obratnih sredstev : (1+ koeficient izvozne premije in vračila davkov in prispevkov) = izvozna cena neserijskih izdelkov in dodelanega materiala fco proizvajalec-izvoznik + transportni, špedicijski, zavarovalni stroški po dokumentaciji = izvozna cena fco gradbišče 5.2.1.3. Blagovni izvoz proizvedene serijske opreme in izdelkov: + prodajna cena fco proizvajalec — izvoznik (dokumentacija — cene največ po potrjenem ceniku SFRJ) + nadomestilo za vezavo dinarskih obratnih sredstev (po planu in sklepu P. O.) — povprečni rabat (po planu in sklepu P. O. — po skupinah izdelkov) : (1+ koeficient izvozne premije in vračila davkov in prispevka) = izvozna cena proizvedeni serijske opreme fco izvoznik-proizva-jalec + transportni, špedicijski, zavarovalni stroški po dokumentaciji = izvozna cena fco gradbišče 5.2.1.4. Blagovni izvoz OZD, ki niso udeleženke sporazuma in tranzitne dobave za investicijska dela v tujini. Cenajse določi s pogodbo glede na najugodnejšo tržno ponudbo za IMP. Za te blagovne dobave se praviloma zbirajo ponudbe. 5.2.2. Udeležba v skupnem prihodku na podlagi izvršenega izvoza storitev: 5.2.2.1. Izvoz projektne dokumentacije in ostalih projektantskih storitev se ovrednoti po številu norma ur v katerih ceni se upoštevajo naslednji elementi (po planu in sklepu P. O.): + direktni osebni dohodki + standardni indirektni stroški za projektantsko dejavnost (po planu in sklepu P. O., povprečni indirektni stroški na efektivno uro projekt, org. v IMP v pret. letu + dogovorjeni planirani procent povečanja) + nadomestilo za vezavo dinarskih obratnih sredstev (po planu in sklepu P. O.) : (1 + koeficient izvozne premije in vračila davkov in prispevkov) = vrednost izvoženih projekt, storitev 5.2.2.2. Izvoz predizvedbenih (ponudbenih) storitev se vrednoti na naslednji način: + vsi stroški ponudbe na DN po obračunu + dogovorjeni del stroškov, ki ne obremenjuje DN (po planu in sklepu P. O.) — stroški neuspelih ponudb — nadomestilo za vezavo dinarskih obratnih sredstev (po planu in sklepu P. O.) : (1+ koeficient izvozne premije in vračila davkov in prispevkov) = vrednost izvršenih predizvedbenih del — ponudbenih storitev. 5.2.2.3. Izvoz komercialno-tehničnih storitev (izvedbeni inženiring) ter finančno računovodskih storitev se obračunava po principu planiranega obsega teh del izraženem z normiranim številom ur in dogovorjeno ceno teh storitev v kateri se priznavajo naslednji elementi (po planu in sklepu P. O.) + direktni OD delavcev (po enotnih osnovah in merilih za delitev OD v SOZD IMP) + indirektni stroški (pripadajoči del režijskih stroškov OZD oz. delovne skupnosti, ki jih mora kriti obračun komerc. — tehničnih storitev — po planu in sklepu P. O.) + nadomestilo za vezavo dinarskih obratnih sredstev (po planu in sklepu P. O.) : (1+ koeficient izvozne premije in vračila davkov in prispevkov) = izvozna vrednost izvršenih storitev Ceno teh storitev določa P. O. za plansko leto. Storitve planiranja in analiz, kakor tudi vodenja in organizacije poslovanja se ne obračunavajo kot izvoz storitev. 5.2.5. Dobiček in merila za njegovo ugotavljanje in razporejanje 5.2.5.1. Udeleženke realizirajo dobiček od izvajanja investicijskih del v tujini v obliki: — likvidnega deviznega dobička — dobička v neodpisani vrednosti osnovnih sredstev — kalkulativnega dinarskega dobička pridobljenega z realizacijo interne devizne stimulacije, ki jo določa zbor Interne banke. 5.2.5.2. V skupno maso dobička za razporeditev po .TOZD - udeleženkah in za prenos v SFRJ se ob šestmesečnih in devetmesečnih obračunih projektov v tujini razporeja do 50 % ugotovljenega dobička, ob letnih obračunih do 70% in ob končnih obračunih preostanek dobička. Analogno velja za ugotavljanje izgube. V skupno maso dobička za razporeditev se prenaša dobiček /izguba le tistih projektov, kjer je realizirano že več kot 50 % vseh del. 5.2.5.3. Ob končnih obračunih del se ugotovljenemu likivdnemu deviznemu dobičku na projektu doda še neodpisana vrednost osnovnih sredstev, če se ta prenesejo v SFRJ. Vsa osnovna sredstva projekta, ki niso prenešena po zaključku del na drug projekt in ki niso prodana najugodnejšemu ponudniku izven udeleženk sporazuma se prenašajo v Jugoslavijo in se poračunavajo v okviru razporejanja celotnega dobička. Osnovno sredstvo, ki ga TOZD po dogovoru in sklepu na poslovnem odboru za svoje potrebe prenese v SFRJ, se upošteva kot obračunani dobiček praviloma do višine neodpisane vrednosti osnovnega sredstva, povečan za % obveznega združevanja deviz in zmanjšan za % izvozne premije. Ce je za določeno osnovno sredstvo zainteresiranih več udeleženk se izvrši interna licitacija, kjer.je izklicna cena enaka vrednosti, določeni v 2. odstavku te točke. 5.2.3. Amortizacija se kot element skupnega prihodka obračunava za osnovna sredstva, ki so bila začasno izvožena v tujino. Obračunava se po stopnjah, ki veljajo za tujino (po planu in sklepu P. O.), osnova je dinarska nabavna vrednost. Znesek amortizacije se preračunava v tujo valuto po tekočih tečajih. 5.2.5.4. Pri obračunu dobička za razporejanje med posamezne udeleženke se upošteva tudi kalkulativni dinarski dobiček, ki ga TOZD ustvari zaradi interne izvozne stimulacije na neto devizni priliv. Ta kulkulativni dobiček ne povečuje mase skupnega deviznega dobička za razporejanje ob začasnih in končnih obračunih, pač pa vpliva na delitev dobička med posamezne TOZD-udeleženke saj ga upoštevamo kot že izplačani dobiček posameznih TOZD med dvema obračunoma. Torej pomenijo šestmesečna, devetmesečna in letna razporejanja sprotno poračunavanje že izplačanega dobička. Izplačani dinarski dobiček se preračunava periodično nazaj v tujo valuto po tekočem tečaju, povečanem za izvozno premijo na dobiček. 5.2.5.5. V vsakem obračunu dobička bomo udeleženke udeležene po naslednjih merilih: — skupna masa izplačanih osebnih dohodkov v delovnih enotah v tujini (delavcev udeleženk in delavcev, ki so angažirani za dela po posebnih samoupravnih sporazumih z udeleženkami) — vrednost izvršenih storitev iz SFRJ — dogovorjeni % blagovnih dobav lastne proizvodnje, ki izraža dodano vrednost (upošteva se vsakoletni dodatek dodane vrednosti za povprečje proizvodnih TOZD v SFRJ). Dodana vrednost označuje vrednost proizvodnje zmanjšano za stroške direktnega materiala in tujih storitev na delovni nalog. Pri obračunu dobička se pred razporejanjem po omenjenih kriterijih upošteva delež minulega dela (združenih sredstev) v skladu s pogoji, ki jih določa posebni sporazum. 5.2.5.6. Vrednosti po merilih iz točke 5.2.5.5. se trimesečno medsebojno seštevajo in tvorijo osnovo, ki se kumulativno sešteva. Za periodični obračun dobička nam služi triletna pomična kumulativa osnov (začenši z 1. 1980, za projekte, ki so predmet tega sporazuma). TOZD se obračuna delež v skupnem dobičku glede na delež njegove kumulative osnov v skupni IMP kumulativi. 5.3. Delitev deviznih sredstev iz naslova blagovnega izvoza v SFRJ nabavljenega materiala in opreme 5.3.1. Udeleženke soglašamo, da so rezultati, ki jih dosegamo pri izvajanju investicijskih del v tujini, pogojeni z vloženim živim in minulim delom delavcev TOZD-udeleženk sporazuma. 5.3.2. Da bi se izognili prevelikemu odstopanju v obračunavanju in preračunavanju dobička, TOZD-udeleženke soglašamo, da se devize (po obveznem združevanju), zaslužene na podlagi blagovnega izvoza nakupljenega materiala iz točke 5.2.1.1. preko Interne banke IMP po veljavnem tekočem tečaju prerazporedijo v korist vseh TOZ D-uueleženk po ključu deležev v skupni masi izplačanih osebnih dohodkov v tujini. TOZD, ki združujejo dejavnosti montažne in industrijske proizvodnje, sodelujejo v prerazporejevanju samo v delu, ki se nanaša na montažno proizvodnjo oz. na izvoz nakupljenega materiala iz točke 5.2.1.1. 5.4. Nadzor nad uresničevanjem osnov in meril 5.4.1. 1 OZD Inženiring izvoz-uvoz in organizacije, ki jim ta poveri opravljanje določenih nalog, so dolžni zagotavljati uresničevanje vseh meril pri razporejanju skupnega prihodka, nadzor pa vrši Poslovni odbor udeleženk. 5.4.2. Nadzor nad kalkulacijami izvoza blaga in storitev bo temeljil na zahtevani dokumentaciji, na določenih standardih v formiranju cen, na planih in na principu primerjave konkurenčnosti oz. zbiranju ponudb kot na korektivnem faktorju nadzora. TOZD Inžiniring bo o vseh primerih, ko bodo ponudbe TOZD IMP glede dobave blaga ali izvrševanje storitev manj ugodne od drugih partnerjev, obvestil tudi poslovni odbor, ki bo po vsestranski presoji odločil o naročilu. Pri tem bo upošteval potrebo zaščite domače proizvodnje pred možnimi dumping cenami tujih dobaviteljev. TOZD Inženiring izvoz-uvoz pa je že v fazi izdelave dokumentacije za izvedbo dolžan obveščati proizvodne TOZD v IMP o možnostih za njihovo vključitev v dela. 5.2.4. Nadomestilo izpada dohodka na domačem trgu (fiksni stroški) 5.2.4.1. Nadomestilo izpada dohodka na domačem trgu pripada udeleženkam, ki imajo v delovnih enotah v tujini razporejene svoje delavce, in sicer delavce, ki se po metodologiji planiranja v SOZD IMP štejejo za proizvodne delavce. 5.2.4.2. Višino nadomestila izračunajo za preteklo poslovno leto strokovne službe SOZD, pri čemer upoštevajo povprečne indirektne stroške na efektivno proizvodno uro v SFRJ za TOZD, ki izvajajo investicijska dela v tujini. Od teh stroškov se v delu, ki se nanaša na proizvodne delavce odštevajo: — terenski dodatek — nadomestila OD za praznike, boleznine, dopuste, itd. — orodje in drobni inventar — zaščitna sredstva — prehrana — prispevki in davki iz dohodka (ki imajo za osnovo OD) 5.2.4.3. Nadomestilo se obračunava za vse efektivne proizvodne ure opravljene v tujini v rednem delovnem času. 5.2.4.4. Višino nadomestila določi poslovni odbor, pri tem pa upošteva dogovorjeni % povečanja glede na preteklo leto in zmanjšanje za % interne izvozne stimulacije za del deviz, ki ostane TOZD. 6. USKLAJEVANJE INTERESOV UDELEŽENK projekta, sestane v ožji sestavi predstavnikov udeleženk na tem pl tu. Odločitve Poslovnega odbora v ožjem sestavu ne morejo vpL v na izvajanje del na ostalih projektih. "c< 6.5. Pristojnosti Poslovnega odbora so naslednje: — spremljanje uresničevanja tega sporazuma in ukrepanj neuresničevanju obveznosti udeleženk, — usklajevanje predlogov in sprejemanje odločitev v meja! stojnosti poslovodnih organov — nadzor nad realizacijo in razporejanjem skupnega prihodi začasnih in dokončnih obračunih del na projektih — določanje predlogov nabav osnovnih sredstev, večjih mati nih nabav in nakupov opreme določa predloge skupnih nalog v zvezi z gradnjo projektovL ugotavlja nastop rizičnih primerov ter predlaga ukrepe zf4P kritje rizikov Jteled — spremlja izvrševanje planov vseh kazalcev uspešnosti projektih po tem sporazumu i$j — opravlja druge zadeve v zvezi s projekti v tujini — imenuje strokovne komisije za reševanje posameznih vpfl £aj iz svoje pristojnosti - tu tol, El 5.6. Način svojega dela Poslovni odbor podrobno opredeli s s' .^lal poslovnikom. 7. POGOJI ZA PRISTOP K SPORAZUMU pri letodol *h p, »rjave ibeli ir ?reč p Pteviic 7.1. Ta sporazum sklepajo TOZD združene v SOZD IMP atačui 7.2. Pogoj za pristop k sporazumu je, da udeleženka sprejme cip odprte kalkulacije pri določanju osnov in meril, ter pri obrača11 ^ 1 razporeditvi skupnega prihodka in omogoči nadzor nad tako kal* ^ cijo. Za združeno TOZD, ki tega načela ne bi mogla sprejeti, ve tržno določena merila pri formiranju cen tako kot za ostale OZDU J jalce del ali dobaviteljice materiala in opreme izven SOZD IM^, Kal! Sih 8. SKUPNI RIZIKI tna]Pvr 8.1. Za skupne rizike bodo udeleženke štele tiste dogodke, nastopili v teku izvajanja del na projetkih in jih kot dobri gosp<%Q ctx/<=niVi nicn mrtolp vnnnrp.i nrp.Hvideti. niti nimaio možnosti Aik* stveniki niso mogle vnaprej predvideti, niti nimajo možnosti ^ i ti dogodki bistveno spreminjajo pogoje izvajanja vplivati, pa poslovanja projektov. 8.2. Nastop rizičnih dogodkov in škodo, ki jo povzročajo posti, nju udeleženk, ugotavlja Poslovni odbor, ki hkrati določi tudi uk za kritje rizičnih dogodkov. \ 8.3. Kritje rizičnih dogodkov, ki ogrožajo normalno izvajanja in povzročajo škodo, zagotavljajo udeleženke s solidarnim jamstv s katerim se zavežejo zagotoviti devizna in dinarska sredstva za k g nastalih izgub in škode v celoti. 8.4. Breme Solidarnega jamstva iz točke 10. 4. bodo udeležuj med seboj porazdelile na podlagi osnov in meril za ugotavljanj1 razporejanje skupnega prihodka po tem sporazumu. ^ 8.5. Škode iz izgube, ki nastanejo z nevestnim delom katereg^sot od udeležencev, pokriva udeleženka, ki je škodo zakrivila. O tem«aj Sl loča Poslovni odbor. Materialne in moralne sankcije zadenejo ‘Hi. odgovorne posameznike. ,e*av Ki 9. REŠEVANJE SPOROV eSi*i Ta ‘‘ob ^izl ^tti 9.1. Vse medsebojne spore, ki jih udeleženke ne bi mogle resi ^ mirni poti z usklajevanjem interesov, bodo prepustile v razsojo m1 ker že kaže na bolje. i ^Ijaj e druge težave, ki se pojav-'i ^n' na. gradbiščih, so več ali n3 Sprjjl Pričkovane. To so predv-herjj, ,VanJe v barakah, kontej-n^ljiA oddaljenost od mest, na-(ji!: •ah^ la krajev ipd. Nekateri to z id liko”,. Prenaša jo, drugi pa ve-r-i'1 da: ezje. Moramo se zavedati, zelr te: rensko delo na splošno / Prid^fko, v Iraku pa to še bolj ,(/ diora] ° 'zraza- Kljub vsemu sta dobr a in zadovoljstvo zelo eiSi0riLjUdie smo tukaJ> °dda- ‘Jeuj d domovine in družin s ci-jitPodj’. si nekaj naredimo za * ^kaj ^ .*n našo družbo, da si kol;J Pdhranimo in ustvarimo Kak]otri' 8radk-.v. Pa potekajo dela na delaš Sc*h z vidika varstva pri V do* tUkaJ 80 problemi. Tako . bje n-toa se opaža podcenjeva-K°raba ara ko nastopajo vroči Ptocs; ^ato bi bilo pričkovati delovnih skupnostih in TOZD IB, od ostalih pa ima daleč, najnižjo pogostost nesreč pri delu TOZD EM. Med obravnavanimi DO ima najvišjo pogostost nesreč pri delu PMI (8,67 nesrečna vsakih 100.000 izvršenih delovnih ur), zatem je PROMONT (4,81) in KLIMAT (4,80). Na najboljšem pa je DO EMOND s približno tremi nesrečami pri Kot vidimo iz obravnavanega gradiva, posamezne delovne organizacije zelo različno opravljajo analizo nesreč pri delu, nekatere pa verjetno take analize tudi sploh ne delajo, čeprav je izdelava in obravnava z zakonom predpisana, pa tudi sicer bi bila dober napotek za nadaljnje delo vseh delavcev in ne samo delavcev v službah za varstvo pri delu, ker bi lahko dobre napotke za nadaljno delo dobili tudi iz primerjalnih podatkov za cel IMP bi bilo nujno, da bi vse DO opravljale analizo nesreč pri delu po cCej U1 ono pricKO\ ^Itatj kC-reč Pri deiu, toda re-.k. azejo ravno obratno (v petih mesecih so bile samo štiri!). Razlog temu je enostaven: vsa gradbišča so karakteristična in precej podobna, del na velikih višinah ni. Razen tega so delavci bolj pazljivi, saj se zavedajo, da vsak dan bolniške pomeni veliko izgubo pri osebnem dohodku, ter v pravem pomenu besede dolgčas. Zaščitnih sredstev je drugače dovolj na razpolago in so z njimi zadolženi vsi delavci. Bilo je nekaj težav glede dobave iz domovine, upajmo, da teh problemov več ne bo. Ker gradbena dela izvajajo večinoma podjetja iz domovine, je glede varstva pri delu za skupna dela veliko lažje. Tako tudi v Iraku skrbimo za dogovore o varstvu pri delu oziroma za elaborate in so vsaj teoretično te zadeve več ali manj urejene. Preizkusi iz varstva pri delu niso tako velik problem kot doma. Dogaja se tudi, da nekateri pridejo brez izkaznice o opravljenem izpitu, toda ta problem hitro rešimo. Od tolikega števila delavcev in od velike količine raznih dokumentov, ki jih je potrebno zbrati, se vedno najdejo nekateri, ki se »prešverca-jo«. Tistih, ki po poteku dveh let spet morajo opravljati preizkus, je zelo malo, saj so redki, ki so več kot dve leti v Iraku. Pred kratkim je gradbišči v Iraku obiskal tudi republiški gradbeni inšpektor SR Slovenije. Veseli smo bili njegovega obiska, saj pri vsakem takšnem obisku zvemo, kje so problemi in kako jih najlažje rešujemo. Na srečo jih tokrat ni bilo veliko. To bi bil na kratko pregled stanja varstva pri delu v Iraku. Če celotno situacijo analiziramo, prihajamo do naslednjega zaključka: Z rezultati smo več ali manj zadovoljni, čeprav smo mišljenja, da bi z malo več odgovornosti in posebej resnosti delavcev situacija bila veliko boljša. REFERENT ZA VARSTVO PRI DELU IMP DE IRAK ZORAN BAREŠIČ, ING. TOZD/DO 1 2 3 4 5 OV 48 772 7,92 15,5 4,93 KM 28 270 10,25 10,1 6,93 MK 29 216 7,90 8,0 4,71 DS 1 4 0.84 4,0 0,47 PROMONT 106 1262 7,76 12,0 4,81 IB 2 30 2,08 15,0 1,20 MM 63 736 11,84 11,7 7,76 EKO 78 818 17,61 10,5 12,64 BLISK 52 582 13,03 7,4 8,48 DS — — — PMI 195 2136 12,28 10,9 8,47 EM 24 388 3,55 16,2 1,96 DVG 30 267 10.00 - 8,9 6,31 TEN ■22 204 4,23 9,3 2,65 ISO 13 128 7.10 9,8 4,14 DS 4 67 2,74 16,8 1,50 EMOND 93 1054 5,10 11,3 2,99 KLIMAT 24 314 8,05 13,6 4,80 PANONIJA 102 742 7,3 TRATA 29 329 11,3' SKIP 33 312 9,5 ITAK 11 123 11,2 IPKO 8 114 14,3 DS 1 10 10,0 IKO 82 888 10,8 LSNL 91 1284 14.1 HVA 9 35 3,9 LBK 17 258 15,2 VIPO 6 91 15,2 LIVAR 123 1668 13,6 IP 41 . 409 10,0 MP 25 195 7,8 DS 1 7 7,0 KLIMA 67 611 9,1 SKUPAJ 792 8675 11,0 TIO 43 Kakšni so naši sindikalni izleti Nekateri hočejo tudi kaj videti Kdor doma sedi, ne pozna lepot narave in dela človekovih rok. V oviro teh spoznanj smo sedaj vpletli še teorijo stabilizacijskih prizadevanj, ki naj bi tudi sindikalni denar postavila na koristno mesto. Nekateri to razumejo, naj bi sindikalni denar porabili predvsem za materialne dobrine celo na škodo človekove razgledanosti. Ta, primerno hud uvod naj odkrije spoznanje do odločitve, za katere se bomo opredelili v času kakega izleta za člane sindikata. Glede tega imamo že precej čaša oceno, da je sindikalni izlet v bistvu obiskovanje gostiln, s.katerega se člani sindikata vračajo precej razgreti, kje so bili in kaj so videli, pa vedo le zelo redki. Tako trošenje denarja ima seveda svoje nasprotnike, ki pa so največkrat iz drugih sredin in se zgražajo nad kakimi nerodnostmi v obnašanju izletnikov. Negativnih ocen v teni primeru res ne more manjkati, posploševanje slabega na vse pa tudi ni umestno, če ne nedovoljeno. V naši delovni organizaciji IKO smo tudi letos obdržali željo, da ■gremo vsaj enkrat na daljši izlet, nekako tretjino stroškov da krijemo samo, ostalo pa sindikat. Taka možnost in dobro izbrana smer.pritegne nekatere, da so kar redno zraven, pa so se nekateri kar dvakrat v kratkem znašli na ulicah Dubrovnika. Tako ni čudno, da so se jim priključili novinci na krajih, kjer se žeja gasi ali zapravlja in tako je nam trinajstim od 43 izletnikov vodič malo zdolgočaseno razlagal Zgodovino, kulturo mesta, medtem ko smo srečevali tudi petkrat večje skupine in "razlage v tujih jezikih. Tako bi ta izlet morda ocenili z ugotovitvijo, da so domena le nekaterih, medtem, ko drugi, novi, stojijo ob strani iz raznih vzrokov, pa tudi prostora ni zanje. Pa stopimo na začetek izleta, ko smo veselo napolnili mnogo premajhen rezerviran vagon, vendar dovolj velik, da so naši izletniki v kratkem spraznili nekaj steklenic za boljšo voljo, ki so jo pa nadaljevali tudi na ladji v predvečeru in topli noči, ki smo jo uživali od Reke naprej celih 22 ur na mirnem morju. Stari morski mački, ki sos/užili vojsko tam okoli, so kazali otoke, jih tudi imenovali, včasih v ugibanju (saj jih je bilo na desetine, med njimi dosti nenaseljenih), na katere bi postavili nekatere naše soizletnike pod šotor ob sode vina, ali pa razgrete od ljubezni. Zraven pa seveda tudi tiste, ki so zadnjo polovico noči med objekti hotela na ves glas in z ropotanjem kratili gostom noč zato, ker niso zmogli 2000 dinarjev za bar, pa jih je kak ducat dokazal, da jim ni do spanja in zato tudi drugim ne sme biti, dokler zvezde sijejo v družbi lune. Ko pa je posijalo sonce, so utihnili in smo jih potem iskčfli za odhod na letalo, reveže utrujene, skoraj brez glasu. Naj bo torej želji ustreženo, da je treba o izletu kaj napisati. Zakaj pa ne, ko se poleg ostalega spomnimo, kako so mnogi na vrhnji palubi pograbili ležalnike, da bi soncu svoja telesca obračali, a je vmes posegel mož s kot poštarjevo veliko torbo, da kasira po kar visoki tarifi. In glejte, več kot polovici (tako naših kot tujih) izletnikov stoli niso bili več potrebni, pa je tako postala ležalnik kar trda paluba. Za nameček pa je verjetno prvič v turistični predsezoni na ladji zmanjkalo tudi piva, pa je bilo zato kar prav, da so nekateri prespali del noči in celo jutro v Splitu, polnem živahnega prometa z novo čebulo in krompirjem ter ostalim za otoške kraje. Kasneje smo še spoznali, da tam tudi nimajo zadreg z mesom, ker ima turizem pač svojo moč in zahteve. Mi pa smo postali zahtevni do sebe v letalu na jasnem nebu, mirno sedeči, kolikor se je le dalo. Na kraje pod nami smo se ozirali le nekateri, v Zagrebu in kasneje smo čutili posledice guganja na vodi in v zraku. Zdaj pa že sanjamo, kam bi šli v prihodnje, morda v druge države, kamor so šli iz nekega tozdka, vendar z napako popolne mirnosti, pa bi jim mi odstopili pol ducata glasnežev za noči, onim iz drugega tozdka, ki so šli na otoke pa normirce, da se ne bi razgubili v tri skupinice, mladi, zakonci na posodo in resni »jarmani«. Mnogi marsikaj vidimo v naravi, o umu in delu rok, nekim je izlet spomin in razvedrilo, drugim utopitev tegob v vinčku, vse to in še kaj. Izlet je v bistvu dobro zamišljen, kakšna senca pa mora biti. Vse gornje pa vzemite bolj za počitniško razvedrilo, za resnosti bo še dovolj časa. FRAN VODNIK delu na vsakih 100.000 izvršenih delovnih ur. Za ostale DO in TOZD tega podatka nimamo, kakor tudi ne še precej drugih, ki bi bili tudi interesanti za obdelavo. enotni metodologiji. Iz primerjalnih podatkov bi lahko tudi hitro ugotovili stanje varstva pri delu v posameznih TOZD in DO. Da pa bi bilo to izvedljivo predlagamo, da vse DO v bodoče izdelajo analizo po metodologiji, kot je bila uporabljena do leta 1978 ali pa njej podobna, za katero bi se morali skupno dogovoriti. Tako metodologijo še vedno uporabljajo DO PROMONT, EMOND in KLIMAT ter deloma tudi PMI. Zbirati nadaljne podatke iz teh analiz za te DO na tem mestu pa smatramo, da ne bi imelo prevelikega efekta. ANDREJ HUDOKLIN »Škoda, da fantje, ki se danes pritožujejo nad delom, ne vedo, kako smo delali mi.« »Dolgčas mi je,« je rekel naš upokojenec Pavel Škerjanec na vpra' sanje, kako se kaj počuti, zdaj ko bo kmalu dve leti v pokoju. prej. Takrat je še manjkalo monterjev za delo, ki ga je bilo treba opraviti.« Pa tudi opreme še ni bilo. »Triinšestdesetega leta smo dobili prvi dve režitki za vrezovanje navojev. Prej smo vrezovali vse na roko. No, prvo režitko je dobil najboljši, potem so jih počasi nabavili še za druge. Pa vse cevi in vse drugo smo na ramah nosili, ker ni bilo bagrov in dvigal. Koliko cevi sem znosil, ko smo delali reaktor v Nadgorici! Sem se počutil, kot da imam roke do tal. Ali pa, ko smo delali halo Tivoli za prvenstvo v namiznem tenisu in smo ugotovili, da je projektant narisal vodovod točno pod stopnicami. Seveda smo ga morali prestaviti za tri metre in smo kopali z lopatami po tisti ilovici. Še danes se spomnim, kako smo bili blatni. Začeli smo jeseni 1964, spomladi 1965 je bilo pa prvenstvo. Tam smo gor plačali. Zaslužili smo, ne rečem, smo si pa nakopali revmo. Ampak vodilni je bil, moram reči, dober možakar, Viki iz Dobrunj, mu je ime, kako se piše, sem pa pozabil.« Potem, proti koncu šestdesetih let je IMP nabavil orodje, in me- Pa greste kdaj na obisk k nekdanjim kolegom v O V? »Seveda jih hodim obiskovat, kaj 4>i jih ne. Z vsem sem na tekočem, kar se zdaj dogaja.« In kako vas sprejmejo? »Lepo, res lepo. Moj nekdanji šef, Zajc, mi je že večkrat rekel: »Pavle, škoda, da si šel.« Meni je pa tudi žal, ker smo se lepo razumeli. In tudi rečejo mi, naj le še pridem na obisk, ampak v Črnuče je daleč, pa ne morem tolikokrat, kot bi želel.« Tudi z zdravjem je imel težave. Mrežnica mu je odstopala in ta je bil razlog, da so ga leta 1978 potegnili iz montaže in ga naredili za šefa skladišča za material. Kaj pa spomini? Veliko jih je. »V Ljubljani ni stolpnice, da ne bi jaz delal na njej.« Ogromno, ogromno objektov se je nabralo od leta 1961 do 1978, ko je delal pri IMP kot monter. »Dela je bilo takrat več, nas pa manj. Oh, takrat je bilo dela, da smo kar noreli. Sem delal v Cerknici, pa še preden smo tam končali, je že prišlo pismo, da moram na hotel Toplice na Bled, od tam pa na reaktor v Nadgorico in tako kar na- hanizacijo in od takrat je montaža drugačna. »Ah, danes je pesem delati vodovod. Včasih me kar jezi, ko vidim, da se nekateri razburjajo na primer zaradi hrane. Le poglejte, kakšno jedilnico imajo v Promontu, pa se najdejo nekateri, ki se zmrdujejo, da malica ni dobra. Kaj smo pa mi jedli? Kruh z marmelado smo tolkli iz dneva v dan na gradbišču, včasih smo si pa na feldšmitni (poljski kovačnici) spekli kakšno klobaso. Danes pa monter, če mu ne dajo sobe v hotelu in ne vozijo malice na gradbišče, skoraj reče, da ne bo šel delat. Mi smo pa spali kar na stavbah, v kleteh, na modrecih, ki smo jih sami prinesli s seboj. Kar težko je o tem govoriti, ker kdor ni sam skusil, kakšna vlaga je na gradbišču, tega ne more razumeti.« Potem opozori: »Pa nisem nikomur nevošljiv. Časi se spreminjajo in prav je, da se razmere izboljšujejo in je delo vse lažje. Ampak škoda je, da ljudje ne vedo, kako je bilo včasih — potem se ne bi pritoževali nad tem, kar imajo, ker je stokrat boljše kot to, kar smo imeli mi.« Kaj pa vaši otroci, je kdo šel po vaših stopinjah? »Starejši sin se je izučil za že-lezostrugarja mlajši pa za trgovca. Sem ga nagovarjal, naj pride k IMP, pa ni hotel. »Oče, ne grem za inštalaterja, nočem biti umazan, kot si ti,« mi je rekel. »Danes mu je pa žal.« Zakaj? »Jaz sem popoldne še malo fušal, pa sem zaslužil. On bi pa lahko bil danes vodilni, če bi se bil izšolal in to bi mu že nekaj zneslo. Takrat, ko se je odločal, je pa rekel, da noče biti umazan.« Takole se je razpletal najin pogovor. Ampak še nekaj moram dodati, ker me je večkrat opozoril, naj nikakor ne pozabim: »Vsem se prav lepo zahvaljujem in upravi in kolegom, ker so se tako lepo poslovili.od mene, ko sem šel v pokoj. So mi naredili takšno zakusko, da je bila kot prava ohcet. Pa tudi denar so mi poslali. In časopis mi pošiljajo in tudi, kadar pridem na obisk so vedno tako prijazni z menoj.« Ko. je že odhajal po hodniku mi je Pavel Škerjanc še enkrat zabičal, naj na zahvalo sodelavcem nikakor ne pozabim. In nisem. LOJZE JAVORNIK 3000 planincev na Jelenovem studencu Panonija Z vlakom na planinski tabor Tradicionalni, dvanajsti tabor planinskih društev ljubljanskega območja so organizirali člani planinskega društva Kočevje, ki slavijo tridesetletnico delovanja. Med udeleženci seveda niso manjkali člani našega planinskega društva. Na taboru je bilo zares slovesno, saj so planinci z njim obeležili tudi štiridesetletnico ustanovitve slovenskih partizanskih brigad in devetdesetletnico Titovega rojstva. Večina ljubljanskih in grosupeljskih planincev se je v Kočevju pripeljala s posebnim vlakom. Tudi to je bila posebnost, saj »kočevar« že dolgo ne vozi več, pa smo ga planinci za to slovesno priliko spet obudili k življenju. V Kočevju nas je počakal napis »Dobrodošli«, pod njim pa predstavniki planinskega društva in delavska godba na pihala, ki nam je zaigrala za dobrodošlico. • Nič nismo čakali — razvrstili smo se za godbo, ki je igrala koračnice na poti skozi mesto. Domačini so hiteli na okna gledat, kaj se dogaja — nekateri še v pižamah (utrujeni od nogometnih prenosov?), vendar so takoj videli, kakšna slovesnost se dogaja. Iz mesta smo se napotili dobro uro daleč po gozdni poti do Jelenovega studenca, kjer je majhen planinski dom. Organizatorji so dobro vedeli, da oskrbniki ne bodo zmogli navala 3.000 planincev in drugih udeležencev, pa so poklicali na pomoč trgovce in gostince, ki so pod šotori ponujali pasulj, kotlete na žaru in tekoča okrepčila, da ni bil nihče ne lačen ne žejen. Tudi provizorično pošto so odprli za ta *dan na Jelenovem Studencu in poštarji so prinesli poseben žig, kar je bilo zanimivo celo za filateliste. Program je bil slovesen in pester. Govoril je predsednik medobčinskega sveta SZDL za ljubljansko regijo Emil Tomc, pela sta oktet Žarin in nonet Rog, plesala folklorna skupina iz Kočevja, da o recitatorjih sploh ne govorimo. Seveda ni manjkal niti predsednik Planinske zveze Slovenije Tomaž Banovec, ki je razdelil kopico priznanj in diplom zaslužnim planincem in planinskim društvom. Vreme je bilo — čeprav na pragu poletja — čisto aprilsko. Med potjo k Jelenovemu studencu nas je presenetila tudi ploha, vendar se je nihče ni ustrašil. Popoldne se je nekajkrat pokazalo tudi sonce, tako da je bilo vzdušje še bolj veselo. Večina planincev je skočila še na kakšno zanimivo točko, ki jih v bližini ne manjka. Največ jih je šlo v Ledeno jamo. Natanko ob 18. uri se je posebni vlak napotil nazaj proti Ljubljani. Lepo korakoma, vendar zanesljivo, smo prišli domov še ob pravem času, da smo se lahko jezili pred televizorji med tekmo naših s Španci. L: J. Razpis stanovanjskih posojil Na podlagi kreditne pogodbe z Ljubljansko banko Pomursko banko je v Panoniji na razpolago za razširitev stanovanjskih kapacitet in obhoVo stanovanj, in novogradnjo v individualni lasti 10,105.000 din sredstev. Sred-e stva so bila zagotovljena na podlagi vezave sredstev stanovanjskega sklada pri Pomurski banki. Po sklepu delavskega sveta so razpolagajoča sredstva razdelili 5 milijonov dinarjev za .individualno stanovanjsko izgradnjo in obnovo in nekaj več kot 5 milijonov dinarjev za nakup stanovanj v družbeni lasti. Tako so že kupili tri dvosobna stanovanja od Konstruktorjevega "tozda Pomurje na Lendavski cesti v novih blokih. V proslavo 35-letnice IMP se bodo vključili tudi naši planinci. S slikami želijo predstaviti svojo dejavnost. Za to pa potrebujejo pomoč vseh, ki imajo fotografije z izletov, pohodov in drugih planinskih akcij. Če imate zanimive fotografije, jih pošljite Borisu Čebularju v Skip. Zraven navedite podatke: Od kod je slika, kdo je na njej in kdaj je bila posneta. Vsem, ki bodo pomagali dokumentirati planinsko delovanje, že vnaprej najlepša hvala! Komisija za delovna razmerja pa je že razpisala natečaj za stanovanjsko posojilo in sicer^3,5 milijona za novogradnje in 1,5 milijona za obnovo stanovanj v lasti delavcev. Razpisana so tudi tri dvosobna stanovanja, ki bodo vseljiva v jeseni tega leta. Interesenti za stanovanjska posojila in stanovanja lahko vložijo prošnje s potrebnimi dokazili v kadrov-sko-splošnem sektorju delovne organizacije do vključno 17. julija 1982. V DO Panonija bodo tako razdelili letos osem družinskih stanovanj stanovanja potrebnim družinam. 5 stanovanj pa so že podelili v začetku tega leta, V soboto, 5. junija, smo se zbrali ob šestih na avtobusni postaji. Dvanajst nas je bilo. 7 avtobusom smo se peljali do Trojan, od koder smo se peš napotili na Limbarsko goro. Hodili smo po lepi gozdni poti, ki je obenem Transverzala kurirjev in vezistov NOV. /a kratek predah smo se ustavili v vasici Golčaj, ki je bila med vojno požgana in spomeniku Moravske čete, ki je bila med NOV izdana. Spočiti smo nadaljevali pot do Limbarske gore, kjer se odpre prelep razgled na Moravško dolino. Ob lepem vremenu pa se vidi tja do Grintavcev, Karavank in Julijcev. z Pot nas je z Limbarske gore popeljala proti Moravčam, kjer smo sedli na avtobus in se odpeljali domov. RUDI WAND Za zagotovitev potrebnih sredstev za stanovanjske potrebe delavcev v letu 1983 so odločali na seji delavskega sveta 8, junija 1982. Tako bodo ž Ljubljansko banko Pomursko banko Murska Sobota sklenili pogodbo o varčevanju z enkratnim pologom 700.000 din in dvanajstimi enakimi pologi po 350.000 din. Na podlagi kreditne pogodbe bo tako v letu 1983 na razpolago 7,1 milijona dinarjev. ANDREJ ZADRAVEC Ganljive besede in dejanja Zaboje kurimo po enkratni uporabi, podnevi svetimo počivajočim odlitkom u Solze ob zabojih pred kurilnico. Direktor poveljeval odvozi smeti. Na ladji opazke, doma nemarnost. Snažilka investirali za svojo metlo. Še danes mi je hudo, ker nisem mogel pomagati Osmanu, ko ji razkazoval velike, trdne zaboje, obsojene, da jih ogenj spremeni v pepel in dim in so tako končali svojo enkratno dolžnost —embalažo stroja. Strašno drago je, tovariši, to početje. Žaga, kla\ divo in žeblji bi pripomogli, da bi v uri dela prihranili za pol mej ivca. In če hi zraven med čn sečne plače srednje zaslužnega delavca. In če bi zraven med črpalke zatlačili tudi že enkrat odsluženi karton, bi spet imeli prihranek. Kako lepe so te želje z vizijo bodočnosti —ali kdo se bo z malenkostmi ukvarjat, lažje je razrezati veliko desko in napraviti IM 632,| standardni zaboj. Če obenem pomisliš na zimske ali pomladni tiala Tu "točj 1ZV02 narje , m Konv $egli dni, ko je omenjeni žalostni človek pustil v belem dnevu goreti številne žarnice, da so svetile počivajočim odlitkom, v opravičilo pa mu je, da ima še podobnih okrog sebe, pa je težko imeti idealno življenje in obnašanje. Tudi smeti so naša nadloga, pa so jih neki na metre visoko nalagali za delavnico na vpogled potnikom v vlakih in na cesti. To nesnago so videli vsi drugi, samo tisti ne, ki mu je dolžnost delati red v tovarni. Nihče ni nič naredil zoper smeli, pa so ljudje pobe-zali v direktorjevo osebnost, češ naj kaj stori. In je res ukrepal, _ _ smeti so znižati do metrske višine, potem pa za nekaj tednov spel dele; opešali, kajti kdo bi tiščal v higieno, ko se dohodek dobi tudi lake brez tega. Vendar pa je takale lagodnost slab znak reda in se je težko znebiti vtisa, da mnogi raje manj storijo kot pa več. Med take pa ne smemo šteti snažilke delovne skupnosti, ki si je same kupila omelo, da bi se noge uslužbenk ne zgubljale v smeteh, pa tudi smetišnice ni imela celo leto, in morda je še sedaj nima. Tako smo na pravi poti. Torej, vsi si delovna sredstva kupujte sami it[ spoznali boste, kako je ta posel spoštovanja vreden in tudi kakšne kaplje znoja prelijemo, če hočemo več narediti in tudi kaj prihraniti. Tako imajo prav tudi naši pomorski izletniki, ko so se jim do srca zasmilile steklenice, ki so jih na ladji metali v jašek, kar se ji v enem dnevu večkrat zgodilo. Zakaj teh steklenic ne oddajo ti pristanišču, je vprašanje zase, kot je za nas na službenem ali delovnem mestu z raznimi kotički vprašljivo to, zakaj toliko stekle- j . nicpodtaknemo vsepovsod, jih tu pa tam tudi namenoma razbi- j IZr jamo, kar se nekim zdi kar normalno. Tako se vedemo doma, rači drugje pa pripombe na podobno obnašanje. In kakšno oceno bi lrc si lahko prisodili za svojo dvoličnost? ^ Ko ob teh in drugih sličicah komentiramo svoje obnašanje na p°i različne načine, je v vsem tem skritega mnogokaj takega, kar I nam je odveč, v napoto, jezo, da naj bi vrag odnesel vse tiste, ki 10 ,eh povzročajo, kar nam ni všeč. Toda ob tem imamo napako, da 0r vani reali stoti stoti P< rezu Pri j ta n stoti kter gli r P, Zao< V slabo registriramo, sploh pa nam to že zadostuje, češ bodo il l|'ac drugi rešili tisto, ki nam gre na živce, važno je, da smo to videli, ZV: povedali, ali pa tudi to ne. Toda ali je res povsem zunaj naših j **a' moči, spremeniti katerega odzgoraj navedenih primerov in mar- sikaterih drugih, podobnih. Najbrž bo le treba mnogo bolj gle- dati in tudi kaj narediti v našo skupno korist. "Uj FRAN VODNIK Julija na Kepo, avgusta Triglav in Marmelada 22. julija se bomo povzpeli na Kepe. Tu je vsem poznano, da ni posebno težka tura, vendar moramo biti previdni. V zvezi s Kepo dobite zainteresirani planinci navodila pri poverjenikih. Zvedeli boste čas odhoda in zbirališče. • Važnejši je pohod na Triglav, ker je tradicionalen, poleg tega pa se ga udeleži vedno čez 100 ljubiteljev planin. To so največ novinci, ki gredo prvič z nami pozdravit našega očaka, kajti šele v trenutku, koga osvojiš, po starem izreku, postaneš pravi Slovenec. Tu bi rad opozoril na dvoje: Ne hodite v hribe z novimi čevlji, ker smo imeli že nekaj primerov, da so dekleta (na žalost so vedno z njimi problemi), imele čez cel podplat en sam žulj. Tudi ni dobro imeti sposojenih čevljev. Za oba primera velja pravilo: Čevlje prej razhodite! Kdor želi na Triglav, naj se javi svojemu poverjeniku in plača prispevek 200,00 dinarjev. V to ceno je vračunano: — Prevoz z avtobusom. — Dve enolončnici: prva na Kredarici, druga v koči pri Triglav-, skih jezerih. — Dva do tri čaje. Opozoril bi tudi, da smo imeli primere, ko so neodgovorni planinci zavajali svoje sodelavce, da so reveži nosili s seboj celo menzo in so pod težo hrane omagovali. Vsak pozna sebe, koliko poje, toliko naj vzame s seboj. Poleg tega so naše koče zelo lepo oskrbovane in tudi ne pretirano drage. Kar se obleke tiče, imejte s seboj perilo, da se boste lahko preoblekli, če boste prepoteni. Predvsem pa, če vam karkoli ni jasno, vprašajte poverjenike, ki vam bodo dali dobra navodila! V orientacijo vam povem še sledeče: Odhod bo 6. avgusta ob 6. uri zjutraj izpred naše uprave IMP na Titovi 37. Potem gremo istega dne do Kredarice, kjer bomo prenočili. Drugi dan, to je 7. avgusta, gremo mimo Doliča, Triglavskih jezer, do koče, kjer bomo prenočili. Toda preden bomo šli spat, se opravi še najbolj zanimivo' delo, to je KRST" za vse tiste, ki so prvič osvojili Triglav. To je vedno najbolj zabavno in mi stari »mački« se res malo izživljamo nad novinci, ki jih rabelj malo razkuži po zadnji plati. Naslednji dan pa krenemo v dolino, tako da bomo ob 16. uri krenili iz Savice domov in bomo 8. avgusta okrog 18. ure v Ljubljani. - ROK ZA PRIJAVE JE 1. AVG.UST, da bomo lahko organizirali prevoz. Kasnejših prijav ne bomo upoštevali. Tudi, tistih ne bomo vzeli, ki bodo prišli neprijavljeni 6. avgusta pred upravo in hoteli z nami. Oprostite, red mora biti, kajti organizirati moramo vodniško službo, to pa ni tako enostavno. • Vrh naših izletov pa bo izlet na Marmelado.Ta izlet je bil podrobno opisan v zadnji številki našega Glasnika. Poudaril bi samo to, da smo se na zadnji seji upravnega odbora domenili, da sprejema prijave ROBERT KASTELIC ha Trati, servisna služba in to do 18. 7, 1982, s pologom L000,00dinarjev. Ker je ta izlet zelo zahteven, se držite prijavnega roka, za navodila pa se tudi obrnite na svoje poverjenike, ki so v tozdih. Planinski pozdrav! BORIS ČEBULAR ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠP^ id Šah: Presenetil je ISO V soboto, 5. junija, je bil v Mariboru na tozdu Montaža Maribor turnir v šahu med tozdi IMP. Zbralo se je sedem ekip in doseglo naslednje uvrstitve: 1 L TOZD ISO Slovenske Konjice (20 1/2 točk) 2. TOZD EKO Ptuj (17) 3. TOZD LIVAR Ivančna Gorica (12 1/2) 4. TOZD MM Maribor (12) 5. T OZD TEN Ljubljana (10 1/2) h. EDO TlO Idrija (7 1/2) 7. EDO KLIMAT Ljubljana (4) Čestitke prvakom za leto 1982! Zbrali so trenutno najboljšo ekipo in prijetno presene- tili. Na drugem mestu so zmeraj dobri Ptujčani. Livar iz Ivančne Gorice je drugo prijetno presenečenje med našimi šahisti. Za negativno presenečenje so poskrbeli Mariborčani, sicer petkratni prvaki SOZD IMP v šahu, s svojim četrtim mestom! Organizacija tekme je bila zelo dobra in je zadovoljila vse udeležence. Redni spremljevalci šahovskih tekem v sozdu IMP bodo takoj opazili zelo malo število udeleženih ekip. Razlog za to je verjetno poletni čas, prepozen za takšne tekme. Organizatorji tekem po panogah bi morali v bodoče bolj skrbno izbirati termine. LJUBOMIR PUŠKAŠ 3. TOZD " MONTAŽA KOPER (1548 kegljev) 4. TOZD TRATA AVTOMATIKA 5. TOZD OGREVANJE VODOVOD 6. TOZD ISO Slovenske Konjice 7. 'DO KLIMAT 8. PMI Maribor 9. ELEKTROKOVINAR Ptuj 10. KLIMA Celje, DSSS 11. TOZD ELEKTRO-MONTAŽA 12. TOZD TEN TELEKOMUNIKACIJE 13. TOZD PROJEKTI BIRO Vti Najuspešnejši posameznik fj moških je bil tov. Koštamajj celjske Klime s 432 podrt'n keglji, drugi tov. Škerjanc W — avtomatika, fretji tov. Gtc Ten — energetika. Med ženskami je bila naj spešnejša tov. Grčar DS SoZ( 327 podrtimi keglji, druga Pumpčec Trata — avtomatika tretja tov. Nunsdolfer Monta Koper. . IZTOK RIHTV Livar zmagal v Kopru Nogomet: 1. Klima Montaža Organizacijo drugega turnirja v malem nogometu za preb®^ pokal DO Promont, je letos prevzel tozd Montaža Koper. Izv , odbor osnovne organizacije sindikata je za pripravo in izpeljavo „ nirja zadolžil osnovno organizacijo ZSMS koperskega tozda Mon( C 26. junija so se s tekmami v malem nogometu končale športne igre med tozdi IMP. Tekmovanje v malem nogometu je organizirala delovna organizacija Klimat na igrišču železničarskega športnega društva v Šiški. Klimat je poslal pismena vabila vsem IMP-jevim tozdom. Prijavilo se je 18 nogometnih ekip, prišlo pa jih je dvanajst, ki so se razvrstile takole: L KLIMA MONTAŽA 2. MONTAŽA MARIBOR 3. TEN ENERGETIKA 4. ELEKTROKOVINAR Ptuj 5. KLIMAT 6. ELEKTROMONTAŽA 7. BLISK 8. ITAK 9. PROJEKTIVNI BIRO 10. TEN-TELEKOMUNI-KACIJE 11. DVIGALO 12. EKO AVTOMATIKA Prve tri ekipe so dobile pokale in diplome. IVAN KOLIN Celjani zmagali v kegljanju Organizacijski odbor je razpisal turnir za 12. junij 1982 v Kopru. Na razpis se je prijavilo osemnajst ekip, katerih vodje so bili vabljeni na žrebanje, ki je bilo 3. junija v prostorih Montaže Koper v Izoli. Udeležili so se ga predstavniki družbenopolitičnih organizacij v tozdu in vodilni delavci, medtem ko se žrebanja niso udeležili vabljeni vodje ekip. Glede na številčnost prijavljenih ekip, se je organizacijski odbor odločil za izločilni sistem tekmovanja na dveh igriščih. Iz bobna je žrebal pred kratkim upokojeni vodilni monter tozda Montaža Koper, Pavel Miklavčič. Po finalni tekmi "med Promont TOZD Klima mo)1 in DO Livar Ivančna Goric3j korist DO Livar, je športni