188
Podučne stvari.
Slovenci, posebno kmetje, bodite bolj pazljivi
pri volitvah!
Dokler je v naši ljubi Avstriji vladal absolutizem, to je, presvitli cesar sam s svojimi ministri, ni nam bilo treba nobenih volitev poslancev v deželni ali državni zbor, al vse drugače je pa zdaj, odkar se je presvitli cesar Ferdinand I. samovladarstvu odpovedal in nam ustavo ali konstitucijo podelil, reksi, naj se ljudstvo vlada samo po svojih zastopnikih.
Da se pa ta cesarjev blagodušni sklep spolnuje, treba, da so volitve. One so ustavnemu življenju glavna podlaga.
Pa mi morebiti kdo poreče: kaj bomo zmirom volili, vsaj bilo je poprej boljše ko zdaj, dokler nismo imeli nobenih volitev.
Predragi mi rojaki! tudi jaz bi to kmalu pritrdil; a vendar le počasi, da se v govorjenji ne prenaglimo. Kdo je pa tega kriv, da se nam čedalje slabeje godi? Jaz bi rekel, da večidel mi sami, ker premalo cenimo
Tažnost na volitev, — ker je nam vse eno, ali je tujec ali potujčenec, to je, nemškutar nas odbornik ali poslanec. Vsaj menda veste po skušnjah, koliko zlega so nam taki zastopniki že na glavo nakopali. Tu pa ne govorim samo o poslancih državnega zbora, kjer smo zadnja leta včasih brali take govore, da so nam lasje po konci stali, ne rečem to ravno od vseh naših poslancev, ampak druzih o velikonemškutarjev, našim maionemskutarjem po vse v tem podobnih, da gorijo le za Nemčijo, brezver-stvo na svoji zastavi nosijo itd. Saj imamo na izbiro domačih domoljubnih mož zadosti, ki bolj poznajo potrebe naše. Pa je tudi za slovensko deželo sramotno, da nas taki ljudje komandirajo. Resnica je, kar je nek pameten mož rekel: „kakoršni poslanci, takošne postave, — kakoršne postave, taki davki."
Toraj če še srečno v prihodnje kakoršne koli volitve doživimo, nikar teh mojih besedi ne prezirajte, dragi rojaki! Redar pride čas volitve, stopimo vsi ponosno kot hrabri vojaki na volišče , in pokažimo, da smo vredni sinovi naše matere Slave. Ne dajmo se pre motiti od nikogar. „Zmaga mora biti naša" — naj je vaša  beseda.
,,Po njihovih delih jih boste spoznali", je rekel naš Izveličar, toraj denite vsacega na drobno rešeto, predno mislite voliti.    Ce se vam  kak   nemškutar   vsiluje,   vedite ,   da ne  bo za nas delal,   sicer ne bi na slovenski zemlji   nemčurske   krame   prodajal;   le   hitro   odpravite od sebe vsacega,   od  katerega veste, da pri vsaki  priložnosti duhovne zaničuje in malo ali  nič ne drži  cerkvenih obredov 5 ne dajte mu glasu, od njega imate malo dobrega sadu pričakovati.    Kdaj ste   li   slišali,   da  po maranče rastejo   iz   osata,   ali grozdje   iz trnja? — na kratko rečeno: volite tako, da ostanete vi gospodarji na domačih tleh.    Poglejte   le   Magjare — vsaj tega naroda je malo, če se ne motim,   le kake 4 milijone,  — pa vendar zdaj Avstrijo tako komandirajo, da še Nemci morajo   po   njihovi   piščali   plesati.    Ali   so pa Magjari tako   izobraženi   in učeni, da Avstrijo komandirajo? — ne!   svet od tega nič ne ve; — ali so tako bogati,   da so Avstrijanci reve proti njun? — tudi ne; vsaj vemo, če je le eno leto letina doli prav slaba,   da   jih   tarejo nadloge.    Al ponosni so na   svojo  narodnost,   ki  je ne prodado za noben denar; gorje Magjaru, ki bi  magjaf-stvo zatajil!    To, edino to dela jih  močne,  vsaj močne na videz, dokler jih Avstrijski nemčurji podpirajo.
Kaj nam pomaga, če samo tožimo čez slabe čase vzrokov pa ne odstranimo, ki nam delajo slabe čase? — podobni smo tistemu evangeljskemu hlapcu, kateremu je Bog talent dal, pa on ga v zemljo zakopal. Delajmo pridno in trdimo se vsak po svojem stanu, gospod s peresom, kmet pa z drevesom, zraven tega pa svoje dolžnosti do Boga in bližnjega natanko spolnujmo. Ako se ravnamo po tem, pričakovati smemo boljših časov, in zasijalo nam bode milejše solnee ravnopravnosti.
To vam kmetom povć kmet, ki, ko je drevo z rok djal, prime za „Novice", da se poduči, kaj se po svetu godi o kmetijskih pa tudi o druzih rečeh, ki nazadnje ravno tako kožo kmetovo zadevajo kakor kožo gospoda'                                                          M. Ilovar.
i
189