Leto XXI.
TRGOVSKI LIST
Številka 75.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za 'it leta 90 din, za 'h leta 45 din, mesečno 15 din; za Inozemstvo: 210 din. — Pia- v
m um se v Ljubijam. Časopis zb trgovinof industrijo, obrt in denarništvo
Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. - Tel št 25-52.
llHaia mk Ponedeljek,
KPdiCS .redo In petek
Ljubljana, petek 4. februarja 7938
Cena po“me*nl VSO
VCfI«I številki din * 30
Zadošienie tihim delavcem!
Kljub vsem neprijetnim razmeram se je pri nas vendarle tudi marsikaj doseglo. Doseglo pa se je le po zaslugi onih naših tihih in skromnih delavcev, ki opravljajo po deželi, v mestih, trgih in vaseh nehvaležno delo kulturnih, gospodarskih in socialnih delavcev. To so oni ljudje, ki so skoraj pri vseh narodnih društvih, ki opravljajo leto za letom predsedniške, tajniške ali blagajniške posle, ki žrtvujejo za ta društva ves svoj prosti čas in navadno še ves preostanek svojih dostikrat mi-zernih plač in ki za vse to svoje delo ne žanjejo nobene hvaležnosti, temveč doživljajo le prepogosto hude neprijetnosti, če ne celo preganjanja.
Ti tihi delavci na deželi in v mestih so oni živi studenec, ki daje naši kulturi vedno nove sile in ki daje tudi naši narodni zavesti vedno novo oporo. Kje bi bili že mi, če ne bi ti nad lihi delavci stali ob vsaki nezgodi kot skala, ob katero se naslanja morala naroda in ljudstva.
Vse, kar smo dosegli, se moramo zahvaliti predvsem tem našim tihim in skromnim ljudem, ker ti so bili tudi oni, ki so držali naše voditelje, kadar so ti nastopili z novim programom in novimi mislimi.
A za te naše zaslužne tihe delavce se prav za prav nič ne stori. Samo pričakuje se od njih, da bo njih dobra volja neizčrpna in da bodo še naprej delali in se žrtvovali za celoto. Toda tudi največji idealizem ni brezmejen in tudi najboljša volja enkrat usahne. Prav gotovo pa usahne, če človek vidi, da se povsod dela napačno, da ves njegov napor za napredek nima haska, ker se ne upoštevajo njih iniciativni predlogi, temveč se delajo že stokrat dokazane napake še nadalje.
Kakšna težka razočaranja so n. pr. morali doživeti oni, ki delajo za napredek naših kreditnih zadrug! Vse, kar so predlagali, je ostalo nerešeno, kar pa so odsvetovali, to se je zgodilo. Čudež bi bil, če bi kljub temu delali z isto vnemo ko nekoč! Ali naši tihi delavci za dvig tujskega prometa, za razširjenje slovenske knjige, za gospodarski napredek naroda? Koliko težkih razočaranj so doživeli in kako malo vzpodbudnih dogodkov! In zato so naši tihi delavci popustili in zato nima nase kulturno življenje več tistega ognja ko nekdaj!
Povrhu vsega pa so bili ti tihi delavci, ki so večinoma vsi navezani na stalne mesečne dohodke, udarjeni še pri svojih mesečnih plačah. S skrbjo za vsakdanji kruh pa se ne more požrtvovalno delati za druge. Tako smo prišli danes do tega, da se je zmanjšalo število naših tihih delavcev in da se to že občutno pozna na vseh poljih javnega, kulturnega in gospodarskega dela.
Zato dajte že enkrat vsaj skromno zadoščenje našim tihim delavcem! Če bi ti le enkrat videli dokaze, da se je začelo bolje in več delati, s kako novo vnemo bi prijeli za delo. če bi videli, da dela osrednja uprava dobro, da se vsako leto nekaj pozitivnega stori za splošni napredek, da smo eno leto rešili problem naših bolnišnic, drugo leto naših cest, tretje leto
naše univerze, četrto leto našega tujskega prometa itd., kako bi narasla njih volja za najbolj altruistično delovanje!
Tega zadoščenja pa naši lihi de-iavci ne dobe in zato se mora manjšati njih idealizem, zato njih sodelovanje pada. In ni sile, ki bi le ljudi tnogla nadomestiti. Tudi če bi bil v vsakem kraju nastav-
ljen drž. uradnik kot tajnik narodnih društev, ne bi ta tajnik niti primeroma tega dosegel, kar so dosegli naši tihi delavci. Kajti oni so ustvarjali novo razpoloženje, budili so nove sile, ker so bili del svoje okolice, ne pa od zunaj ■puoosounm tus>||j luajjAnjsod Prostovoljno delo daje vedno lepše rezultate kakor prisilno.
Skrajno napačno je zato, če se omalovažuje mnenje javnosti, ker se na ta način izločuje dragoceno sodelovanje javnosti in vseh onih tihih delavcev, ki so vzbudili našo nacionalno zavest, ki so bili podlaga vsega kulturnega in gospodarskega napredka, ki so bili stebri našega narodnega življenja. Kam bomo prišli brez njih dela?
Ali bodo vsi pro
Monopol državne tiskarne se mora prepovedati
V Osijeku, Sarajevu, Zagrebu, Ljubljani in v drugih mestih Jugoslavije so ne le tiskarne, temveč vse gospodarske organizacije soglasno odklonile nameravano uredbo o monopolu, ki ga naj dobi drž. tiskarna v Beogradu. Pa ne samo delodajalske organizacije, tudi delavske so se odločno izjavile proti tej uredbi, kakor dokazuje izjava grafičnega delavstva. More se reči, tla so se vsi kraji izven Beograda, tudi srbski in srbijanski izjavili proti temu. da bi se podelil drž. tiskarni v Beogradu monopol. Pod vtisom tako splošnega odpora javnosti bi pač človek pričakoval, da bi očetje predlagane uredi.e lo že spmi umaknili. Toda slabo pozna naše razmere, kdor bi kaj takšnega mislil. Kajti ne samo, da predlagatelji uredbe niti ne mislijo na umaknitev uredbe, temveč celo trdno računajo s tem, da bo ta že s finančnim zakonom uveljavljena. Kaj briga te ljudi ves protest javnosti,
To se mora zgoditi, pa bodi, kar kol i!
Mislimo in upamo, da naši odločujoči ljudje vendar nimajo smisla za takšno
Do silno težkih razmer bi namreč prišli, če bi javnost prišla do prepričanja, da se njeno mnenje sploh ne upošteva, če je v nasprotju z mnenjem nekaterih,
..	'	Vsako
sodelovanje z javnostjo bi bilo na ta način preprečeno. Država pa vendar potrebuje sodelovanje javnosti, saj mora za vsako pomembnejšo stvar apelirati na javnost in jo klicati k sodelovanju. Bilo bi zato skrajno nemodro, če bi se zaradi udarila po glavi vsa javnost. Monopoliziranje tiskovin in šolskih pripomočkov pa bi pomenilo, udariti javnost po glavi.
Bojimo se, da kljub vsem nujnim argumentom, ki govore proti monopolskim pravicam drž. tiskarne, le ne smemo preveč optimistično presojati vpliv javnosti. V Politiki« z dne 3. februarja 1938. je namreč izšel članek, v katerem se poroča o monopolnih pravicah, ki jih bo dobila drž. tiskarna s finančnim zakonom, kakor o že čisto gotovem dejanju. In beograjski list navadno pravilno tolmači mnenje onih ljudi, ki vedo, kaj se v Beogradu pripravlja.
Zato smatramo za nujno potrebno, da še enkrat prav resno svarimo, da bi se razširile monopolne pravice drž. tiskarne in uveljavila predlagana uredba, ker bodo učinki te uredbe precej drugačni, kakor pa skušajo dopovedati njeni očetje.
Ti namreč zagovarjajo predlagano uredbo tudi s tem, da bo drž. tiskarna na podlagi svojih novih monopolskih pravic mogla izdajati in tudi izdajala knjige ko zasebna podjetja. Nasa knjiga da bi postala
potem ljudem bolj dostopna. Ta argument pa je Čisto prazno upanje, temveč bo nasprotno zaradi monopola drž. tiskarne naša knjiga nazadovala. Vsak monopol izločuje konkurenco, kjer ni konkurence pada kvaliteta, če pa pada kvaliteta, potem pada tudi zanimanje za blago.
Dosedanje izkušnje nas tudi uče, da bo tako. Ali so bili šolski zvezki cenejši prej, ko so jih izdelovala zasebna podjetja ali sedaj, ko jih izdeluje državna tiskarna? Odgovor je nedvomen, da preje!
Ali so bili šolski zvezki prej boljši ali so sedaj? Tudi na to vprašanje odgovarjajo vsi strokovnjaki soglasno, da so bili šolski zvezki zasebnih podjetij boljši! Pred kratkim smo čitali celo v Slovencu« dopis šolnika, ki naravnost pravi, da so učitelji v zadregi, ker ne vedo, kako bi opravičiti pred učenci razne napake v zvezkih. Sami zahtevajo strogo red od učencev, istočasno pa dajejo v roke zvezke, ki so polni napak. Kako naj to nasprotje vpliva na učence!
In kje naj najdemo človeka, ki bi bil tako naiven, da bi drž. tiskarna v Beogradu izdajala slovenske knjige cenejše in enako kval Petne ko slovenska založba!
Monopol drž. tiskarne ne bo kulturi v korist, temveč v škodo,, ker še nikjer in nikoli ni kultura cvetela od monopolov. Sicer pa je tudi namen monopolov čisto drugačen
in samo nad vse značilno je, da se propagatorji monopola za drž. tiskarno sploh ne upajo povedati, za kaj jim v resnici gre!
Storjena je bila velikanska napaka, da se je zgradila oz. se gradi velikanska palača drž. tiskarne v Beogradu. Za	ljudi	v Beo-
gradu je morda res zanosna misel, da bo v Beogradu največja tiskarna na Balkanu. Za davkoplačevalce, ki morajo	plačevati,
pa je stvar čisto drugačna in ti nimajo nobenega vzroka, da bi bili na to	ponosni.
Če je bila že enkrat napravljena napaka, naj bo zaradi te napravljena še nova! Če je že dokazano, da je bilo napačno reči »A«, ali naj se sedaj res reče še bolj napačni »B«? Ali nam je res zmanjkala vsaka razsodnost?
Ze smešno pa je, Če se govori, •da treba dati drž. tiskarni monopol, ker je bila ustanovljena že leta 1831. Imamo dosti starejših tiskarn, ki imajo poleg tega brez vseh mo-impolskih pravic večje zasluge za napredek narodne kulture kakor pa drž. tiskarna v Beogradu.
Predlagana uredba o drž. tiskarni se zato mora umakniti, ker je nesprejemljiva in v škodo ne le prečanskim krajem, temveč tudi tiskarnam v Srbiji in Beogradu. Ne otežujmo svojega narodnega gospodarstva še z novimi monopoli, saj nas že sedanji zadosti težko obremenjujejo.
Težave pri izvozu izdelkov do	matih
Stremljenja posameznih držav po gospodarski osamosvojitvi se odražajo tudi v borbah za uvoz in izvoz. Razumljive so velike borbe težkih industrij z mogočnim kapitalom in večinoma gre borba okoli tega. Zato ni nič čudnega, če se na majhnega človeka pri tem pozabi. Le na la način je razumljivo, zakaj ne moremo dobiti niti skromnih kontingentov za razne izdelke domačih obrtov kakor na p d mer: preproge, čipke, vezenine, suha roba in zobotrebci, ki so bili še nedavno prav pomemben izvozni artikel, danes pa se ta panoga domačega obrta obupno bori za svoj obstanek.
Potrebno bi bilo, da se za izvoz in kontingente pobrigajo v prvi vrsti naše gospodarske korporacije in nalože lo skrb delegatom, ki vodijo v imenu države gospodarska pogajanja - inozemstvom. Včasih bi se brez dvoma dalo nekaj doseči, ali le redko pridejo izdelki domačih obrtov v debato. Dalje bi bilo potrebno, da se pri oficialnem prijateljstvu s kakšno drža'-'1 pogleda tudi na praktično prijateljstvo. Z Nemčijo smo veliki prijatelji, vendar ne moremo tja uvoziti naših Čipk, dasi jih
nemški trgovci nujno potrebujejo in nujno zahtevajo.
Kaj delajo naši trgovinski atašeji pri poslanstvih in konzulatih? Nikakor se ne moremo zadovoljiti z vedno istimi odgovori: »Ni mogoče ničesar doseči.« Nimajo potem prav nobenega pomena za našo državo, če ne pokažejo uspehov.
Nadalje otežkoča izvoz domačih izdelkov plačevanje. Domačih obrtov ne podpira težak kapitalizem, ampak posamezni trgovci in šibko fundirane zadruge, ki ne morejo čakati po leto dni na denar, ki pride skozi več rok precej manjši v roke odpošiljatelja. Mogoče hi se le našel kakšen prikladnejsi način plačevanja. V teku je tudi akcija med posameznimi državami, da se carina na ročna dela, Če že ne ukine, pa vsaj globoko zniža. Danes gledati le s fiskalnega stališča na ročna dela, ki jih izdelujejo preprosti ljudje na deželi, pač ni več primerno in ne kaže dovolj uvidevnosti proti socialno najšibkejšim slojem.
Državne finance pa prav gotovo ne bi izgubile ravnovesja, če se omogoči v eno in drugo državo uvoz za nekaj desettisočev dinarjev, ne pri nas in ne drugod.
Ponovno prosimo, da vzamejo zadevo v pretres naše gospodarske korporacije, oblasti in slednjič tudi gospodje poslanci zlasti onih pokrajin, kjer so domači obrti še ohranjeni.
Vse potrebne podatke in informacije vam daje drage volje na razpolago uredništvo našega lista.
B. R.
Kako dvigniti tuiski promet J
»Trgovski list« posveča tej zlasti za Slovenijo važni gospodarski panogi posebno pozornost. V teku poslednjih let smo imeli priložnost čitati v »Trgovskem listu« nešteto člankov in nasvetov. Dali so našli na odločujočih mestih potrebno upoštevanje in odziv, o tem ne bom razpravljal na tem mestu, temveč hočem opozoriti le na nekatere prav otipljive hibe in napake, ki jih je lahko opazil vsak letoviščar.
V sezoni so naša letovišča na gor. Jadranu preplavljena z vabili, letaki in plakati, s katerimi se propagira obisk Reke, Opatije Postojnske jame, celo Benetk itd. Nehote dobiš vtis, kakor da je naša največja skrb, da opozorimo naše domače in tuje goste na letovišča za mejo. In rezultat te naše propagande za tuja letovišča tudi ne izostane. Parnik za parnikom, avtobus za avtobusom in nešteto osebnih voz vozi izletnike čez mejo. Ko pa se vrnejo, pripovedujejo in nevede, največkrat tudi nehote agitirajo z najbolj enostavnimi, to-’ tembolj prepričevalnimi sredstvi — proti našim letoviščem. Tako govore: Dnevna oskrba, ki stane pri nas 50 do 75 din in v boljših hotnih še znatno več, znaša tam le 20 do 30 lir, kar bi bilo naših 45 do G5 din. Nadalje pripovedujejo, da so tudi drugi predmeti, posebno sadje, neprimerno cenejši, kakor pri nas. Saj stanejo na Reki fine breskve in drugo žlahtno sadje le 2 liri kg — čez' most na Sušaku in v drugih naših letoviščih pa 14 do 16 din. Posledica je, da se gostje selijo in prebijejo polovico ali večji del počitnic namesto pri nas — za mejo.
Iz tega sledi: Manj reklame za tuja letovišča, več pozornosti in skrbi gostom letoviščarjem in znosne cene! Tudi naša letovišča se morajo ozirati na cene, ki veljajo v krajih njim neposredne bližine, če ne — bo vsa naša draga tuj=on propaganda bob ob steno.
Pri tej priliki naj omenim še nek" drugo napako v našem tujskem prometu, ki je tudi mogoča samo pri nas. Slučaj me je zanesel v Krapinske Toplice v Hrv. Za-go’ju. V ogromnem zdraviliškem domu, ki daje uteho vsm gostom Toplic, so vsi hodniki stopnišča itd. obloženi s propagandnimi slikami za poset avstrijskih mest, letovišč in kopališč. V vsem poslopju pa ne najdeš niti sledu o kakih propagandnih slikah za poset našega Jadrana, kaj šele slovenskih kopališč kakor je Rogaška Slatina, Radenci, Bled ild. ali gorskih letovišč.
Ne vemo, da li je to krivda uprave kopališča, vsekakor pa je dokaz pomanjkljivosti in skrajne malomarnosti naše tujsko prometne propagande. Takih toplic-ko-pališč in letovišč je najbrže še več v naših krajih in je skrajni, čas, da se taki vnebovpijoči nedostat-ki še pred pričetkom sezone odpravijo.	N-k.
Dr. Milan Hodža — šestdesetletnik
Dne 1. februarja je praznoval predsednik čsl. vlade dr. Milan Hodža svojo šestdesetletnico. V redki enodušnosti so se na Češkoslovaškem spominjali z vsem priznanjem listi vseh političnih grupacij ter pri tem naglasili velike zasluge, ki si jih je pridobil za Češkoslovaško in za slovanstvo dr. Milan Hodža kot politik, časnikar in državnik ter vedno zvest in ne-omahljiv narodni borec.
Z vsem priznanjem pa je proslavilo jubilej dr. Hodže tudi jugoslovansko časopisje, saj je bil dr. Hodža pred vojno tudi poslanec Jugoslovanov v budimpeštanskem parlamentu ter se z vnemo boril tudi za naše nacionalne ideale.
Gospodarski ljudje pa praznujejo jubilej dr. Hodže tudi zaradi njegovega dela za ureditev in obnovo gospodarskega življenja v Podonavju.
Na višku uspehov in trdnih zaslug praznuje dr. Hodža svoj jubilej in vsi želimo, da bi mu bilo dano še mnogo let, da bi enako uspešno in srečno deloval v korist svojega naroda, Podonavja in slovanstva.
Na mnoga leta, dr. Milan Hodža!
ki da ga je pisal direktor Bafe Tomo Maksimovič prof. dr. Bajki-ču, kako da bi prišla tovarna v Borovem na nedovoljen način do odobrenja za otvoritev tovarne usnja. To pismo pa so poslali Batini konkurenti in falzificirali podpis g. Maksimoviča. Tako trdi oglas »Javnosti«.
Tudi nova vrsta davka
Predilnice v dravski banovini so začele te dni presti domači bombaž iz strumiškega okraja, ker so po uredbi z dne 9. septembra 1936 uvozniki tujega bombaža dolžni odkupiti ves domači bombaž, ki je sposoben za industrijsko predelavo. Ceno domačega bombaža določita sporazumno kmetijski in trgovinski minister. Ta cena sme biti do 50% višja, kakor pa je bila povprečna cena na newyorški borzi v preteklem letu. Tako je bila cena določena na 17‘50 din za kg, kar pomeni, da je naš domači bombaž za 115% dražji ko ameriški, ki je poleg tega po kakovosti boljši. Zaradi dobre cene je bilo posejano z bombažem v letu 1937. 3000 ha, to je za 1500 ha več kakor v leti
1936.	Gojenje bombaža je pri nas silno rentabilno, od česar ima dobiček samo Južna Srbija, ker drugod bombaž ne uspeva tako dobro. Sodijo, da bodo dobili sadilci bombaža na leto okoli 80 milijo nov dinarjev. To prisilno plačevanje višje cene za bombaž je tudi svoje vrste nov davek, ki ga slučajno zopet plačuje Slovenija v največji meri, od česar pa ima tudi slučajno glavni dobiček Južna Srbija.
Nove orientacije v Podonavju
Zaradi vedno ožjih gospodarskih stikov Nemčije in Italije z Romunijo in Jugoslavijo so v Avstriji močno vznemirjeni. Avstrija je navezana na izvoz ter zlasti tudi na izvoz v Jugoslavijo in Romunijo. V zadnjem času pa ne daje Romunija Avstriji več zadostnih uvoznih dovolitev za uvoz prediva ker namerava tega uvažati v večji meri iz Italije. A tudi Nemčija izpodriva vedno bolj avstrijsko blago na južno-vzhodnih trgih Evro pe. Zaradi odprave preferencialov pa se manjša tudi trgovina Avstrije z Italijo. V podobnem položaju ko Avstrija sta tudi Češkoslovaška in Madžarska. Zalo se opa ža v zadnjem času med temi tre mi državami vedno močnejše stremljenje za čim večjim gospo darskim sodelovanjem. To strem Ijenje podpira tudi Francija, ki ne vidi rada, da Nemčija vedno bolj prodira v južno-vzhodne kra je Evrope.
Kako ceni Bata slovenske liste
Te dni so izšli v —eh jugoslovanskih listih veliki oglasi Bafe »Javnosti«. V teh oglasili pripove duje »Bafa« o falzifikatu pisma
Ne zanima nas tu oglas sam, temveč naslednje dejstvo. V srbskih listih je izšel namreč ta in-serat Bafe na celi strani, prav tako tudi v hrvatskih listih, le v slovenskih listih je izšel inserat samo na polovici strani. To dokazuje, da se Bafi ne zdi potrebno, da bi dal slovenskim listom prav ta-
ko velik inserat ko srbskim in hrvatskim. Pa ne da bi hotel Bafa reči s tem, da so slovenski listi za polovico manj vredni kakor srbski in hrvatski?
Mislimo, da ne bi bilo napačno, če bi 'lovenski listi sami poskrbeli, da se to vprašanje pravilno razčisti.
Konec neenakostim
Konsumne in nabaviialne zadruge ubiiaio
trgovino
Cas je, da zopet spregovorimo delu konsumnih in nabavljalnih zadrug in njihovih privilegijih, ker se je izkazalo, da so ostale prazna obljuba napovedi zagovornikov novega zadružnega zakona, da bodo odslej vse zadruge postopale popolnoma korektno, to je da bodo občevale samo s člani in da tudi njih privilegiji ne bodo več boleli trgovcev. Toda kljub novemu zadružnemu zakonu se azmere niso niti najmanj spremenile in tako čitaino v »Jugo-slavenskem Gvoždjarju« naslednji tanek:
»Konsumne in nabavljalne zadruge so prizadevale trgovskemu stanu vedno večje skrbi ter še več ,'oslovnih težkoe. Ne gre tu samo za eno stroko, ker je s to privile-giiano zadružno trgovino oškodo-ana vsa trgovina brez razlike.
se bomo v glavnem omejili le na svojo stroko (na železninar-sko), vendar pa bomo zaradi popolnosti omenili tudi nekatere druge panoge trgovine, ki težko prenašajo konkurenco raznih pojavov podobnega značaja.
Splošno znana stvar je, da so konsumne zadruge drž. nameščencev v vsakem oziru privilegirane pred trgovci, zlasti glede davkov in drugih dajatev. Te zadruge se avijo s trgovino na vse načine b:ez ozira, če je kupec član zadruge ali ne. Bavijo se torej s prodajo blaga obrtoma ter proti svojim pravilom, na podlagi kate-tih imajo privilegije v davkih ter morejo zato prodajati svojim članom ceneje kakor trgovec. Prav ista stvar je tudi s tvorničarji, podjetji javnih del, rudniki in kolonijami, kjer to funkcijo opravljajo razne »kantine«. Trgovine te vrste, ki uživajo vse mogoče pred pravice, povzročajo trgovcem sil no mnogo skrbi ter so postale predmet splošnega razpravljanja v trgovskih vrstah.
Ta stvar ni niti najmanj nedolžna, kakor morda izgleda. Statistično je dokazano, da prav ta privilegirana trgovina povzroča trgovskemu stanu težko škodo. Mnogi posamezniki, ki žive v okolici takšnih zadrug, konsumov in kantin so morali likvidirati ter si poiskati drugod zaslužka. Ta po jav in njegova škodljivost se naj bolj občuti na deželi. Tu se tudi najlaže ugotovi, dočim jo v mestu j spo/.na samo dober opazovalec in mož stroke, ki proučuje razloge, zaradi katerih trgovina ne more napredovati. Prav zato moremo tudi mi proučiti to vprašanje z vsemi potrebnimi podatki, tako na deželi kakor v mestih ter smo se zato tudi odločili, da pišemo o tem in prinesemo v to vprašanje še več svetlobe.
Trgovske organizacije so se sicer že večkrat bavile s tem vprašanjem, toda čeprav so tudi oblasti že pretresale to vprašanje, so še vendar trgovska združenja nezadovoljna. Tudi zveze trgovskih združenj in Centralno predstavništvo v Beogradu so storile že mnoge korake proti temu vsiljivcu v trgovini, toda pravi rezultati so še vedno izostali. Velike obljube pristojnih ter samo neke malenkostne korekture so potisnile ves ta važni problem domače trgovine v ozadje. Da pa je vsa zadeva vendarle velike važnosti, se vidi iz tega, da proti njej vstaja ves trgovski stan z vsemi svojimi organizacijami
Znani so nam tudi konkretni
primeri, ki dajejo vsej zadevi čisto posebno obeležje. Obveščeni smo, da je primerov prodajanja konsumnih zadrug nečlanom na škodo trgovcev samo v Zagrebu zelo veliko. Tako po naših informacijah dela ko-nsumna zadruga državnih nameščencev v železniški koloniji v Maksimiru pri vseli svojih privilegijih tudi z nečlani. Ta primer pa ni osamljen, ker vse zadruge prodajajo blago — če ne direktno — pa po svojih članih tudi tam, kamor ga ne bi smele prodajati, ker je to v nasprotju z njihovimi pravili, na podlagi katerih uživajo svoje privilegije.
Nas kot strokovni list in želez-ninarje pa zanima čisto poseben in strokovni pojav. V vsej državi, zlasti pa v vseh mestih in trgih, so dobro organizirane uradniške zadruge, ki zalagajo svoje potrošnike z železnino. Načelno nismo proti tem zadrugam, ki kupčujejo z blagom za svoje člane, če ne bi bila ta kupčija privilegirana in če ne bi bila v škodo trgovine ter v tem primeru železninarske stroke.
Predvsem uživajo te uradniške nabavljalne zadruge davčne ugodnosti, poleg tega pa se poslužujejo še zvez in priporočil ter potem nabavljajo blago direktno v tovarnah, ki jim dajejo zaradi njih privilegiranega položaja blago ceneje, kakor pa ga prodajajo trgovcem posameznikom. Zaradi teh izjemnih razmer morejo te zadruge konkurirati tudi z železninarji. Še težje pa je to, kar se v sezoni tudi dogaja, da posamezniki razprodajajo po mestih posodo po neverjetno nizkih cenah, a se je ugotovilo, da to blago izhaja baš iz zadrug, ki delajo z ugodnostni-mi koncesijami.
Naravno je, da se proti takšnim nezakonitim pojavom upira ves trgovski stan in da hoče takšno »trgovino« preprečiti. Ta anomalija nam daje pravico zahtevati, da se morajo vsi takšni pojavi, pa čeprav bi bili na videz malenkostni eliminirati, ker bomo samo tako uredili razmere v neurejenem stanju našega gospodarstva.
Vprašanje splošne krize je zadeva mednarodnega pomena ter zahteva zato tudi drugačne rešitve kakor pa odpravljanje navidezno malih in neznatnih pojavov, ki bi mogli ozdraviti posamezno panogo gospodarstva kar v neslute-nem obsegu. Zato smatramo tudi težkoče zaradi konsumnih in nabavljalnih zadrug za veliko zlo, ki tišči trgovski stan, trgovce že-lezninarje pa še prav posebno.
Zaradi tega se bomo prizadevali, da s pomočjo svojega lista to nelegalno trgovino v železničarski stroki odpravimo ter želimo, da bi v tej akciji sodelovala tudi trgovska združenja (v Sloveniji že sodelujejo), a tudi oblasti same. Njihovo prejšnje delo se mora nadaljevati, da bo kronano z uspehom.
K tem besedam zagrebškega lista bi dostavili samo to, da moramo v bodoče računati s še večjo konkurenco konsumnih in nabavljalnih zadrug, ker so te prepričane, da jim po novem zadružnem zakonu sploh ne more nihče nič, ker so v bodoče odgovorne samo svoji zadružni centrali, ki pa pač ne bo pozabila na njihove interese. Tem bolj je zato potrebno, da vse trgovske organizacije brez izjeme odločno vodijo boj proti privilegijem konsumnih in nabavljalnih zadrug.
Hassc Zettcrstoem:
Sijajno uspevajoča trgovina
Hogstedt je te dni odprl v Bir-gerjarlovi ulici trgovino. Nepre-nehajoč val ljudi valovi skozi vrata. Včeraj zvečer sem tik pred zaključkom trgovine na kratko obiskal svojega prijatelja Hogsted-ta. Pa so prišli naslednji ljudje: Gospod, ki je vprašal, če lahko tu telefonira.
Dama, ki je hotela samo poiskati neki naslov v adresarju.
Fant, ki je skušal nekaj zamenjati, kar je kupil v neki drugi trgovini.
Gospod, ki je želel, da se mu razkaže neki nov aparat za britje.
Gospodična, ki je vprašala, če ne stanuje tu neki gospod, ki se piše Vodopivec.
Pismonoša.
Mož, ki je prinesel neki paket za erio prodajalko.
Majhna deklica, ki je prosila za košček papirja, ker se je raztrgal papir, v katerem ima zavit svoj zavoj.
Gospod, ki bi samo na hitro rad pogledal v seznam prostih stanovanj.
Otrok, ki je prišel vprašat, koliko je ura.
Dama, ki je prišla zmedena trgovino in dejala, da se je naj brže zmotila glede lokala.
Rejen gospod, ki bi hotel samo malo priti zopet do sape.
Elegantna dama, ki je vprašala če ne bi mogel darovati trgovec neko malenkost za neko dobrodel no prireditev.
Gospod, ki je prosil ogenj za svojo cigareto.
Prodajalec srečk.
Neka gospa, ki je vprašala, če ni včeraj tu pozabila svoj dežnik.
Ko je odšla, je zaprl moj prijatelj trgovino, jaz pa sem mu dejal:	»Tvoja trgovina gre dobro,
kar sijajno. V teh 10 minutah, kar sem bil tu, ni bilo tu nič manj ko 17 ljudi.«
»Motiš se,« je dejal Hogstedt »bilo jih je osemnajst.«
»Natančno sem štel, samo sedem” jst jih je bilo.«
»Pozabljaš na sebe, dragi pri jatelj.«
*
Ta skica je izšla v praškem »P T.«, velja pa v polni meri tudi za nas in za vsa mesta. Polne so trgovine ljudi, a kupcev ni in ni! A vse govori, kako sijajno se godi trgovcem.
Folilične vesti
Banski svet dravske banovine sklican
Banski svet dravske banovine je sklican za dan 14. februarja ob 10. Na dnevnem redu je razprava o banovinskem proračunu s pripadajočimi pravilniki ter pravilnika o organizaciji in delu banskih svetov.
Rok za vlaganje prijav za pridobnino podaljšan do 15. februarja
Davčna uprava za mesto Ljubljana razglaša, da je bil rok za vlaganje davčnih prijav^ za pridobnino podaljšan do 15. febru a rja 1938.
V Svetu Zveze narodov je bil po
dolgotrajnih posvetovanjih dosežen sporazum med kitajskim delegatom in zastopniki Frai. .je, Angli-, e, Rusije in Kitajske. Sprejeta je bila resolucija, ki pravi, da omenjene štiri države opominjajo ves svet na oktobrsko resolucijo ZN (s katero se je obsodil napad Japonske na Kitajsko) ter da vse štiri države pristajajo na individualno pomoč Kitajski. Kakor se poroča, je kitajski delegat pristal na ta sporazum šele potem, ko je dobil konkretna zagotovila o pomoči, ki jo bodo nudile Kitajski Francija, Anglija in Rusija.
Švedski predlog o reformi ZN v tem smislu, da bi se odpravil čl. 16. pakta o ZN, ker da se ta pakt ne izvaja, je bil od večine delegatov odklonjen. Posebno ostro so nastopili proti švedskemu predlogu kitajski delegat, sovjetski komisar Litvinov in češkoslovaški delegat Osusky. Slednji je zlasti poudarjal, da se nikakor ne sme odpraviti ta člen zato, ker je bil dostikrat prekršen. Po tej logiki bi se morale odpraviti tudi božje zapovedi, ker tudi te so bile neštetokrat prekršene.
V debati o čl. 16 pakta o Zvezi narodov in obveznosti sankcij so bile izgovorjene mnoge zelo tehtne besede, ki zaslužijo, da se tudi tu zabeležijo. Tako je dejal Paul Bon-cour, da je še danes razmerje sil takšno, da je Zveza narodov še vedno močnejša ko katera koli država na svetu. Vojaki in tehniki to zelo dobro vedo, kajti kratkih vojn ni več, zato pa so tudi gospodarske sankcije vedno bolj občutljive.
Delegat Španije Del Vajo je med
drugim dejal: Če bi se sodila moč države po trpljenju njenega prebivalstva, bi bila Španija največja država na svetu. Nobena država nima toliko vzroka pritoževati se nad ZN kakor Španija — razen morda Kitajske — in vendar i-e Španija zvesta Zvezi narodov... Kesamo v imenu Etiopije, Španije in Kitajske zahteva ohranitev pakta, temveč tudi v imenu bodočih žrtev napada, katerega omogočajo nehote nekatere članice ZN... Demokracija in pacifizem sta dva identična pojma. Ne borimo se proti fašistom, ker so fašisti, temveč zato, ker so napadalci. Ali bo demokratična češkoslovaška napadla Španijo? Ali demokratična
Anglija Kitajsko? Ali demokratič-na_ Francija Etiopijo? Fašistične države pa se oberožujejo za vojno, te so proti Zvezi narodov, ker se je boje.
Litvinov je dejal, da hočejo države, ki zahtevajo reformo člena 16. o sankcijah, napraviti iz Zveze narodov mešanico diplomatske akademije in dobrodelnega društva. Naloga člena o sankcijah je, vojne preventivno preprečiti. Sprememba obveznih sankcij v fakultativne pa bi bila navadna kravja kupčija. Ostro je npadel Litvinov tudi Švico.
Romunski delegat Micescu je izjavil v imenu Male antante, da nima k govoru Paula Boncourja nič dostaviti. Njegova izjava je izzvala precejšnjo pozornost, ker dokazuje, da Mala antanta ni niti najmanj spremenila svojega stališča glede ZN.
Nemški vojni minister marš Blomberg bo baje odstopil, ker je nastalo med njim in oficirskim zborom nesoglasje. Oficirski zbor je namreč proti preostremu preganjanju katolikov ter sploh proti preveč radikalnim zahtevam skrajnih nar. socialistov, katerim da maršal Blomberg preveč popušča.
Ob 151etnici ustanovitve fašistične milice je imel Mussolini velik govor, v katerem je dejal miličnikom tudi naslednje:	V teh 15
letih je milica prelila svojo kri v Etiopiji, Libiji in Španiji. Pripravljena je, da se ojekleni v še bolj predrznih bojnih delih. Vem, da čakate samo na moj klic!
Francove čete so po nenadnem napadu predrle republikansko fronto pri Granadi, in sicer v širini 20 km. Prodrle so 5 km globoko, kakor poroča general de Liano. Pri Terueli je nastalo zatišje in pokopujejo mrtvece.
Gen Franco je sestavil novo vlado. Predsedstvo vlade je prevzel gen. Franco sam, zunanji minister je general Jordano, vojni general Orga, minister za trgovino in industrijo Suansez, itd. Mnogi novi ministri so bili že člani vlade Pri-ma de Rivere. Vsi ministri so izraziti italo- in germanofili.
Neka Francova podmornica je torpedirala angleški parnik »En-dymion« in ga potopila. 11 mornarjev s kapitanom vred je utonilo in samo štirje mornarji so se rešili. Angleška vlada je zato odredila poostritev angleške kontrole v Sredozemskem morju.
Japonska vlada je uvedla nove vojne davke.
Kako	naise
obrtni
Predlog trgovinskega ministrstva
(Nadaljevanje)
V 4. odst. § 66. se vnesejo za besedo »itd.< besede: »ter postranske prodaje na drobno malo znanih strupov in preparatov za domačo in tehnično potrebo« (podrobnejše pogoje za dovolitev teh obrtov predpiše trg. minister v sporazumu z ministrom za soc. politiko in ljudsko zdravje).
Zastavljalnice in dražbovalnice.
1. odst. § 69. se doda določilo, da se smejo dajati dovolitve za dražbovalnice (podjetja za licitacije) v prvi vrsti občinam ali občinskim hranilnicam, kjer te obstajajo. Doda se določba, da se varujejo glede dražbovalnic dosedanje pravice tudi javnim skladiščem.
4. odst. § 69. se spremeni in se glasi: »Dražbovalnice premičnin morajo imeti pravilnik o poslovanju, ki ga potrjuje pristojna oblast in ki mora biti stalno razgrnjen v prostorih dražbovalnice v vpogled strankam.«
Za 3. odst. § 70. se doda nov odstavek, ki se glasi:
»(’) Zastavljalnice imajo pravico, da razstavijo za prostovoljno javno dražbo nerešene stvari.
(5) Zastavljalnice morajo imeti pravilnik o poslovanju, ki ga odobri pristojna oblast in ki mora biti stalno razgrnjen v prostorih zastavljalnice v vpogled strankam.«
V § 71 se spremeni v 1. odst. zadnji stavek, ki se glasi: »Zastavljalnicam je prepovedano nakupovati premičnine s pravico prodajalca, da jih more odkupiti v določenem roku.«
Potniške pisarne
V 4. odst. § 72. se za besedami »za one obrte« doda vejica in besede: »Ce svoje poslovanje omeje izključno na posle podjetja, ki ga zastopajo in če se ne bavijo s posl. potniških birojev in pisarn.«
5. odstavek se črta.
§ 73. se dodc nov odstavek, ki se "lasi:
»(5) Dovolitve za zastopanje pred upravnimi ©Rl-.-tvi ne smejo dajati pravnim osebam.«
§ 75 se spremeni in se glasi:
»(*) delo odpremo kov ladij (pomorskih ali rečnih agentur) ob-seza:
1. posredovanje v upravnih po-p'ih pri pristaniških uradih, posredovanje pri sklepanju vozninskib p-rrrjdb za prevoz blaga po morju ali regali, posredovanje pri natovarjanju blaga na ladje ali izto-varjanju blaga z ladje ter nalaga-r.fu blaga v notranjost ladje.
2. Natovarjanje blaga na ladjo in iztovarjanje blaga z ladje.
(2) Posle iz 1. odst. pod 1. more opravljati izključno pomorski ali ro-ni agent posle iz istega odstavka pod 2. tudi druga oseba, ki je imetnica obrta za natovarjanje blaga na ladjo ali iztovar-janje blaga z ladje ali imetnica kakega drugega obrta v čigar delokrog spadajo ti posli.
C) P08°ie za dajanje dovolitev za delo odpremnikov ladij bo predpisal minister za trg. in ind. po zaslišanju zbornic.
(’) Dovolitve se bodo dajale v prvi vrsti kapitanom dolge plovbe, izdajajo pa se v sporazumu s pomorskimi ali rečnimi oblast vi.«
Pogostinska podjetja.
V 2. odst. § 76. se črtajo besede: »kar se določi s pravilnikom bana« in »ki jih predpiše ban«, na koncu odstavka pa se doda nov stavek, ki se glasi: »Podrobnejša določila o obsegu in razmejitvi posameznih vrst gostinskih obrtov bo predpisal ban po zaslišanju zbornic s pravilnikom, v katerem se mora izrečno določiti, katera topla jedila se morajo iz-
jemoma dajati v kavarnah in katera jedila v krčmah.«
4. odst. se spremeni in se glasi: »Kavarne in ljudske kuhinje, v katerih se nudijo samo mlečni proizvodi in podobno in točijo samo mlečne pijače, čaj in pod., se morejo opravljati tudi pod drugimi imeni. Slaščičarne, ki se opravljajo na gostilniški način, se smatrajo za buffete, a se morejo opravljati tudi pod imenom sla-ščičarnic. Obrati, ki prodajajo močnate jedi in se opravljajo na gostilniški način, se smatraijo za ljudske kuhinje, a se smejo opravljati tudi pod imenom prodajaln močnatih jedil (burekdžinice). Za manjše obrate, ki točijo samo kavo in čaj (tako imenovane bosenske kavarne), se uporabljajo v vsem predpisi, ki veljajo za krčme. Mlekarne, slaščičarnice in prodajalnice močnatih jedi, ki se opravljajo na gostilniški način, toda ki same proizvajajo blago, spadajo glede pridobivanja pravice za izvrševanje obrta ter ureditve obrtov pod določila, ki veljajo za gostinske obrte, vendar pa ohranijo značaj obrtniškega oz. obrtu podobnega obrata ter je za nje potreben samo dokaz usposobljenosti, ki je predpisan za do-tični rokodelski obrt «
Na koncu 7. odst. se dodajo besede: »to se ne nanaša na radijske aparate, gramofone in podobne avtomatične instrumente za reproduciranje glasbe.«
8.	odst. se spremeni in se glasi: »Za vse oblike pogostinskih obrtov. ki se opravljajo v manjšem obsegu in posebnih primerih, zlasti pri večjih gradniah, vojaških taboriščih in vežbališčih prevozih na rekah ladijskih in železniških postajah, kopal'ščih, razstavah, vzorčnih velesejmih in podobno, a ki so prehodnerTa značaja, se dajejo dovolitve za dobo trajanja tega primera. Dovolitve 'a opravljanje takšnih pogostinskih obrtov na sejmih, ljudskih veselicah in proslavah se dajejo osebam ki nimajo stalnega gostinskega obrta za vsak posamezen primer, ljudsko proslavo ali veselico ali za vse sejme, ljudske pioslave in veselice, ki bodo v isti
Ker so se pred kratkim začela trgovinska pogajanja z Avstrijo, podaja »Bilten« Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine retrospektivni pregled naših odnošajev z Avstrijo.
Trgovinska pogodba iz 1.1932., ki je podlaga naših trgovinskih odnošaijev z Avstrijo, ponavlja dejansko celo vrsto določil iz prej veljavnih trgovinskih pogodb, zlasti one iz leta 1925. Zato je treba vsaj na kratko pregledati vse starejše pogodbe:
1. Trgovinska pogodba h 1.1925. je prva širša trgovinska pogodba, ki jo je sklenila Jugoslavija z Avstrijo. Sklenjena je bila na načelu svobodnega trgovinskega prometa in največjih ugodnosti ter vsebuje običajne odredbe o trgovini, prometu in plovbi. V tarifnem delu pogodbe je bilo konsolidirano veliko število carinskih postavk avstrijske in jugoslovanske tarife. Poleg tega je vsebovala pogodba tudi sporazum o obmejnem prometu ter veterinarsko konvencijo.
2. Naknadni sporazum z dne 10. januarja 1929 je bil sestavni
ali sosednih občinah v tem ali prihodnjem letu. Osebam, ki imajo stalni pogostinski obrt, se izdaja za opravljanje teh poslov po sejmih, ljudskih proslavah in veselicah namesto dovolitve samo odobritev« (§ 194., 4. odst., tega zakona).
4. odst. § 77. se doda na konec nov stavek, ki se glasi: »Krčme se ne smejo ustanavljati v središčih mest z več ko 30.000 prebivalci, v turističnih in kopaliških mestih ter v neposredni bližini hotelov, re-storanov in kavarn.«
1.	odst. § 78. se spremeni takole:
»(') V isti zgradbi se more opravljati več gostinskih obrtov samo, če eden drugega izpopolnjuje, kakor hotel, restoran, kavarna in bar. V zgradbi, v kateri je pension, se ne sme opravljati drug pogostinski obrt.«
Na koncu 2. odst. § 79. se doda naslednji stavek: »V primeru, da finančna oblast odvzame dovolitev za točenje alkoholnih pijač, preneha tudi dovolitev za opravljanje obrta po tem zakonu.«
Prevažanje potnikov in blaga.
V 1. odst. § 81. se črtata besedi: »in blaga«.
Na koncu 2. odst. § 81. se doda stavek: »Za proge, ki so važne za turizem, se daje dovolitev prvenstveno turističnim ustanovam.«
4.	odst. se spremeni in se glasi:
»(*) Motorna vozila, preden se puste v promet, se morajo na stroške prosilca pregledati, predpisno registrirati ter po vrsti vozila ugotoviti, če se more z njimi na zaprošeni progi opravljati promet Ce prosilec že ima vozilo, potem se pregleda to pred izdajo dovolitve. V nasprotnem primeru se morajo v prošnji navesti vsi podatki o vozilu, ki se bo nabavilo in uporabljalo v prometu. Brez ozira na število vozov, ki so potrebni za redno vzdrževanje prometa. mora imeti imetnik dovolitve najmanj eno rezervno vozilo. Proga se bo pregledala samo izjemoma v primeru, če zahtevajo to posebni tehnični razlogi. Komisijo določi ban one banovine, ki ie pristojna za izdajanje dovolitve. Ban more odrediti, da izvrši pre-
del prejšnje pogodbe in se je spremenil samo v tarifnem delu, kjer je nekatere konsolidirane tarife oprostil, druge pa vezal. To pogodbo pa je Avstrija dne 1. julija 1931 odpovedala, da zaščiti svoje kmetijstvo.
3. Začasna trgovinska pogodba z dno 19. julija 1931 je znova uvedla občni del pogodbe iz leta
1925.,	druge dele pa nadomestila z novimi. Z novo pogodbo se je zožilo načelo svobodne trgovine, ker so se uvedli kontingenti za naše najvažnejše deželne pridelke (za pšenico 5000 vagonov proti preferencialu 3'20 zl. kron, za govedo 10.000 glav, za pršutarje
21.000	prešičev itd.).
4. Naknadni sporazum z dne
4.	januarja 1932 je nastal kot rezultat novih odredb, ki jih je izdala Avstrija za omejitev uvoza agrarnih proizvodov. Z novim sporazumom so bili določeni novi kontingenti za našo živino in živalske proizvode (10.000 glav goveje živine, 21.000 mesnatih prešičev, 126.000 Špeharjev itd.) ter istočasno ti razvrščeni tedensko in lokalno (po avstrijskih trgih).
gled vozila pristojna občna upravna oblast prve stopnje.«
5.	odst. se spremeni takole:
»(■-') Za takšno progo se izdaja praviloma samo ena dovolitev. Samo izjemoma, če imetnik dovolitve ne more ali v določenem roku noče zadostiti potrebam prometa, kakor tudi v primeru, da se vrši prevoz pošte proti primerni oz. dogovorjeni ceni, se more izdati dovolitev za reden prevoz potnikov z motornimi vozili na isti progi tudi drugi osebi. Dovolitev za reden prevoz potnikov se izda za najmanj pet let. Ce je dovolitev izdana na določen rok, se ta po poteku roka podaljša, če je njen imetnik v preteklem letu v redu opravljal promet. Pri izdaji dovolitve se potrjuje tudi vozni red in cenik za vožnjo. Postopek za spremembo voznega reda ter cenika se bo predpisal s pravilnikom.«
Doda se na koncu paragrafa nov odstavek, ki se glasi:
»(7) Podjetja za reden prevoz potnikov z motornimi vozili ne smejo prevažati blaga, razen potniške prtljage. Izjemoma smejo od primera do primera v manjših količinah prevažati nujne pošiljke zdravil, toda po pogojih in v mejah, ki se bodo določile s pravilnikom, ter lahko pokvarljivo in podobno blago.«
Za § 82. se doda novi § 82. a), ki se glasi:
»Za podjetja za reden prevoz blaga z motornimi vozili ter izdajanje dovolitev za delo teh podjetij se bosta uporabljala primerno §§ 81. in 82.«
Na koncu § 84. se doda naslednji novi stavek:
»S pravilnikom se more predvideti tudi ustanovitev posebnih posvetovalnih odborov pri banskih upravah, ki bi se izjavljali o ureditvi in izpopolnitvi prometa, ki ga opravljajo podjetja, kakor tudi za določitev tarif.«
V § 85. se 1. odst. spremeni in se glasi:
»(*) Vsako prevozno sredstvo oz. vsaka oseba, ki se uporablja pri izvrševanju obrta po § 60.. odst. 1.. t 27., tega zakona, mora imeti številko.«
V 2. odst. se beseda »Tinetniki« nadomesti z besedami: »prevozna sredstva oz. osebe, ki se uporabljajo pri opravljanju tega posla« (da morajo namreč biti obsinstvu na uslugo podnevi in ponoči).
3.	odstavek se črta.
5. Klirinški dogovor z dne 16. januarja 1932 je uvedel uradni kliring za urejanje medsebojnih terjatev iz blagovnega prometa, in sicer tako onih, ki so nastale pred sklenitvijo tega sporazuma, ko tudi onih, ki so nastale kasneje.
6. Trgovinska pogodba z dne
9.	marca 1932 jo združila v eno celoto začasno trgovinsko pogodbo z dne 19. julija 1931 ter naknadni sporazum z dne 4. januarja 1932 ter ustvarila s tem skupno in definitivno besedilo, s katerim so se nadomestile dosedanje pogodbe.
7. Sporazum o živini z dne 13. aprila 1932 je bil sklenjen med zastopniki izvoznne in uvozne trgovine z živino, ter je uredil način razdelitve dovoljenih kontingentov za živino (en teden jih razdeljuje Avstrija, drug teden mi). Ta sporazum ije stopil v veljavo dne 27. avgusta 1933.
8. Klirinška pogodba z dne 21. aprila 1932 je razširila prvo klirinško pogodbo tudi na urejene obveznosti, ki ne izvirajo iz blagovnega prometa ter je dala večje možnosti za izvajanje zasebnih
kompenzacij. Zaradi dolgega čakanja na izplačila in zaradi nezgod uradnega tečaja je bil kliring odpovedan ter je prenehal delovati 21. oktobra 1932. Od takrat se razvija plačilni promet na podlagi avtonomnih sklepov ene in druge pogodbene stranke s pomočjo zasebnega kliringa.
9. Naknadni sporazum z dne
9.	avgusta 1933 je bil sklenjen po izjavi Avstrije, da hoče povečati zaščito svojega kmetijstva. Poleg nove določitve carinske tarife ije bila izvršena tudi revizija kontingentov, ki so bili določeni s pogodbo z dne 4. januarja 1932. Poleg tega so se uvedli novi kontingenti za razno sadje, povrtnino, vino, oglje, lesne izdelke itd.
10. Sporazum o izvozu pšenice z dne 24. julija 1937 je poleg drugega določal, da nam dovoli Avstrija do količine 5000 vagonov pšenice iste carinske ugodnosti, ki jih uživa madžarska pšenica, vendar pa se mora ta količina uvoziti do 30. junija 1938.
Sedanje stanje
je po prej navedenih dogovorih naslednje:
1. Plačilni promet se razvija na podlagi avtonomnih predpisov ene in druge pogodbenice po zasebnem kliringu. Pri nas se opravlja na podlagi sklepa finančnega ministra II. št. 114.328 z dne 23. septembra 1932 in z dne 28. oktobra
1932. Kupoprodaja se vrši izključno na domačih borzah.
2. Carinski režim: podlaga ije trg. pogodba z dne 9. marca 1932 (z določili trgovinske pogodbe z dne 3. septembra 1925) ter naknadni sporazum z dne 9. avgusta
1933.
3. Naši kontingenti: podlaga pogodba z dne 9. marca 1932 in naknadni sporazum z dne 9. av nista 1933. Glede izkoriščanja preferencialnega kontingenta za pšenico ie podlaga sporazum z dne 24 julija
1937.	Kar se tiče tehničnih pogojev izkoriščanja kontingentov za živino, je podlaga sporazum z dne 13 aprila 1932 ki je stonil v veljavo dne 27. avgusta 1933.
Avstrijski lesni izvoz na Madžarsko
7m’nji čas je nastal resen spor med avstrijsko in ogrsko lesno industrijo. k: ie povzročil popoln zastoj v izvozu Avstrije. Kakor piše »^ie Borae«. je bilo pov- ’ vp 'xa-nje cen v skupnem odboru »Ma-f"b«; pravi vzr°b na ie novi sporazum med evropskim lesnim kartelom in srednjeevropskimi državami izvoznicami lesa.
Polovaj se je izredno poslabšal z uvedbo Votitin"pn>nih carin v Madžarski. kar daie avstrijski le^ni industriji izredne ugodnosti na madžarskem trgu. Avstriiski les je na madžarskih trgih za 15 peivov pri polnem metru cenejši ko uvoženi češkoslovaški ali romunski les. Obe prizadeti državi sta zahtevali, da se te razmere spremene, preden se trg uniči. Prav tako pa si Avstrija želi ohraniti te preference ker jih je drago kupila z ugodnostmi za madžarski kmetijski izvoz. Avstrijski lesni izvozniki pa so priznali, da so sedanje razlike v lesnih cenah prevelike. Zato so predlagali ogrski lesni industriji pri odboru Mafab, da se cene za nekatere vrste avstr, lesa zvišajo povprečno za 20%. Madžari so ta predlog odločno zavrnili, nakar se je ves uvoz lesa ustavil. V januarju ni bilo sploh nič novih kupčij. Izvozile so se na Madžarsko le stare naročbe.
•	barva, pleslra ln
7p	v	21	urah	kemih,° ■“•h
LG	f	L*	Ul USI	ob|eke< tlobnke
itd. Skrobl In avetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. snil, munga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. SelenburgoTa ni. I Telefon it 22-72.
(Dalje prih.)
Kako so se razvijali naši trgovinski odnošaii z Avstrijo
Ob pričetku trgovinskih pogaiani z Avstrijo
Stran 4.
TRGOVSKI LIST, 4. februarja 1938.
IHtimU IB 1111UrtBMTH-MinarjiMMmii.il 11 mlmram—iw»«T-Tmnri—inn
Štev. 15.
Oesiarstvo
Kreditna politika Narodne banke se mora spremeniti!
V zadnji številki smo poročali o predstaviti zagrebške zbornice, da se reformira kreditna politika Narodne banke. Predsednik zbornice dr. Krasnik je po svojem povratku iz Beograda izjavil, da je obiskal trgovinskega in finančnega ministra ter guvernerja banke, ki so mu obljubili, da bodo zahteve zagrebške zbornice izpolnjene.
Podobne zahteve kakor zagrebška zbornica so predložile Beogradu {Kinov n o tudi že slovenske gospodarske organizacije, o čemer je podrobno poročal tudi že »Trgovski list«. Zlasti so bile slovenske zahteve glasno poudarjene ob lanskem obisku guvernerja dr. Radosavljeviča v Ljubljani. Takrat je zlasti dr. Windischer podrobno navedel vse zahteve slovenskih gospodarskih organizacij. Obljubljeno je takrat tudi bilo, da se bodo te zahteve upoštevale, toda ostalo je le pri obljubi.
Zato ponavljamo sedaj vprašanje, kdaj bodo ugodno rešene tudi zahteve slovenskih gospodarskih organizacij?
Kdaj bo imenovan tudi Slovenec v izvršilni odbor uprave Narodne banke?
Kdaj se bodo pocenili krediti Narodne banke, zlasti hipotekarni in poenostavili in olajšali tudi pogoji.
Kdaj bo znižana obrestna mera Na.oone banke?
K ,'aj dob -■ podružnice Narodne banke večjo samostojnost pri dodeljevanju kreditov?
Kdaj se bo kaj storilo za konverzijo občinskih dolgov po znižani obrestni meri?
Kdaj bodo izvozniki obvarovani izgub pri točaju odstopljenih deviz?
Kdaj se ’ uredilo vprašanje turističnega dinarja?
Itd., itd.
Tudi Slovenija zahteva spremembo kreditne politike Narodne banke in čaka že dolgo na rešitev te oje zahteve.
Ge 'e sedaj obljublja Zagrebu rešitev, pot«m se morajo istočasno reši'' tudi slovenske zahteve, zlasti še, ker so te večinoma iste!
Dvig hranilnih vlog
V decembru 1937 so narasle vloge pri 15 slovenskih hranilnicah za B,377.080 dinarjev
Po podatkih Zveze jugoslovan skih hranilnic v Ljubljani so znašale 31. decembra 1937 vloge pri 29. slovenskih hranilnicah 1.005 milijonov 391.520 dinarjev. Od tega odpade na vloge na knjižice 603 milij., na tekoče račune 402'3 milij. V primeri s prejšnjim mesecem so torej narasle vloge na knjižice za 2'9 milij., vloge v tekočem računu za 3'o milij., skupne vloge pa za 6'4 milij. dinarjev. — Posebej je treba poudariti, da v teh številkah niso vsebovane obresti za leto 1937., ki se bodo izkazale šele v poznejših izkazih Prirastek pri vlogah na knjiži ce izkazuje 13, pri vlogah v tek rač. tudi 13 (od 20 hranilnic, k vodijo tekoče račune), pri vseh vlogah celo 15 hranilnic, torej večina. Število vlagateljev na knjižice je naraslo pri 7, v tek. računu pri 13, skupno število vlagateljev pri 6 hranilnicah. Znaša pa 135.506 oseb.
Od leta 19.11. se Se ni zgodilo v nobenem mesecu, da bi bile narasle vloge nele v celoti, temveč tudi pri vsaki izmed obeh skupin vlog. Lepšega dokaza o vračajočem se zaupanju vlagateljev v hranilnice in v denarne zavode si sploh skoraj ni mogoče misliti. Zelo ugodno je vplivala na dotok novih vlog akcija Narodne banke in Poštne hranilnice za mobilizacijo denarnih "uvodov s pomočjo li kviditetnih 1 reditov, ker vidijo vlagatelji, da imajo sedaj denarni
zavodi vseh vrst zaslombo pri omenjenih zavodih, ki sta jim priskočila na pomoč. Nekateri zavodi so že' pričeli oproščati, vloge, dočim bodo pri drugih rešene različne formalnosti v najkrajšem Času. Po oprostitvi vlog se more računati s še večjim dotokom novih vlog, ker se je p1-' "zal znaten dotok novih vlog dosedaj pri vseh zavodih, ki so del starih vlog oprostili, do-Čiin so nove vloge itak vedno razpoložljive. Proste so tudi vloge, ki jih oprosti posamezen zaščiteni denarni zavod.
avr”i vrednostnih papirjev pri sprejemanju za kavcijo
Minister za finance je odredil za spodaj naštete državne in po državi zajamčene papirje naslednje tečaje:
2k!%iiia državna renta za vojno škodo za nom. 1000"— din 425'—, 7"/oiio posojilo iz 1. 1921. za nom. din 100'— din 97'—,
4°/oiie agrarne obveznice iz leta 1921. za nom. din 100'— din 55'—, 4°/uiie agrarne obveznice iz leta 1934. za nom. din 100'— din 55'—, 6°/one begluške obveznice za nom. din 100'— din 80'—, delnice Privilegirane agrarne banke d. d. za nom. din 500'— din 215*—,
6"/oni dalmatinski agrarji za nom. din 100'-— din 80'—,
7%>no stabilizacijsko posojilo v
zlatu iz L 1931. za nom. fr. fr. 100 din 95'—.
7°/<iiic> stabilizacijsko posojilo v zlatu iz 1. 1931. se preračunava v dinarsko vrednost po tečaju 100 fr. fr. din 156'—.
Ti tečaji veljajo od 1. februarja 1938 do preklica in se morajo uporabljati pri vseh državnih napravah in pri samoupravnih telesih v primerih, ko se obveznice na osnovi posebnih zakonov, uredb ali pravilnikov sprejemajo v varščino (kavcijo) po borznem tečaju.
Zgoraj določena vrednost teh papirjev ostane v veljavi ves čas, dokler traja jamstvo, obračunano po tej vrednosti.
Odlog plačil
je dovolilo kmetijsko ministrstvo Hranilnici in posojilnici v Žičah za dobo 6 let za dolgove, nastale pred 29. oktobrom 1937. Obrestna mera za stare vloge se odreja na 2 odstotka.
m
Narodna banka bo dovolila Mestni hranilnici ljubljanski kredit 35 milijonov din, da bo mogla hranilnica izplačevati vse stare vloge. Nove vloge hranilnica, kakor znano, itak izplačuje v polni višini, in to na vsako zahtevo.
Predsednik ljubljanske Mestne hranilnice dr. Kamušič je v Beogradu interveniral, da bi se pupil-ne vloge vrnile samoupravnim hranilnicam.
Občni zbor Narodne banke bo dne 6. marca ob 9. dop. v Beogradu. Dnevni red je običajni.
Ravnatelj zagrebške banovinske hranilnice Lovinčič je obiskal upravnika Drž. hip. banke zaradi vrnitve pupilnega denarja samoupravnim hraniinicam. Upravnik Drž. hip. banke je izjavil, da bo v najkrajšem času sklical konferenco, h kateri bo povabil tudi zastopnike samoupravnih hranilnic, da razpravlja o vprašanju pupilnega denarja.
Priv. agrarna banka je imela lani 31'7 milijona din kosmatega dobička. Po odbitku vseh stroškov znaša njen čisti dobiček 18'1 (leta 1936. 18 1, 1. 1935. 34'4) milijona dinarjev. Banka bo izplačala delničarjem 3°/ono dividendo. Za likvidacijo kmetskih dolgov je banka odpisala 51 milijonov din.
Beograjska trgovska banka je imela lani 1,87 (predlani 1,81) milijona čistega dobička. Izplačala bo 8%>no dividendo.
Drž. hip. banka je 'dovolila občini v Novem Sadu posojilo v višini 20 milijonov din za razne investicije. _
Obveznice 7°/onega investicijskega posojila se bodo zamenjavale od 1. februarja 1938 naprej v prostorih finančne blagajne, kjer se vnovčujejo kuponi; vhod iz Krekovega trga, pritličje, desno.
Feniksov portfelj na Poljskem bo prevzela v celoti poljska Poštna hranilnica. Zavarovanci bodo izgubili 30°/o svojih terjatev.
Tečaj francoskega franka je nekoliko popustil ter se za funt dvignil v Londonu od 152 56 na 152'78.
Vloge v 10 največjih newyorških bankah so padle koncem lanskega leta od 10,4 na 9.5 milijarde dolarjev. Postavka državnih vrednostnih papirjev se je zmanjšala za 582, drugih vrednostnih papirjev pa za 117 milijonov dolarjev. Gotovina bank pa je narasla na 3,37 milijarde dolarjev.
Ali bomo	tudi
razstavo nepripravljeni ?
Previdni gospodarski ljudje so že dostikrat opozarjali na nevarnost, če svoj izvoz usmerjamo le ene države in zlasti še, če ga usmerjamo predvsem v klirinške države. Kajti na ta način postajamo od teh držav odvisni, zlasti če naše terjatve znatno narastejo. Na ta način nam vedno grozi nevarnost, da bomo morali dovoliti znatne popuste, da rešimo vsaj del terjatev ali pa kupovati blago, ki ga ne potrebujemo ali ki bi ga mogli drugje kupiti ceneje. Vrhu vsega pa smo še v stalni nevarnosti, da-zaidemo v najtežje težave, če se nakrat ustavi naš izvoz v državo, v katero smo doslej večinoma izvažali. Izkušnje, ki smo jih doživeli za časa sankcij na italijanskem trgu, bi nas res lahko izučile.
Zato so previdni gospodarski ljudje ponovno opominjali, da skušamo izvažati svoje blago v čim več držav, zlasti pa v takšne, kjer ni deviznih omejitev, kjer dobe naši izvozniki svoje blago tudi takoj plačano, ne pa da morajo čakati mesece in mesece na svoj denar. Takšno čakanje požre navadno ves dobiček, če ne povzroči celo popolne izgube.
Med trgi, katerim bi morali posvečati večjo pozornost, je na vsak način ameriški trg. Tu bi se mogli uveljaviti s svojim blagom tudi s pomočjo naših izseljencev. Zlasti naše narodno blago, naši lesni izdelki, vezenine, čipke, bakreni in srebrni izdelki bi mogli najti v Združenih državah Severne Amerike sijajen odjem. Amerika je poleg lega važna za naš tujski promet, ker je vendar žalostno, da od tisočev in desettiso čev bogatih ameriških turistov ne moremo privabiti skoraj nobe nega.
Najlepša prilika za propagando naše države in naših izdelkov pa bo svetovna razstava v Ameriki prihodnje leto. Da bo la razstava tudi sama po sebi nekaj grandioznega ni treba posebej poudarjati, saj je ameriška tehnika danes na višku.
V drugih državah se že pripravljajo na udeležbo na ameriški svetovni razstavi. Bojimo se, da se pri nas na svojo udeležbo prav nič ne pripravljamo, pa čeprav je Amerika sama že poslala k nam
spretnega emisarja, da nas opozori na to razstavo.-Prav zelo nevarno je, da se bo ponovilo to, kar se je že zgodilo na pariški svetovni razstavi, ki nas je zelo veliko veljala, a je bila naša razstava tako nesmotrno in tako negospodarsko organizirana, da od nje gospodarsko nismo ničesar imeli.
Res je, ameriška razstava je še daleč, vendar pa ne tako daleč, da ne bi bilo že prav potrebno, da bi se začeli na njo pripravljati. Kajti da se je ne bi udeležili, na to ni niti misliti, ker bi bila to preusodna napaka. Sicer pa te nevarnosti itak ni, ker nekdo se bo že našel v Beogradu, ki bo prišel pri razstavi tudi na svoj račun.
Toda važno je to, da bo naš razstavni oddelek res dobro organiziran, da bomo razstavili zlasti blago, ki se v Ameriki more prodajati in da bomo znali vzbuditi zanimanje ameriških trustov, pa tudi ameriškega kapitala za našo državo.
Ne smemo pozabiti, da Ameri-kanci zahtevajo za svoje dolarje solidno in dobro blago. Poleg tega cenijo samo tistega, ki zna pose
dobro opraviti. Te dni je predaval v Pragi podpredsednik eksportne-ga zavoda Češkoslovaške dr. Kose, ki se je vrnil iz Amerike ter zlasti naglasil, da bo izgubila v Ameriki vsak ugled država, katere paviljon ne bi bil na minuto točno gotov in na minuto točno otvorjen. Če kje, potem bi morali na svetovni razstavi v Ameriki dokazati, da ne bolehamo za znano boleznijo »balkanske šlamparije«.
Na koncu bi še nekaj pripomnili, pa čeprav nekaj, kar ni slovensko, ker je čisto neskromno. Dostikrat se nam je že priznalo, da smo Slovenci najboljši in tudi najumnejši organizatorji v državi. Tudi naših izseljencev je v Arne riki največ. Ali ne bi bilo prav in pravilno, če bi jugoslovanski od delek na svetovni razstavi v Ameriki organizirali Slovenci? Dose daj so naše oddelke na mednared nih razstavah organizirali drugi. S kakšnim uspehom? O tem ni treba dolgo razpravljati. Pa se naj da enkrat še nam Slovencem prilika, da pokažemo kaj znamo!
Mi se te preizkušnje ne bojimo, če nam bo tudi v resnici dana odločujoča beseda.
Fr. Zelenik:
Zakonodaja
in gospodarst
Članek s tem naslovom in s to vsebino sem napisal in je bil obelodanjen pred 25. leti. Iskal sem sedaj neke podatke za drugi članek, pa sem našel tudi ta članek. V celoti članek danes seveda ne drži, vzel sem iz njega to, kar je primerno tudi za današnje čase. Pustil sem v njem tudi nekaj zgodovinsko zanimivega.
Ta stari članek se torej glasi:
Nikdar še ni zakonodavec toliko zahteval od gospodarskega življe nja kot sedaj. Vse mogoče se spravlja v zvezo z državno oblastjo, ki tudi že od glavnice zahteva svoj delež in ji predpisuje nova pota. Najhujše od vsega so davki. On giizejo narodno premoženje, ki je edini izvor in podlaga za gospodarski razvoj. Če so fiskusu pobi si domišljal, da se bo ta vsota kdaj zmanjšala ali sploh izginila iz državnih proračunov, če se sploh
pojavlja v celoti v teh proračunih, trebila nova sredstva, tedaj izginejo vsi oziri. Ne vlada in ne par-ament ne razmišljata o življenj skih pogojili narodnega premoženja. Le veselita se. če to premoženje obstoji, s statistiko se ugotavlja, v kakšnem času je deblo glavnice napravilo novi kolobar orientalskim fatalizmom pa se ve ruje v trajnost milijarde. Trezni računar pa sešteva izgube, ki jih je utrpel najboljši del posesti., to je rentna glavnica, in k tem izgubam prišteva še težke milijone, katere zahteva fiskus za razne finančne reforme. Konec računa je vprašanje: Quousque tandem? Kako dolgo bomo to vzdržali? Evropa porabi letno nad 8 mi-
lijard za vojske in mornarice.
Ob
žalovanja vreden bi bil idealist, ki Kdo si pa sploh upa vprašati, kdaj bo nehalo naraščanje milijard za
oboroževanje? V Nemčiji so se po služili kar sumarnega postopka. Obrambni prispevek, kateremu so dali podnaslov prirastkarina. Pojavil se je načrt v skromni obliki, o katerem s-o Prusi rekli, da ni za nje, pa je potem postal državni zakon (z veliko svečanostjo), žebelj, na katerega so potem obesili vso finančno reformo. Obdarili so brez izjeme vsak prirastek na premoženju, medtem ko sta John Stuart Mili in Henry George obdarila le »nezaslužen« prirastek na premoženju. Zakon se začne izvaja': leta 1916. Obdačen je vsak prirastek -m prei ičnem in nepremičnem premoženju. Donos dela, kateri se ne porabi sproti, temveč se pojavlja v hranilnih vlogah, se ravno tako obdači kot je obdačen konjunkturni dobiček. Stuart Mili in Henry George sta to bolje razumela. Nemški fiskus ne dela razločka med borzno spekulacijo, darilom, loterijo in delom, njemu so sadovi vseh štirih virov enako ljubi, fiskus ne računa, ne presoja, temveč brez preudarka jemlje, kjer more in kjer kaj najde. Toda vprašanje je, ali obdačevanje varčevanja vzpodbuja k nalaganju rezerv. Niso upoštevati, da prihranjen denar prihaja s posredovanjem raznih vmesnih postaj v denarni promet, da je varčevanje izvirek, s katerim se napaja rentni trg. Kriza pojenjuje, pa so posegli tako robato vmes. Zakon se je izognil le obdacenju sedanjih vlog, katere znašajo 18 18 milijard, obdačijo se le prirastki in vloge od leta 1911. naprej. Kljub temu so varčevalci začeli burno dvigati svoje vloge, tečaji državnih papirjev pa padajo.
To dokazuje, da zakon ni bil kaj prida premišljen.
Bolj srečen je zakon o pojača-nju državnega vojnega zaklada (Reichskriegsschatz). Rajhstag ije predloženi zakonski načrt sprejel brez vsake razprave, dovolil si je le malenkostne izpremembe in zahteval jamstvo, da teh novih 120 milijonov srebrnega drobiža ne pride v promet že v mirnih časih, temveč šele v največji sili vojnega časa. Popolnoma jasen ta zakon ni. Nekateri pravijo, da je v zvezi z veliko potrebo kovanega denarja, katera se je začela jeseni ’ 1912. in katera še obstoji. Novi srebrni denar se nakuje in ostane v shrambah centralnega instituta, ateri sme to rezervo uporabiti šele v primeru vojne. V tem obstoji nejasnost. Državna banka se je tako zagrizla v zlato valuto, da ji to srebro ne more škodovati. Banka zasleduje cilj kakor je pre I kratkim rekel njen predsednik Ravenslein, da v kratkem doseže 500 milijonov zlate podloge. Zadnji bančni izkaz izkazuje 1139 milijonov. S to zlato podlogo je nemška banka na tretjem mestu med evropskimi notnimi bankami.
Zadnje čase se banka otepa trgovskih menic in pred kratkim je izdala nove zelo stroge predpise glede nakupovanja trgovskih menic. V centrali se ti predpisi izvajajo zelo strogo, pri zavodih v provincah pa le smuknejo skozi tudi menice katerih se trdovratno drže banke in jih podaljšujejo.
Poslovnemu svetu s takimi težavami ni ustreženo. Za le težave se mora poslovni svet zahvaliti le zakonodavcu, ki ne gleda zadostno na finančno pripravljenost. Komu služi ta pripravljenost jasno
dokazuje nova finančna reforma. Njen vpliv na razmerje med gospodarstvom ' m kreditom more vsak videti. Kamor se obrnemo, povsod opazimo sledi tega vpliva.
Zakaj sem napisal (a članek ki razpravlja dogodke v Nemčiji? Zato, ker ti zakoni dokazujejo, da bomo tudi v Avstriji dobili Se drugačne zakone, ki nas bodo žulili še vse drugače.
Tako je bilo napisano leta 1913. Vidite, da tožba o brezobzirnosti davčne zakonodaje ima že staro vižo, pa je še danes v rabi. In to s polno upravičenostjo.
Sirite »Trgovski list«!
Doma in po svsIl
Romunski zun. minister Miccscu
se je na povratku iz Ženeve ustavil v Beogradu, kjer se je sestal z ministrskim predsednikom dr. Sto-jadinovičem, ka'eremu je poročal o ženevskih posvetovanjih. Popoldne je bil sprejet v avdienci od kneza-namestnika Pavla, ki mu je pri tej priliki izročil red Belega orla I. stopnje.
Bivši minister Gjura Jankovič je na konferenci JRZ v Beogradu v daljšem govoru zavrnil vesti, kakor da bi bila JRZ za fašizem. Mi smo za demokracijo, kakor jo imajo Angleži, je izjavil. To se pravi, da se manjšina mora pokoriti večini. Nadalje je izjavil da 'e JRZ čez noč likvidirala zagrebški sporazum. Nadalje je govoril o enakopravnosti ter poudaril, da JRZ ne priznava nobenih posebnih interesov pokrajin ali Srbov, Hrvatov in Slovencev, temveč samo splošne interese Jugoslavije in jugoslovanskega naroda. Jugoslavija ni niti za os London—Pariz niti za os Berlin—Rim, temveč le za os Trinrlav—Vardar.
Aps'acijsko sodišče v Splitu je razveljavilo razsodbo okrožnega sodišča, da nimajo volilne pravice za senatne volitve^ poslanci, ki niso predložili skupščini svojih poverilnic. Poslanci dr. Mačkove stranke bodo torej mogli voliti senatorje. Pričakujejo, da se bodo zavrnjeni Mačkovi poslanci pritožili sedaj proti odklonitvi njih volivne pravice tudi v drugih banovinah.
Senatorski volivci dobe po odredbi ministrskega sveta na dan volitev 100 din dnevnice ter se jim povrnejo tudi vsi potni stroški.
Minister za soc. po'itiko in ljudsko zdravje Cvetkovič je predpisal navodilo za sprejemanje sester usmiljenk v državno službo. Po teh navodilih im e.j o sestre ura-vieo do popolne oskrbe v bolnišnicah in do dnevnic po 15 din.
Vse občine v dubrovniškem okraju so zahtevale od banske uprave na Cetinju, da se odpravi banovinska trošarina na olje.
Župan in podžupan Dubrovnika sta odstopila zaradi mnogih napadov na delo mestne uprave. ^Slavni norveški pisatelj Knut Ramsun pride s svojim sinom, ki je slikar, na daljše bivanje v Jugoslavijo.
Združenje tiskarn v Osijeku je sprejelo sklep proti nameravani podelitvi monopola državni tiskarni.
Skupščina za ustanovitev zveze banovinskih uradnikov za vso državo je bila v Novem Sadu.
Varaždinske tvomice so odpustile več sto delavcev.
V Beli crkvi v Banatu so aretirali tri davčne uradnike, ker so bili osumljeni, da so poneverili okoli 200.000 dinarjev državnega denarja.
20 milijonov litrov žganja popijejo na leto v Bosni.
Požar je uničil znameniti »knežji dvorec« na otoku Rabu. ..Samo požrtvovalnemu delu gasilcev iz Sinja se je zahvaliti, da ni požar uničil še drugih hiš.
Prizad je dal kmetijski zadrugi v šabcu 250.000 din podpore za proizvodnjo suhih češpelj.
Mestna občina v Vinkovcih je ustavila subvencijo Sokolu, da bi mogla to podporo dati Gospodarski slogi.
Deželni muzej za Bosno in Hercegovino je praznoval te dni svojo 501etnico. Pomen muzeja za Bosno in Hercegovino je zelo velik.
Družba Meinl, ki ima svoj sedež na Dunaiu, je imela lani v Avstriji 208 v Češkoslovaški 111, v Poljski 28, v Madžarski 57. Romuniji 28, Nemčiji 20, Italiji 4 in v Jugoslaviji 28 (lani 25) podružnic. Prodajni uspehi so bili lani mnogo bolj ugodni kakor predlani.
Za vrhovnega poveljnika republikanskega šnanskega letalstva je imenovan ruski letalec Turnov.
Mussolini je v izjavi nekemu madžarskemu listu izjavil, da je vedno bil m da tudi ostane prijatelj Madžarske. Ze davno misli na obisk Budimpešte. Storil bo to, ko '-ega nihče ne bo pričakoval. ’
Kongres romunskih Zidov je sklenil, da odklanja kolonizacijo romunskih Zidov v Mehiki ali na Madagaskarju, da pa bo skušal doseči zopetno naseljevanje Zidov v Palestini.
Nizozemska prestolonaslednica Julijana je rodila hčerko. Dali so ji ime Ema. Čeprav ni bil rojen princ, je vendar zavladalo na vsem Holandskem veliko veselje nad srečnim dogodkom.
Romunski kralj Karol je izjavil dopisniku »Associated Press«, da je židovski problem najbolj pereč notranji problem Romunije. To vprašanje pa bo rešeno brez vsakega nasilja. Vsako razburjanje glede nove romunske zunanje politike je popolnoma odveč, ker bo Romunija ostala zvesta svoji dose-
danji politiki in svojim dosedanjim prijateljem.
Romunska vlada je imenovala novega poslanika za Moskvo in s
tem demantirala vse vesti, kakor da bi se prekinili diplomatski od-nošaji med Romunijo in Sovjetsko Rusijo.
Eg.plski kralj Faruk je razpustil egiplski parlament, ki bi se moral sestati dne 3. februarja. Parlament je razpustil, ker je ta pripravljal proti sedanji vladi nezaupnico, a je bila ta vlada postavljena od kralja.
Nemški zunanji minister v Neu-rath, ki je te dni praznoval 651et-nico in ki velja kot eden najbolj bisirih Nemcev, je dejal v inter-viewu z urednikom »Frankfurter Zeitung«: »Cilji nemške zunanje politike so takšne vrste, da se morejo ne samo v bodoče doseči brez vojnih dejanj, temveč da je dosegljiva pametna evropska politika po vsestranski dobri volji tudi praktično.«
Pariški desničarski »Jour« poroča, da je nastalo napeto razmerje med vojnim ministrom Blombergom in nemškim oficirskim korom ne samo zato, ker se je poročil 591etni maršal s svojo 29’eino tajnico, temveč tudi iz političnih nasprotstev. Mussolini namreč hoče začeti spomladi novo veliko ofenzivo proti republikanski Španiji, nemški oficirski kor pa zahteva, da se Nemčija v španske zadeve ne meša več.
S Chautempsovimi delovnimi zakoni, ki naj bi preprečili konflikte med delavci in podjetniki, niso zadovoljni niti eni niti drugi. Listi pišejo zaradi tega celo o možnosti nove vladne krize.
V Pragi je umrl v starosti 81 let bivši voditelj avstrijskih soc. demokratov dr. Friedrich Adler.
Grška vlada je aretirala večje število komunistov, ki da so pripravljali veliko zaroto proti grški vladi in grškemu kralju. Namera komunistov je bila, da se postavi vlada ljudske fronte pod vodstvom komun:stov. Policija dela s polno paro. Pričakujejo, da bodo sledile še nadaljnje aretacije.
Podatki o lanski evropski letini vina so se zadnji čas le malo spremenili. Zato se že objavljajo številke za svetovno produkcijo 1937. Med prve dežele vina se štejejo se vedno Francija s kolonijami, Italija, Španija in Grčija, ki tudi največ izvažajo.
V Franciji je bila trgatev vendarle boljša od predlanske in se v Mednarodnem kmetijskem zavodu ceni na 50 milijonov hi, kar je za 20 do 25°/o nad letino 1936. Proti srednji trgatvi v zadnjih 5 letih s 63 milijoni lil, pa je 1937. leta pridelek le še za 20% pod normalo. Samo Alžir je s 15'5 mil. lil na boljšem, podobno tudi Tunis in Maroko, tako da je celotna bilanca srednja.
Nasprotno pa je pridelek vina v Italiji znatno pod povprečnim in se ceni na 33*65 milijonov lil, oz. le za 10% nad najslabšim 1934. letom.
Iz Španije ni natančnih podatkov zaradi vojne, smemo pa po zasebnih poročilih računati z boljšim rezultatom kot leta 1936., približno na 10*3§ mil. hi. Portugalska je imela zelo slabo leto in morda ne nad 3*7 mil. lil, a njeno povprečje je 7'9. Dosti ugodnejšo letino ima Grčija, ki je presegla
61 — Hamburg: kreozol iz bukovega lesa,
62 — Port Said: kolofonija,
63 — Palestina: zaboji za pomaranče (500.000 zabojev na leto),
— Dunaj: zdravilne rastline išče zastopniška tvrdka,
~ Olomuc: bombažne, volnene cunje in drugi tekstilni odpadki,
' > Berlin: čreva, zlasti ovčja, ovčje in janječje kože,
67 — Dunaj: živila, sveže sadje' in sveža povrtnina, suho sadje in suha povrtnina, mesne konserve. povrtninske in sadne ter marmelado išče zastopniška tvrdka,
68 —• Glaz (Nemčija): živalska
Vlada v Valenciji trdi, da je
Italija prodala gen. Francu štiri podmornice in dva rušilca najnovejšega tipa ter dva stara rušilca. ..Vsi avstrijski listi so bili v Nemčiji zaplenjeni zaradi poročila o aretaciji voditeljev nemških narodnih socialistov v Avstriji.
Kitajske čete so z močnim protinapadom ustavile japonsko prodiranje zapadno od Nankinga. Japonske čete so imele zelo težke izgube. Zelo delavni pa so bili japonski letalci, ki so z uspehom bombardirali več kitajskih mest in povzročili veliko materialno škodo.
Proti mrazu le	Lutz-pef
Ljubljana VII. Šiška, telef. 82-52.
V nedeljo je doživela Barcelona drugo strahovito bombardiranje v
letošnjem letu. 8 bombnikov je vrglo iz višine 3000 metrov nešteto bomb, ki so napravile grozovito škodo. Nekatere hiše so bile kar na polovico presekane. V mnogih hišah so bili vsi prebivalci, ki so pobegnili v kleti, ubiti. Samo do opoldne so potegnili izpod razvalin 280 ljudi. Na nekem mestu je bilo zasutih 120 otrok, ki so prebežali iz Bilbaa in Madrida v Barcelono. Le 27 otrok je moglo še pravočasno pobegniti. — Angleška vlada se bo najbrže zavzela za to, da se napravi temu pobijanju civilnega prebivalstva konec.
Črni dan za britansko letalstvo je bil 31. januar. Nič mani ko 3 velika letala so se ponesrečila. Od novega leta se je ponesrečilo že 14 angleških letal.
Italijanski čezoceanski polet se ni popolnoma posrečil. Na povratku je namreč eno letalo zgorelo ter je vsa posadka utoni’a.
Z zrakoplovi so prepeljali Rusi
10.000	ovc čez Karakumsko puščavo, kar je bilo dosti cenejše kot bi bilo navadno potovanje na razdalji 500 km v pokrajini, ki nima ne vode ne krme. Tako poroča frankfurtska »Umschau«.
V nekem rudniku v bližini Glas-gowa je nastal v rovu požar. Da se ne bi ogenj razširil, so morali i'Ov zazidati. 30 delavcev je zgorelo.’
jesenske cenitve s 3*2 milijona lil proti predlanskim 3'6 milijona.
Za podonavske deželo ceni isti zavod ves vinski pridelek pod normalo oz. za 2 milijona hi pod predlanskim. Povprečje je doseženo le do 75 ali 80%. Enako je bil le srednji pridelek vina v Srednji Evropi (Nemčija, Avstrija, Švica, Češkoslovaška), slabši ko 1. 1936. in pod povprečjem zadnjih petih let.
Nasprotno so imele Zedinjene države Sev. Amerike zelo dobro vinsko leto. Trgatev dosega najboljša leta 1927. in 1928. Podobno velja za Kanado, kjer je pa tudi predelava zelo razčlenjena. V Aziji je bil pridelek majhen.
Za vso severno poloblo ceni nemški zavod skupno trgatev (brez Rusije) na 150 do 160 milijonov hi, kar je za 20 mil. hi nad predlansko. Povprečja prejšnjih petih let (180 mil. hi) sicer ne dosega, drži pa povprečje prejšnjih let do 1930.
Južna polobla ima zaradi mraza v Argentini manjši pridelek kot
1.	1936 Skupna svetovna produkcija vin v 1. 1937./38. (brez Rusije) se sme računati med 160 do 170 milijonov hi proti 152 v 1. 1936./37. in 191T v povprečju prejšnjih petih let.
dlaka, kosti, živalska krma in semena,
69 — Krimitschau (Nemčija): ovčja volna,
• 70 — Dunaj: mak,
71 — London: čebula,
72 — Dunaj: p nuja se zastopnik za razne p-oizveJe, zb-ti za uvoz novih predmetov na tamo-šnjem trgu,
73 — Munchen: ricinusovo olje,
74 — Dunaj: grebenana pomo-ravska konoplja,
75 — Bruselj: kovinski odri in kotlarski izdelki,
76 — Kdln: sveže svinjske glave z izbodenimi očmi. brez ušes in jezika, nasoljene,
77 — Dunaj: mlečni prašek,
78 — Cape Town: zlatarski izdelki, na roko izdelani usnjarski izdelki, čipke in ročne vezenine,
79 — Sudkov p. Postielmov (Češkoslovaška): lan,
80 — Weida v Turingiji: smrekova in hrastova skorja,
81 — Reka: surova ovčja volna,
82 — Dunaj:	seno in slama (pšenična, ržena in koruzna) za Avstrijo in Švico,
83 — London: bele papirnate serviete in karton,
84 — New York City: čokolada in bonboni,
85 — Biella (Italija): volna in volneni odpadki za fina dela,
86 — Ženeva: les za izdelavo smuči,
87 —Alžir: lesene punčke, oblečene in z gibljivimi udi,
88 — Bremen: les listnatega in iglastega drevja, tekstilne surovine, konoplja in lan. industrijske in zdravilne rr rne, sadje in živila,
89 — London: deske za zaboje.
90 — Marseille: fižol,
91 — Liesing (Avstrija): les za sode,
92 — Garlitz (Nemčija): seno in slama,
93 — Bielefeld (Nemčija): koruzni škrob v prahu,
94 — Roulers (Roeselare — Belgija!: pariena bukovina,
95 — Milan: trs (več tisoč ton),
96 — Budapešta: težke kemikalije.
•
Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpra sevanj, naj sp obrnejo na Zavod za pospeševan je zunanje trgovine Beograd. Ratnički dom. ter nai pri teni navedejo: 1 številko, pod katero je blago navedeno. 2. točno označbo vrste blaga. 3. način eni balaže z ozirom na tržne uzance.
4. količino razpoložljivega blaga
5. ceno. franko naša meja ali cit pristanišče države kamor naj pri de blago. 6 plačilne pogoje in
7.	rok dobave Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči.
Mastno poglavarstvo ljubljansko
razpisuje javno ustno zmanj.ševal-no dražbo za dobavo navadnega in kvalitetnega gradiva -o vzdrževanje in gradnjo mak nskih cest in potov. Dražba gradiva iz gramoznic in prodišč Ido v tor.ek, dne
I. marca ob 9, dražba gradiva iz kamnolomov pa dne 2. marca ob
II., obakrat v tehničnem oddelku mest. poglavarstva. Tam se dobe tudi vsi pripomočki po din 10—.
Mestno poglavarstvo v Celju razpisuje oddajo: 1. naprave za centralno ogrevanje doma in strojne opreme kopališča in pralnice, 2. vodovodne instalacije, 3. ključavničarskih del, 4. steklarskih del pri zgradbi Delavskega doma na Vrazovem trgu v Celju. Ponudbe je vložiti do vštetega 7. februarja v vložišču mestnega poglavarstva.
Poštna hranilnica podružnica v Ljubljani, bo nabavila z neposredno pogodbo pri najugodnejšem ponudniku večjo količino pisarniških potrebščin. Ponudbe, kolkovane z din 10'—, je treba vložiti najkasneje do 11. februarja v tajništvu zavoda. Tam so tudi na vpogled dobavni pogoji.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 2. februarja objavlja: Avtentično tolmačenje odst. 6. § 3. in § 5. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov — Uradno priznanje mednarodnih vzorčnih velesejmov v Ljubljani — Voditev kontrolnika po izvoznikih od 15. februarja dalje — Voditev kontrolnika (kontrolne knjige) po menjalcih od 1. februarja dalje — Razvrstitev prevoznih prog (da sta progi Zagreb-Ljubljana in Zagreb—Maribor konkurenčni državni železnici) — Razglas o sklicanju banskega sveta dravske banovine — Odredbo o postavitvi članov s fakultetsko izob-azbo za mojstrsko izpitno komisijo p ! Zborni ' za TOI v Ljubljani — Pravilnik o fondu za izvajanje regulacije (obrazec za občine) — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
Predavanje
Zavod za pospeševanje obrta pri Zbornici za TOI v Ljubljani priredi javno predavanje arh. R. Kregarja, profesorja na Tehniški srednji šoli v Ljubljani, z naslovom: »Načrtno gospodarstvo in gospodarski položaj Nemčije«. Predavanje bo v torek, dne 8. februarja ob 8. uri zvečer v pritlični dvorani Zbornice za TOI v Ljubljani, Beethovnova ulica 10. Vstop brezplačen.
Zunanja trgovina
Naša delegacija za trgovinska pogajanja z Avstrijo je odpotovala na Dunaj. Sef delegacije je pomočnik zun. ministra dr. Pilja, člani delegacije pa podguverner Narodne banke dr. Belin, dr. Lazarevič, dr. Petrovič in dr. Markovič. Zastopnikov gospodarskih organizacij torej med delegati ni.
Trgovinska pogajanja z Združenimi drž. Sev. Amerike so v glavnem ugodno zaključena. Uveden bo sistem svobodnih deviznih plačil, kakor je v veljavi z Anglijo, Belgijo in Francijo. Washingtonska vlada je v ta namen pripravljena povečati svoj uvoz iz Jugoslavije.
Ladjedelnica »Danubius« na Reki je odpustila 500 delavcev, ker nima dela. Nekateri trde, da bo družba sploh nehala obratovati.
Francoska vlada je s 1. februarjem znova zvišala razne ' ~ke postavke.
Francoski listi so se zaraoi stalnega dviganja cen za papir podražili od 010 na 0'50 franka.
Nemčija je izvozila lani v Brazilijo eno tretjino več premoga kot Anglija, ki je bila doslej na prvem mestu. V zameno je prevzela kavo in bombaž.
Gospodarsko minstrstvo je prevzel dr. Funk, dosedaj drž. podtajnik v propagandnem ministrstvu.
Argentinska vlada je znižala carinski dodatek na blago, ki se uvaža brez predhodnega uvoznega dovoljenja, od 16 -20 na 10°/o. Š tem bo mogoče uvoziti v Argentino tudi blago, za katero se ni dobilo nobeno uvozno dovoljenje. Argentinska Narodna banka je istočasno zelo znižala svoje devizne oddaje, kar je imelo za posledico znatno oslabitev pezosa ter je njegov tečaj v Londonu padel od 18.07 na 16 torej za 13 odstotkov.
Število brezposelnih je v Združ. drž. Sev. Amerike naraslo že na 12 milijonov ljudi, od katerih žive trije milijoni v zelo veliki bedi. Vodja strokovnih organzacij Lews zahteva zato, da izda vlada 3 milijarde dolarjev za nova javna dela.
T čaji zopet nazadovali
Na velikih svetovnih borzah se tečaji kar ne morejo popraviti. Zlasli pa vlada še vedno slaba tendenca na newyorški borzi, ki pa potem slabo vpliva tudi na druge
borze. Le nekatere borze so			mogle
ohraniti svoje tečaje.		. Gibanje te-	
čajev je razvidno iz		naslednje ta-	
bele:			
Konec 1927	31 XII	. 22. L	29. L
O o II			
London	691	67*5	66'5
Pariz	51-3	52*7	49'7
Berlin	46'7	47'3	471
Praga	85'8	85'6	84'8
Dunaj	56*5	56'4	57'3
Milan	130*8	1311	135*5
Bruselj	44'9	46*5	42*3
Amsterdam	60-9	63*5	61 *5
Curih	62'7	64'6	63*6
Stockholm	26'9	27'3	271
New York	71'0	74-5	70*7
Na podlagi tečajev		na teh	enaj-
slih borzah izračunani mednarodni borzni indeks je v preteklem tednu padel od 65'2 na 64%.
Angleška prepoved posojil v tujino omiljena
Britanska vlada je zrahljala prepoved razpisovanja tujih posojil v Londonu. Zakladni minister Simon je o tem dejal v poslanski zbornici naslednje: »Posojila na tuje vlade in javne institucije bodo tudi v bodoče dovoljena le proti posebni dovolitvi zakladnega ministrstva, za javna posojila britanskih državljanov, da se uporabijo ta za investicije v tujini, pa bodo dovoljene olajšave.« Opozicija je takoj nato vprašala, če naj to pomeni, da bodo dovoljena posojila za gospodarski dvig Etiopije ali Mandžurije, nakar je minister odgovoril: »Presenečen sem, da ste tako zeio nezaupni.«
Vinski pridelek lanskega
leta
Povpraševanje po našem blagu
v tujini
„Slavijct
■M———
6*
Jugoslovanska za* ene ovalna banka v jGfublfani_______________________
■H Gosposka ulica 12, ieielon štev. 2176, 2276.
Podružnice: Beograd, Magreb, Sorojevo, Osijek, 2Vcvi Sad in Sjtlil
Tržna poroiila
Iz poročila Zavoda za pospeševanje zun. trgovine
Oz Kilte na« dne 2. februarja
Žitni trgi
Pšenica. — Na domačem trgu je
položaj nespremenjen, prav tako so ostale nespremenjene cene. Izvozna pariteta za marčni termin je proti Liverpoolu 126‘50, proti Rotterdamu 139, oz. na bazi cen za efektivno blago 144 din.
Na tujih trgih je tendenca mirna. Kasnejši termini so nekoliko popustili, najbrže zaradi vesti o večjih posevkih v raznih državah. Zaključni tečaji dne 31. januarja so bili: Liverpool marec 7/(5 1/8, julij 7/4 3/4, Rotterdam marec 7'42 1/2, julij 7'30, Chicago maj 93 1/8
Koruza. — Domači trg je v znaku mirne tendence. Povpraševanje je popustilo, ponudba pa je zelo majhna. Cene so naslednje: posušena 105, čezmerno suha 100 do 101, začasno suha 93, vse pariteta Indjija. Izvozna pariteta proti Rotterdamu za marec 95, na bazi efektivno blago 105 din Iranko nakladalna postaja Indjija.
Na tujih trgih je tendenca mirna, konsum je majhen ter so zato cene zopet nekoliko popustile.
Sadje in povrtnina.
Na dunajskem trgu so cene za jabolka povprečno slabe. Dobro se plačuje samo najboljše blago. »Mo-šanke« se prodajajo po 25 do 40 grošev po kvaliteti. Na Štajerskem pa so se cene za ta jabolka utrdile, ker upajo, da letos ne bo dovoljen uvoz južno-ameriških jabolk, pa se bo zato cena za domače vzdržljivo blago utrdila. Boljše vrste »kanadke« se prodajajo po 40 do 45 grošev, drobno blago boljših vrst se nudi |H) 20 do 25 grošev. Slabšega blaga je zelo veliko na trgu ter znatno vpliva na cene.
Karfiola. — Na dunajski trg je prišlo prejšnji teden 14 vagonov italijanskih karfiol. Cena je popustila od 11-5 na 10'5 šilinga za zavoj 18 kosov. Ta cena je pa še \edno previsoka ter je ostalo 5 va gonov karfiol neprodanih. Že po sedanjih cenah pa izgubljajo uvozniki po 30 do 40 grošev za zavoj, ker veljajo karfiole v Italiji od 120 do 130 lir za 100 kosov.
Solate je prišlo na dunajski trg pretekli teden okoli 12 vagonov. Dovozi solate so majhni, kakovost pa se stalno zboljšuje. Cene se
gibljejo med 5 im 5'50 šilinga za zavoj 24 glav
ključuje po nespremenjenih cenah (1'20 do 1'25 šilinga franco jugoslovanska meja).
Mast. — Za Nemčijo je bilo izdano uvozno dovoljenje za dva vagona svinjske masti.
Perutnina. — Na domačih trgih se je položaj znatno popravil, zla
Letošnja žetev čebule v Egiptu odkar se je začela zopet izva-se ceni na 2'5 milijona vreč. Prvi za*Č Perutnina v Italijo. Sedaj je transporti čebule se pričakujejo na vseh trgih P™met enako živa’ siedi februarja v Aleksandriji. ken ‘n cene so cv'rs,,‘ Povpraševanje po čebuli je iz Dunajski trg Iz Jugoslavije ije Nemčije, Anglije in Združenih dr- Prišlo 30.000 gosk in-0.000 piščanca v Sev. Amerike zelo veliko ter c«v* Ve5ie povpraševanje je za zato v Egiptu upajo na dobre cene. Riške in kokosi. Nase blago se
je prodajalo po teli cenah: zakla-Živina in živalski proizvodi. ne gosi la 1*75 do 180, Ila 1*60
Goveja živina. - Na svobodni do r65> race 1-85 do r9° šilin8a trg na Reki je bilo v preteklem Milanski trg je bil januarja brez tednu postavljeno živine:	tuje perutnine. Proti koncu mese-
h Madžarske: 188 volov, 11 bi- ca Pa 80 bila izdana uv«z,’a do,v°-kov, 140 krav, 2(55 juncev, 42 te-	za	perutnmo iz Bolgarske,
let. V notranjost Italije je bilo Madžarske in Romunije Do konca prodanih 579 glav živine. Cene meseca blk> Podanih tudi 10 živine so bile dne 27. januarja na- vag°nov nase Peil,lnine j>o ceni slednje: izredni voli po 4'50 do 520 do 5 30 lire franco Postojna, 4-70, la PIO do 4 30, Ha 4 do 410,1 “e« Milan Madžarska perutnina, krave la 3-45 do 3'65, Ha 3 do 3*40,1 kl -'e ie Pa bll° mak>> Je blla Pro'
mlada živina 3'90 do 4'15 lire.
iz Jugoslavije: naša ekspozitura na Sušaku je izdala izvoznih dovoljenj za 118 živih govedi. Od teh se je izvozilo 80 v italijanske
dana po znatno višjih cenah, skoraj po istih ko domača italijanska.
Jajca
Proizvodnja se je začela ter so dovozi vsak dan večji. Blago je
kolonije, 38 pa v svobodno prista-l lo dobre UaUov0sli/ Ves izvozni
nišče za potrebe Reke in' okolice. Prašiči. — Češkoslovaški trg.
višek se more plasirati v Nemčiji. Pretekli teden je postal London
Na sejmu z dne 31. januarja je bolj čvrst, nakar so vse zapadne bilo na trgu: 878 prašičev iz Ju- države dvignile cene, da so se z goslavije in nad sto iz Romunije. jahkoto dosegle naslednje cene: Jugoslovanski so bili prodani po štajersko blago 57/38 kg frs 140 naslednjih cenah: 19 prašičev po franko Buchs, bolgarsko po 137 (5 75 do 6 90 Kč, 65.5 po 7 do 7 60, frs fran]{<) Buchs. Češkoslovaška se 149 po 7 70 do 7 90, 55 po 8 do 8* 101 zan[ma za naše blago in išče j>o-in 2 prašiča po 8'25 Kč. Romunski \ nudbe Limitirano blago 53/54 ex
po 780 do 800 Kč po 1/1 zaboj
so bili prodani: 10 j>o 6'90 in 27 po 7'20 do 7'40. Madžarskega | blaga ni bilo.
Cene prgutarjem so narasle za I 55 stotink, ker ni bilo prašičev iz | Romunije.
franko Praga.
Mednarodni lesni trg
V prvi polovici januarja je vla dalo skoraj popolno zatišje, ker Na dunajskem trgu za meso jelšo se velika podjetja bavila pred bita tendenca pretekli teden mir- vsem s sestavljanjem bilanc in in-na. Blaga je bilo malo. Povpraše- ventur. V drugi polovici meseca vanje po teletih je bilo večje in jel pa je že nastalo poživljenje, ker zato cena poskočila za 10'20 groša. I so dobili tako izvozniki ko uvoz-Cena jugoslovanski mangalici jetniki z ugotovitvijo zalog novo ori poskočila za 5 do 10 grošev, dočim entacijo. Cene lesa, ki so začele je cena mesnatim prašičem in od lanskega aprila zbog prenasi-masti padla do 5 grošev.	čenosti	angleškega trga stalno	pa-
Cene so bile naslednje: izredno	dab>	so se	začele	znova litijev ati,
goveje meso 2-30 do 2'60, la 210 zlasti Pa še P° varšavskem kon-do 2-30, Ha 1'60 do 2, svinjski ka-|srcsu> na tereni so bile re 2'2() do 2'40, jugoslovanske man galice 1'80 do 1‘85, zaklana	avstrijska teelta 1'40 do 1'90.	Pri I
prodaji mesa za salame v okviru [ izventržnega kontingenta se za-
raz-
»
Indus«
družba z o. z.
tovarna usnja, jermen in usnjenih izdelkov
Telegr. ..Indus"
LJUBLJANA
Telefon inter. 25-28
Združba trgovcev v Murski Soboti
razpisuje službo
tajnika
Reflektanti, ki se smatrajo za sposobne za to mesto, naj pošljejo do
10. februarja
svoje ponudbe na upravo Združbe trgovcev v Murski Soboti
deljene izvozne količine lesa. O kongresu samem smo že obširno poročali. Pod vplivom teh skle-| pov se angleški uvozniki že pripravljajo na nove nakupe. Ugodno] je bila tudi sprejeta vest, da sej dela na to, da bi tudi Kanada ponujala svoj les v sporazumu z evropskimi lesnimi trgi.
Cene našega lesa v Milanu sol bile: slavonske bukove deske la po 850 do 900, slavonske hrastove la po 1150 do 1250, IIa po 1000] do 1100 lir za kub. meter franko vagon.
Lesne eene na IjubSianski borzi
Smreka, jelka:	din
Hlodi I., II., monte . 140'—
Brzojavni drogovi . . 155’—
Bordonitli merkantilni 170—
Filerji do 576'	.	.	.	175-—
Trami ostalih dimenzij 170'—
Škorete, konične, od 16 cm naprej	.	,	.	355'—
škorete, paralelne, od 10 cm naprej	.	.	.	395'— 445'— |
Škorete, podmerne, od •10—15 cm ....
Deske-plohi, kon., od 10 cm naprej . . .
Deske-plohi, par., od 16 cm naprej	.	.	.
Brusni les za celulozo Kratice, za 100 kg . .
Bukev:
Deske-plohi, naravni, neobrobljeni, monte Deske-plohi, naravni, ostrorobi, I. in II. .
Deske-plohi, parjeni, neobrobljeni, monte 300'— 350'— Deske-plohi, parjeni, ostrorobi, I. in II. . 000'— 740'— Hrast:
Hlodi I., II., premera
0(1 SO cm naprej .	. 280-—	840--
Bordonali............... 820'— 920 -
Deske-plohi, boules . 900'— 1000'— | Deske-plohi, neobrobljeni, L in II, . . 750'— 850'-Frizi I., širine 5, 6 in
7 cm.................... 800'-	850'-
Frizi I., širine od 8cm do 12 cm naprej . . 850'— 900'— Orcli:
Plohi, neparjeni, neobrobljeni i., II. . . 810'— 910'■ Plohi, parjeni, neobrobljeni L, II. . . 920'— 1010'— Brest:
Plohi neobrobljeni I.,
II.............. 455 — 545"
Javor:
Plohi neobrobljeni I.,
 ........................515'—	605"
Jesen:
Plohi neobrobljeni I„
It...................710'-
Lipa:
Plohi neobrobljeni I.,
II..............  .	.	480"
Parketi
hrastovi, za m2 . .	.	60'—
bukovi, za ni2 . .	.	40'—
Železu, pragi 2'00 m 14X24
hrastovi, za 1 komad .	40'—
bukovi, za 1 komad	.	25'—
Drva
bukova, za 100 kg .	.	14—
hrastova, za 100 kg	.	13-—
Oglje
bukovo, za 100 kg . »eanellac, za 100 kg
45'— 55'— 50'—	00'-
295—
310—
350— 135— 55'—
2G5--
400"
din
170—
175—
190'
195"
200—
395-
325"
310-
ogoliš-75'—
315*-
460-
Povpraševanja:
Išče sc večja količina desk tombante. prizmirano blago, v dimenzijah: 5/8' in 7/8" debeline, 9' z medio, 13' dolžine, od 4" naprej medija, 6" širine.
Večje količine madrijerov v predpisanih dimenzijah.
I/IIa hrastovi frizi, v debelini 25 mm, v širinah 5, 0, 7, 8, 9, 10 cm, v dolžinah od 25 do 95 cm in od 1 m dalje.
Parjena, ostrorobo paralelno rezana bukovina I. in II. kvalitete.
Javorjcvc neohrobljene deske I. ia II. kakovosti, 18 mm debeline. Neobrobljeni lipovi plohi I. in II. Hrastovi bnulesi.
Brestovi houlesi in ncohrohljeni plohi.
Deske smroka-jelka v III. in IV.
kvaliteti 18/24 mm debeline, dolžina 4 m, širina od 16 cm naprej; dobava sukcesivna. .
Več vagonov jelovih in smrekovih desk v 111. in IV. kakovosti, 12 mm in 18 mm; dobava po dogovoru.
Škorete smrcka-jelka, 12 mm; dobava promptna.
Neobrobljeni hrastovi plohi v I. in 11. kakovosti.
* V A /? <§■ v
Zahtevajte ponudbe!
Avtomatične
in
druge
tehtnice
popravlja in renovira tvrdka
LOVRO ROZMAH, LJUBLJANA
Grudnovo nabrežje 5 / trni™ mi
820—
GOO—
68"
45'-
44"
27'-
16"
15"
A
Ne pozabite na
poslovne knjige
kakršne nudi
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE
V LJUBLJANI. KOPITARJEVA 6/11
Sejmi
februarja: v Novem mestu, Gor. Logatcu, Dobrni, Ormožu, Murski Soboti;
8. februarja: v Metliki, Kamniku, Ormožu, Dol. Lendavi, Ljutomeru, Mariboru;
9. februarja: v Ljubljani, Grahovem, Mengšu, Zagorju ob Savi, Celju, Ptuju, Trbovljah, Pilštanju, Slov. Konjicah;
110. februarja: pri Sv. Juriju pri Celju, v Turnišču;
Iti. februarja: v Mariboru;
112. februarja: v Motniku, Brežicah, Celju, Trbovljah.
Radio linbijana
Sobota, dne 5. febr. 12.00: Plošče
— 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 14.00: Napovedi — 17.00: Radijski orkester
17.40: O mednarodnem nastopu gimnastov v Ljubljani — 18.00: Fantje na vasi — 18.40: Pogovori s poslušalci -— 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Pregled sporeda — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar)
— 20.30: II. večer muzi-komedi-jantov — 22.00: Napovedi, poročila
— 22.15: Radijski orkester.
Nedelja, dne 6. februarja. 8.00:
Koncert tamburaškega septeta (vodi g. St. Kahne) — 9.00: Napovedi, poročila — 9.15: Prenos cerkvene jlasbe iz trnovske cerkve — 9.45: Verski govor (dr. Fajdiga) — 10 60: Koncert sol. lahke glasbe — 11.00: Otr. ura: Gašperček — 11.30: Plošče —• 12.00: Zbor malih harmonikarjev (prof. Rančigaj) — 13.00: Napovedi — 13.20: Nastop zagrebškega svving-kvarteta —• 16.00: Plošče — 17.00:	Gospodarska	navodila in
tržna poročila — 17.30: Vojaške godbe (plošče) — 18.00: H. Nučič: Svet, komedija v 4. dejanjih (izvajajo člani rad. igr. družine) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Slovenska ura: a) Foerster: Po jezeru, koncertna fantazija; Foerster: Bom šel na planince (klavir: prof. M. Lipovšek) ; b) Prešernova rojstna hiša (g. F. S. Finžgar) — 20.30: Vesel koncert Radijskega orkestra — 22.: Napovedi, poročila — 22.15: Pevski koncert g. Mirka Dolničarja, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek.
Ponedeljek, 7. februarja. 12.00: Uverture (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi _ 13.20: Plošče — 14.00: Napovedi — 18.00: Prva pomoč pri zastrupljen ju (doktor Brecelj) — 18.20: Plošče — 18.40:	Kulturna kronika:	Fran
Jaklič - Podgoričan (dr. Tine Debeljak) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Zanimivosti — 20.00:	Plošče —
20.30: Prenos iz Prage: Spominski koncert v proslavo rojstnega dne T. G. Masaryka — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Prenos lahke glasbe iz kavarne »Nebotičnik« — Konec ob 23. uri.
Naročajte »Trgovski listu!
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.