lefo_XXT__ M	m J» MB mM M A ■	73.
H BhbrB'VIBL JBP	H^NBk,	Bi	Bi ^1 Bi
celoletno 180 din (za ino- H Mr	M	JSV	W$ffl ^ 13 El TO, M	ML.. - M	M	Oregorejceva ulica 23. Tel.
eemstvo: 210	H	9T«k	^HBSf	V ||W I	HM W O
!^V«?n£A v	^	^	Sisov ne vtaUo.-
Plača ln toži se v LJubjani! Časopis za trgovino• lndustriio9 obrt in denarništvo “TLi»hS
Izhala	Ljubljana,	petek	8.	julija	1938	Cena	1*50
K občnemu zboru Zveze
Ne samo zaradi varovanja svojih stanovskih interesov se je združilo slovensko trgovstvo v svoji osrednji organizaciji, v Zvezi trgovskih združenj, temveč tudi zato, da se vodi v naši državi pravilna gospodarska politika, da bodo vsa država in vse pokrajine v državi napredovale in se razvijale. Preveč ljubi trgovec svojo domovino, da bi brez interesa gledal, kako se razvija naše gospodarsko življenje in bil zadovoljen le s svojim lastnim dobičkom. S tem se more zadovoljiti zastopnik tujega velekapitala v naši državi, kateremu je vseeno, če tudi propada naše narodno gospodarstvo, samo da je njemu zagotovljen njegov profit, ne pa nacionalni trgovec. In če je bila dostikrat kritika slovenskega trgovca ostra zaradi napak, ki so se delale v naši gospodarski politiki, potem predvsem zato, ker ga je srce bolelo, ko je moral gledati te nepotrebne, a tembolj škodljive napake.
In teh napak ni malo in le premnoge so ostale še od prvih dni Jugoslavije. Neštetokrat je trgovstvo na te napake že opozorilo, toda le prav redko je bilo le eno teh opozoril upoštevano. Tako so bili zaman vsi opomini, da naš upravni aparat sploh ni dorastel nalogam strogo centralistično urejenega upravnega sistema. Praksa in izkušnja sta dokazali, da zasta jajo zaradi tega centralizma vsi Posli, navsezadnje se je to spoznalo tudi na najvišjih mestih in zaslišali smo izjavo, da se bo dala ljudstvu večja samouprava,
Neštetokrat se je nadalje opozarjalo, da so pri nas vsi zakonski predpisi preveč komplicirani, da zahtevajo od poslovnih ljudi mno go preveč dragocenega časa in stroškov, toda o poenostavljenju teti zakonov še ni ne duha ne sluha.
V zadnjem času pa so postala posebno glasna opozorila naših domačih gospodarskih ljudi o ne varnem in vedno bolj intenzivnem prodiranju tujega velekapitala celo v gospodarsko panogo, ki je v vseh modernih državah pridržana domačim ljudem. Niti ta opozorila niso dosegla pravega odmeva in vendar je od pravilne ureditve delovanja tujega kapitala v državi odvisna celo njena obrambna moč.
Mnogokrat smo na tem mestu govorili tudi o nujnosti večjega upoštevanja potreb našega srednjega stanu. Glavni davkoplačevalec je ta srednji stan, nosilec nacionalne misli in nacionalne kulture, a kljub temu se ne upoštevajo niti njegove fundamentalne potrebe. Tako se oddajajo javna dela le redko našim srednjim podjetjem, temveč večinoma le velikim, pa čeprav so ta tuja. Enako »o raznih davčnih privilegijev in drugih ugodnosti deležna predvsem velika podjetja, dostikrat tuja, ne pa naša domača srednja in manjša.
A tud] vsa opozorila na nujne Potrebe naše domače trgovine so ostala skoraj redno brez učinka. Spominjamo tu le na nesrečno Vprašanje krošujarstva, ki ije še vedno aktualno, pa čeprav smo doživeli že toliko obljub, da bo temeljito rešeno.
Samo v interesu celote, vsega ha roda in vse države je opozarjalo trgovstvo na vse te napake in
samo iz tega vzroka postavljalo svoje zahteve. Globoko utemeljene so zato tudi vse te zahteve in zato morajo te zahteve tudi enkrat prodreti. In ker morajo prodreti, ker trgovstvo hoče, da prodro, zato se tudi ni ustrašilo nobenih neuspehov in zato gre tudi na občni zbor svoje Zveze v Logatec z isto
borbenostjo, kakor je šlo na vse prejšnje občne zbore. Slovensko trgovstvo se zaveda, da ima v boju za pravilno gospodarsko politiko v državi častno dolžnost, da je v prvih vrstah in bo zato tudi to Častno dolžnost izpolnilo do konca. In oprto na svoje dobre organizacije more trgovstvo to svojo dolž-
nost tudi uspešno izvršili, če ostane zvesto svoji tradiciji, da se z napakami nikdar noče in ne more sprijazniti. V tem duhu in s tem naziranjem odhaja tudi letos slovensko trgovstvo na občni zbor svoje Zveze in zato vemo, da bo tudi logaški občni zbor — popoln uspeh.
Bolgarska dobi gospodarski
svet
Kdai pa bo stopil v veliavo naš zakon o gospodarskem svetu 1
Bolgarska vlada je izdelala zakonski načrt o ustanovitvi gospodarskega sveta ter ga bo te dni predložila sobranju v debato in rešitev. Mi imamo zakon o gospodarskem svetu že davno, ker tudi ustava ta zakon zahteva, izvajati pa se ni začel še do danes in prav malo kaže, da bi se v doglednem času gospodarski svet sklical. Zato je prav mogoče, da bo bolgarski gospodarski svet začel mnogo prej delovati ko naš, čeprav bi moral naš delovati že leta dolgo.
In vendar bi bil gospodarski svet še mnogo bolj potreben, kakor pa je bil takrat, ko je bil uzakonjen. Kajti takrat smo bili sredi gospodarske stiske, ko je bila vsa naša finančna politika v tern, da so se vsi izdatki čim bolj omejevali in ko se ni zato napravilo nič novega. Danes pa se z vladne strani propagira gospodarska iniciativnost, obljublja se nam izpopolnitev ter zboljšanje cestnega in železniškega omrežja, ustanavljajo se nadalje gigantska gospodarska podjetja in izvajati se bodo začela s pomočjo notranjega štirimilijardnega posojila velika javna dela. V časih tako velike gospodarske aktivnosti pa je sodelovanje zasebne iniciative vedno potrebno in naravnost nujno, če nočemo tvegati, da se ne bo denar v vsakem oziru dobro porabil.
Pa tudi še iz drugih razlogov
nam' je gospodarski svet nujno potreben. Vse pospeševanje gospodarstva, se pri nas mnogo preveč birokratizira. Za vsako gospodarsko panogo bomo kmalu imeli svoj zavod, za vsako gospodarsko delavnost svoj fond, obremenitev ministrstev z delom pa zaradi tega tako raste, da mora trpeti njih ekspeditivnost. Tudi pri pospeševanju gospodarstva se mora upoštevati načelo delitve dela. In zato je treba k temu delu pritegniti tudi praktične gospodarske ljudi, ki bi tudi radi sodelovali, saj bi s tem preprečili napake, ki ravno njih najbolj bole.
Bojimo se pa tudi, da se pri nas vse gospodarstvo pospešuje že preveč šablonsko, V življenju šablone nišo preveč priporočljive, zlasti pa ne v gospodarskem življenju, ki je v neprestanem toku in izpreminjanju, saj mora reagirati na vsak pojav na svetu. Samo poglejmo, kako se je docela ponesrečila akcija za pocenitev pšenice. Niti zagroženi ukrep carine prostega uvoza pšenice ni prav nič zalegel, temveč šele nova žetev je znižala cene.
A tudi razvoj naše zunanje trgovine nujno zahteva, da bolj preudarno vodimo to trgovino. Nikjer pa ni sodelovanje praktičnih gospodarskih ljudi tako nujno priporočljivo, kakor ravno v zunanji trgovini. A kako naj ti sodelujejo, ko pa nimajo nobene prave prilike. Ce ima tu pa tam
kateri gospodarski človek' možnost, da sedi v tem ali onem centralnem odboru, potem s tem še ni dana možnost resničnega sodelovanja, ker so navadno v vseh teh odborih praktični gospodarski ljudje v silni manjšini. Zlasti za gospodarskega človeka je malo vabljivo izgubljati čas na sejah, kjer je udeležba gospodarskih lju di le bolj formalnega pomena.
Zahteva po sklicanju gospodarskega sveta ni nobena kaprica, temveč resna gospodarska nujnost. Naj vendar nihče ne misli, da imajo gospodarski ljudje svoje veselje nad tem, da neprestano ponavljajo eno in isto zahtevo. Nasprotno, je že utrudljivo zahtevati vedno eno in isto stvar. Ce gospodarski ljudje navzlic temu to svojo zahtevo ponavljajo, potem, storč to prav zategadelj, ker je ta zahteva nujna in ker od nje ne morejo odstopiti. Naj se to že enkrat upošteva.
Mogli bi dati Bolgarom dober zgled, kako naj deluje gospodarski svet in kakšno pomoč more nuditi, namesto tega pa se bo naj-brže zgodilo, da bodo ta nauk dali Bolgari nam,
. Ce je naš zakon o gospodarskem svetu slab, iaj se pa ukine, ne gre pa, da imamo zakon o gospodarskem svetu, ne pa tudi gospodarskega sveta. Takšno očitno kršenje volje zakonodavca pač ne bi smelo biti!
Knjiga o III. vsedržavnem trgovskem kongresu v Ljubljani
izide za občni zbor Zveze trgovskih združenj v Logatcu. Knjiga ima več ko 140 strani ter obsega celotno poročilo o .kongresu. V knjigi so objavljeni vsi referati dobesedno, večinoma pa dobesedno tudi vsa debata. Knjigo krasi tudi več slik.
Ta knjiga lx> najlepši spomin na veliki in uspešni ljubljanski kongres ter si jo bo gotovo nabavil vsak zaveden trgovec. Cena knjige še ni določena, vendar pa bo zelo nizka.
Ker bo tiskano le omejeno število izvodov, naj si jo vsak takoj naroči pri Zvezi trg., združenj v Ljubljani. Naj tudi vsak sporoči, če hoče imeti knjigo vezano ali kartoni rano.
Nadlegovanie
za razne
Nedopustno prosiačenie za izlete na morie
V zadnjem času se je nadlego-1 vanje ljudi z raznimi prošnjami in | nabiralnimi akcijami že tako zelo razpaslo, da je treba o tem spregovoriti prav odločno in jasno besedo. Posebno nadlegovanje gospodarskih ljudi je zavzelo takšen obseg, da je treba proti temu prav odločno nastopiti. Gospodarski ljudje in zlasti trgovci se sicer dobro zavedajo dolžnosti plačevanja narodnega in socialnega davka in ni trgovca, ki ne bi vsak teden nekaj dal v ta namen. Toda vse ima svoje meje in kar ije preveč, je preveč. Saj ne bi nič rekli, če bi se oglašala s prošnjami za podporo res potrebna in delavna društva. Tem je trgovec vedno rad pomagal in jim bo pomagal tudi v bodoče.
Toda danes se obračajo na trgovce za podpore ljudje in organizacije, če sploh zaslužijo to ime, ki nimajo prav nobenih zaslug za javnost, ki ne morejo s prav niče-
mer utemeljiti svojega apela na javno pomoč. Kar na lepem si nekdo izmisli, da bi bilo dobro, če bi mogel iti pogledat kam v svet in že začne pritiskati kljuke po trgovinah in nadlegovati uglednejše gospodarske ljudi. Ali so ljudje res že izgubili vsak ponos, da se ne sramujejo za svoje osebno veselje prosjačiti pri drugih.
Šaj bi vendar vsak človek rad šel na morje ali še katn dalje po svetu in tudi marsikateri trgovec, ki pa mora ostati doma, Jcer mu trgovina ne nosi toliko, da bi veselo potoval po svetu. Kdor hoče iti po svetu in se zabavati v tujini, ta si pač mora med letom prihraniti potrebni denar, ker kako pridejo drugi ljudje do tega, da bi drugim plačevali za prijetne počitnice!
Zlasti pa je žalostno, da se je tega' modernega prosjačenja navadil del naše mladine. Fantiči, ki nimajo za seboj niti nižje sred-
nje šole, si nakrat izmislijo, kako lepo bi bilo biti sedaj na morju. In že prično pritiskati na kljuke in prosjačiti za denar. Nočemo, da naša mladina prosjači, nočemo, da izgubi že tako zgodaj svoj ponos in zato zahtevamo, da se napravi-tem nabiralnim akcijam za izlete konec.
Pa še na nekaj drugega je treba opozoriti. Kdo pa jamči za to, da bodo ti šoloobvezni otroci nabrani denar res dobro porabili? Kdo jamči, da ti izleti brez vsakega nadzorstva ne bodo otrokom bolj v škodo kakor pa v korist?
Dobro! Ce napravijo šoloobvezni otroci izlet na morje, naj ga napravijo med šolskim letom in pod nadzorstvom svojih učiteljev, da bodo izleti res dosegli svoj namen.
Ce tega jamstva ni, potem je tudi bolje, da teh izletov ni. Zato pričakujemo od šolske oblasti in tudi od policije, da napravi temu
prosjačenju šoloobveznih otrok konec!
Ne odrekamo mladini pravice do razgleda po svetu, še manj po naši ožji domovini, mislimo pa, da ima naša mladina, ki še ni dovršila srednje šole, v svojem življenju še mnogo, mnogo časa, da si ogleda svet in da si more spočiti telo tudi doma. Vprašajte, koliko trgovcev ima tri mesece na leto časa uživati zlato prostost in koliko jili gre na morje, ter koliko je takih, ki ne zaslužijo niti toliko, kolikor potrebujejo za vzgojo lastnih otrok itd. Komaj čakajo na nedeljo ali praznik, da pohitijo* v bližnjo okolico in da se naužijejo lepote narave. In to je V3e. Zato mislimo, da je prav, če tudi na tem mestu izjavljamo, da gospodarski krogi odločno odklanjajo nabiralne akcije mladih šolarčkov za razna potovanja.
Ljubljansko Združenje trgovcev je svoje dni že soglasno sprejelo sklep, da trgovci ne smejo dati nikomur podpore bodisi v denarju ali blagu, kdor nima potrdila Združenja trgovcev. Vsako nabiralno društvo ali ustanova pa tudi privatniki, ki nabirajo javno denar, morajo imeti predvsem potrdilo policijske uprave, da jim je dovoljeno nabirati darila. Kdor pa hoče nabirati darila po trgovinah, ta ,n»ora imeti brezpogojno potrdilo Združenja. Zato, trgovci, odklonite vsako nabiralno polo, ki nima podpisa predstavnika uprave Združenja trgovcev!
Seja predsedstva Zveze trg.
združenj bo v soboto dne 9. julija 1938 ob 8. uri zjutraj v dvorani Sok. doma v Logatcu
s tem dnevnim redom:
1. Poročilo predsedstva.
2. Predlogi predsedstva za skupščino.
3. Obračun in proračun.
4. Reorganizacija Zveze.
5. Personalije.
6. Predlogi združenj.
7. Slučajnosti.
Radi važnosti dnevnega reda prosim vse člane, da se te seje gotovo udeleže, da se pripravimo za popoldansko predkonferenco.
V Ljubljani, dne 27. junija 1938. Predsednik Stane Vidmar s. r.
Delajte za napredek trgovskih organizaciji
flndustrialec Jakob Hrovat petdesetletnik
Te dni je v krogu svoje družine (praznoval svojo petdesetletnico znani industrialec gospod Jakob Hrovat, ustanovitelj Tovarne kranjskega lanenega olija in fimeža v Ljubljani. Od skromnih poeetkov ije s svojo pridnostjo, vztrajnostjo lin neutrudljivostjo razvil podjetje Itako, da ije danes znano po prvovrstnih izdelkih ne samo po celi imaži državi, temveč tudi daleč pre-to njenih meja.
Kaj je gospod Hrovat svojim na-Inesčencem, to vedo oni sami najbolje in so mu ob njegovem seda-fnjem jubileju dokazali, kako ga iceniijo. Njegovo dobro 6rce poznajo
V'.".'.
mmmz
vsi, ki so kdaj potrkali na njegova vrata, številna društva pa bi ve-jdela povedati, kako mnogokrat so (bila deležna njegovih podpor. Za naše trgovske organizacije je imel vedno razumevanjem jim ob vsaki priliki rad priskoči na pomoč, kar je storil tudi ob zadnjem trgovskem kongresu.
Potrebno je, da to izve tudi naša širša trgovska javnost, da bo bolije poznala naše gospodarske ljudi kova gospoda Hrovata, ki so s trdim, poštenim delom ustvarili cvetoča, res domača podjetja, pa vendar na svojo grudo, svoj narod in svoj stan ne pozabljajo, temveč jim z odprto roko dajejo, kar so od njih prejeli. Taki možje naj bodo svetli zgledi, ki naj najdejo mnogo posnemovalcev, kajti le tako se bomo tudi gospodarsko osamosvojili.
Gospodu Hrovatu prav iskreno čestitamo k pomembnemu jubileju in mu želimo, da bi v zdravju in (zadovoljstvu še mnogo let lahko iposvetil napredku svojega podjetja Dv njegov in našega gospodarstva iponost
Pravilnik o takti za vagonsko blago
Uredba o državnem in banovin-pkih cestnih skladih predpisuje kot jpeden dohodek skladov tudi po-bno takso na vagonski prevoz po železnici. Za pobiranje te je izdal gradbeni minister leči pravilnik.
d 1. *— Cestna taksa za vagon-počiljke po omenjeni uredbi pobira na železniškem tovor-
r m listu.
Cl. 2. — Monopolizirane golice Eelezniških tovornih listov za va-gonske prevoze morajo razen (državne takse imeti tudi natisnjeno znamko z napisom »Taksa za cestni sklad«. Taksa znaša za va genske pošiljke premoga, kamenja, peska, zidne in strešne opeke, rude in zaobale (ambalaže) 10 din, ■a vse ostale vagonske tovore pa J5 din za vagon.
■ Cl. 3. — Velikost znamke je B0/22 mm, barva se razlikuje po vrsti blaga.
Cl. 4. — Izdeluje in prodaja že lezniške tovorne liste s temi znamkami izključno samostalna uprava Idržavnih monopolov po zanjo veljavnih predpisih o tem.
Cl. 5. — Pobrane vsote za to
takso ob prodaji tovornih listov knjiži monopolna uprava ločeno in :ih po odbitku v smislu čl. 6. pravilnika pošilja vsak mesec Drž. hipotekarni banki v Beograd za državni cestni sklad.
Cl. 6. — Kot provizijo od prodaje tovornih listov dobe pooblaščeni prodajalci 2 % vrednosti znamke za cestni sklad, vrhu dosedanje provizije za liste. Za zameno slučajno pokvarjenih listov veljajo dosedanji predpisi.
Cl. 7. — manjka.
Cl. 8. — Dokler monopolna uprava ne oskrbi davčnih uprav s temi tovornimi listi, se bo pobirala cestna taksa na ta način, da bodo davčne uprave na dosedanje tovorne liste nalepljale ustrezne kolke po 10 oziroma 15 dinarjev.
Na tovorne liste v zalogi pri pooblaščenih prodajalcih pa nalepijo ustrezne kolke prodajalci sami po navodilih davčne uprave.
Zbrane vsote na račun cestnega sklada se pošiljajo DHB.
Cl. 9. — Organi železniških po-
staj ne smejo sprejemati železniških tovornih listov za vagonske prevoze, če ni na njih nalepljena ta taksa.
Cl. 10. — Za neizvršitev zgoraj navedenih dolžnosti glede nalep-ljanja kolkov na tovorne liste kot takse za cestni fond odgovarjajo organi davčnih uprav in železniških postaj materialno in disciplinsko.
Cl. 11. — Pravilnik stopi v veljavo ob objavi (28. junija) — obvezno moč pa ima od 1. julija 1938.
Glas podeželskega trgovca
Kmetska in podeželski
Od nekdaj je bilo tako, da je podeželski trgovec kreditiral kmetu, zlasti pa mu je pomagal s kreditom v poletnem času, ko je potreboval kmet najnujnejše gospodinjske in gospodarske potrebščine, ki jih pa ni mogel plačati takoj, temveč šele na zimo ali jesen, ko je vnovčil svoje pridelke. Podeželski trgovec seveda pa tudi ni bil kapitalno tako močan, da bi imel samo blago, ki ga je sproti in takoj plačal v gotovini, temveč je bil tudi sam navezan na kredit svojih dobaviteljev. Ker pa je dobil trgovec na jesen svoje terjatve plačane, je bilo vse v redu in trgovec ;e mogel še nadalje kreditirati kmetu.
Ko se je uvedla kmetska zaščita, pa je nastal za podeželskega trgovca čisto nevzdržen položaj. Dobavitelj podeželskega trgovca je zahteval plačilo kreditiranega blaga in sicer polno plačilo, podeželski trgovec pa ni mogel dobiti od kmeta plačila za blago, katerega mu je kreditiral. Podeželski trgovec ni proti svojemu dobavitelju zaščiten in mu mora plačati vse v roku, kmet pa je zaščiten in mu ni treba plačati trgovcu. V trgovini na deželi je nastala zaradi lega velikanska vrzel in vsa trgovina je zastala. Zaščita kmeta je tako gospodarsko ubila podeželskega trgovca, ni pa niti prav pomagala kmetovalcu, ker mu je vzela kredit. Saj pri sedanji pravni negotovosti vendar nihče ne more dajati kmetu kaj na posodo, tudi če bi hotel.
Vrsti se uredba za uredbo o kmečki zaščiti in vsaka napravlja upniku mnogo nepotrebnega dela samo z ugotavljanjem njegove terjatve. Ce začne uveljavljati pred sodiščem svojo terjatev na podlagi ene uredbe, pride čez nekaj mesecev že druga uredba, ki obravnava kmetske dolgove zopet z drugega vidika kot prejšnja in to se ponavlja sedaj že več let. Pri sodišču se ne more končati noben spor. Upnik izgublja s tem mnogo časa, če pa je primoran zaradi kompliciranosti pravnih predpisov zateči se k advokatu, pa mora na zadnje plačati še sam stroške zastopstva. Grda krivica se s tem godi pode želskemu trgovcu.
Terjatve privatnih upnikov postajajo zaradi teh številnih predpisov že čisto iluzorne, ker se ne da predvidevati čas, ko bodo izterljive. Nevarnost je, da bode marsikateri podeželski trgovec prišel na boben ravno zato, ker nima več možnosti, da bi izterjal svoje terjatve, dočim more od njega lahko vsak vse in ob vsakem času izterjati.
Podeželski trgovec mora za svoje obveznosti svojim dobaviteljem plačevati po 10—12% obresti, a od svojih dolžnikov kmetov pa nima pravice zahtevati nobenih obresti Jasno je, da bodo pri takšnem stanju polagoma požrle celo njegovo glavnico obresti, ki jih mora plačevati svojim upnikom - dobaviteljem.
Zaradi kmečke zaščite so postali tudi denarni zavodi nelikvidni in ne morejo dajati kredita, brez ka-
terega si sploh ni mogoče misliti trgovstva. Denarni zavodi bi lahko skoraj neovirano in normalno opravljali svoje funkcije, če bi bili upravičeni zahtevati obresti od svojih posojil, iz katerih obresti bi lahko zadovoljevali tudi take vlagatelje, ki bi bili prisiljeni zaradi svojih potrebščin dvigniti svoje vloge.
Ce se je že pokazala potrpba po kmetski zaščiti, potem ta ne bi smela biti tako splošna kakor je, ampak bi se morale iz zaščite izvzeti predvsem vse trgovske terjatve, terjatve obrtnikov in terjatve privatnikov. Zaščita bi naj bila tudi individualna in ne tako splošna kot je uvedena s sedaj veljavnimi predpisi. Kmetje-dolžmiki de-vastirajo mnogokrat tudi svoje
premoženje, da bi na ta način razvrednotili substanco in pripravili upnika ob njegovo terjatev, če je ta tudi vknjižena.
Podeželski trgovec je posredovalec med kmetom in med veliko trgovino in ije s tem, da je kreditiral kmetu, tudi temu mnogo koristil in mu pomagal mnogokrat do zboljšanja njegovega gospodarskega položaja, ker si je kmet mogel nabaviti potrebščine, ki so nepogrešljive za njegovo gospodarstvo in njegovo eksistenco, s kreditom, ki ga je užival pri podeželskem trgovcu.
Za kmečkega trgovca velja tedaj edino le to geslo, da se mora kmetska zaščita odpraviti, ali pa razširiti zaščita tudi na podeželskega trgovca.
Slovesni zaključek šolskega
na Trgovski nadaljevalni šoli
v Celiu
V nedeljo dne 3. julija 1938 je bil na Trgovski nadaljevalni šoli v Celju ob navzočnosti učiteljskega zbora in zastopnikov Združenja trgovcev za mesto Celje slovesni zaključek šolskega leta 1937./88. Ob začetku je v imenu učiteljskega zbora upravitelj šole direktor Marinček pozdravil predstavnike trgovstva, učiteljski zbor ter mladino. Trgovstvu se je še posebej zahvalil za naklonjenost ter zanimanje za uspešno delo šole in napredek njenih učencev. Posebej se je še zahvalil združenju, ker je omogočilo, da se nagrade učenci z najboljšim učnim uspehom. V svojem nadaljnjem govoru je orisal važnost trgovskega stanu za državo ter posebno apeliral na absolvente šole, da se še nadalje izobražujejo, ker samo na ta način lahko postanejo res dobri trgovski sotrudniki oz. trgovci. Ostalim vajencem in vajenkam pa priporoča, da se v II. in III. razredu bolj intenzivno poprimejo učenja, da bo uspeh na koncu drugega leta tem boljši.
V prvi vrsti naj gledajo, da postanejo dobri Jugoslovani in da se vedno in povsod drže gesla pokojnega viteškega kralja Aleksandra I.: Čuvajte našo lepo Jugoslavijo! S trikratnim »Slava« pokojnemu Velikemu kralju in s trikratnim >Živio« klicem kralju Petru II. je zaključil svoj govor.
V imenu mladine se je v prisrčnih besedah zahvalila absolven-tinja III. razreda Likar Zlata upravitelju šole in vsemu učiteljskemu zboru za ves njihov trud, ki so ga imeli z učenci in učenkami. Ob enem jih je prosila, da jim ne za merijo, če so imeli med šolskim letom kake neprilike z njimi.
Istotako se je zahvalila upravi Združenja trgovcev za mesto Celje, kakor tudi vsem gg- trgovcem za njih naklonjenost in za podelitev nagrad.
Predstavnik Združenja trgovcev za mesto Celje g. Anton Fazarinc je nato pozdravil vse navzočne z zahvalo upraviteljslvu šole in uči-
teljskemu zboru za ves njih trud,
ki so ga imeli z učenci in učenkami. Izraža posebno veselje nad uspehom, ki ga je mladina dosegla v letošnjem šolskem letu, ki ije bil boljši od zadnjih let. Priporočal je mladini, da naj se v bodoče še bolj poprime učenja, ker to je samo njej v korist. Za absolvente pa s tem, da so končali šolo, še ni konec učenja, ker to ije bilo samo pridobivanje teoretičnega znanju, v praktično se morajo pa še bolj poglobiti z nadaljnjo izobrazbo v trgovski literaturi in učenju tujih jezikov, ki so posebno važni z ozirom na našo geografično lego. Bodite vedno in povsod dobri Slovenci in Jugoslovani.
S temi besedami je zaključil zbor. svetnik g. Fazarinc svoij govor in razdelil nagrade Združenja trgovcev.
I. nagrado po din 200’— so prejele: Slosar Marija, učenka I. razreda (tvk. R. Stermocki), Kompost Valburga, učenka II. razreda (tvk. Weiner nasl.) in Likar Zlata, uč. III. razr. (tvk. Rožič Cili); II. nagrado po din 100’—: Pollandt Friderik, učenec I. razr. (tvk. Meinl Julio d. d.), Rednak Rafko, tičenec II. razr. (tvk. \Veren Josip) in Orešnik Antonija, učenka III. razr. (tvk. Illadin Valentin; III. nagrado po din 50 —: Cimerman Jelka, učenka I. razreda *(tvk. Hladin Valentin), Videnšek Bogomir, učenec II. razreda (tvk. Loibner Karl), Lorger Edmund, učenec III. razreda (tvk. Weren Josip).
Z našo himno je bilo nato kon čano lepo šolsko slavje.
*	barva,	pletto«	to
Ze v 24 urah
itd. fikrobl to ivetlolika »rajee, ovrat alke to manieto. Pere, mil, monga h lika domate perilo
tovarna J O S. REICH
Poljanski nasip 4-6. ielenbnrgova aL Telefon It
Politične vesti
Dr. Maček pride vendarle v Beograd, da se udeleži skupnega posvetovanja s šefi združene opozicije. Hkrati z dr. Mačkom pridejo v Beograd tudi drugi voditelji kmečko demokratske koalicije.
Bolgarska vlada je izdelala načrt o ustanovitvi državnega gospodarskega sveta. Zakonski načrt bo v kratkem predložen sobranju v rešitev.
Ministrski predsednik dr. llodža se je zopet sestal z zastopniki nemške sudetske stranke. Informativni razgovori praške vlade z zastopniki manjšin bodo končani ta teden, nakar bo začela praška vlada z definitivno redakcijo svojega narodnostnega statuta.
Vodja sudetskih Nemcev Henlein je bil v Berchtesgadenu sprejet od Hitlerja, kateremu je poročal o pogajanjih s praško vlado.
Največji romunski list »Univer-sul« je bil kaznovan, da ni smel iziti tri dni, ker se ni hotel podrediti odredbi o kontroli finančnih sredstev lista.
V aleksandretski sanžak je vkorakalo 2500 turških vojakov.
Načrt o evakuaciji prostovoljcev iz Španije, ki je bil sedaj sprejet od velesil, določa štiri glavna pristanišča, v katera bi se pošiljali prostovoljci, in sicer: Hamburg za vse nemške prostovoljce brez izjeme in za one, ki so iz severnih evropskih držav in so se borili za nacionalno Španijo, London za vse angleške prostovoljce in za one, ki so se borili za republikansko Španijo, Genovo za vse italijanske prostovoljce in za one iz južnoevropskih držav, ki so se borili za Francovo zmago ter končno Marseille za vse francoske prostovoljce in za one iz južno evropskih držav, ki so se borili za republikansko Španijo. O usodi prostovoljcev, ki jih njih države ne bi hotele sprejeti, se bo razpravljalo kasneje.
Chamberlain je izjavil v poslanski zbornici, da se angleško-itali-janski sporazum ne more začeti izvajati, dokler ni špansko vprašanje urejeno in niso prostovoljci odšli iz Španije.
Pariško apelacijsko sodišče je razsodilo, da se špansko zlato (40 tisoč kg v vrednosti 2 milijard din) ne izroči nobeni vojskujočih se strank v Španiji, temveč se bo še nadalje hranilo v Franciji.
Angleški minister za narodno obrambo sir Thomas Inskip je iz-javil, da je oboroževanje Anglije že tako izpopolnjeno, da je obramba dežele popolnoma zagotovljena. Anglija bo v kratkem imela tudi nove vrste orožja, ki ji bodo dajale prednost pred vsemi drugimi državami.
Mussolini je sprejel tržaškega prefekta in mu izjavil, da pride v septembru v Trst. Tržačani upajo, da se bo Mussolini krepko zavzel za Trst, ki zaradi priključitve Avstrije k Nemčiji gospodarsko zelo trpi.
Na Dunaju se je razvilo organizirano verižništvo z živili. Narodno socialistični listi označujejo to verižništvo za veleizdajo. Ni pa težko uganiti, zakaj se je to verižništvo razvilo.
Švicarski zvezni svet je sklenil, da izdela finančni minister zakonski načrt o posebnem davku za narodno obrambo, da bi se mogli kriti povečani izdatki za švicarsko oboroževanje.
Japonska je zaradi francoske zasedbe otočja Paracelsusa silno razburjena. Japonski listi pravijo, da spada to otočje h kitajskemu otoku Hainan in da bodo Japonci zasedli ta otok, če se Francozi ne umaknejo. Japonski listi so zaceli ostro kampanjo proti Franciji in pravijo, da je ta šele sedaj pokazala svojo pravo barvo.
Ob obletnici japonsko-kitajske vojne so objavili japonski listi bilanco svojih dosedanjih uspehov. Pravijo, da so zasedli 1,248.000 kvadratnih kilometrov kitajske zemlje in. da so imeli Kitajci dosedaj
1,300.000	mrtvih. Kitajci pa nasprotno izjavljajo, da imajo Japonci v resnici v rokah samo ozemlje ob železniških progah in da znašajo japonske izgube 350.000 mrtvih, kar je za Japonce mnogo bolj katastrofalno kakor pa je poldrug milijon mrtvih za Kitajce.
Nemški vojaški inštruktorji so zapustili Kitajsko. _ _
Poljski listi poročajo, da odhajajo zadnje dni veliki ruski vojaški transporti na Daljni vzhod. Tudi mongolska vojska da je bila z ruskimi četami močno okrepljena.
Po poljskih vesteh je bil v Moskvi aretiran glavni tajnik komin-terne Bolgar Dimitrov, znan iz procesa zaradi požiga nemškega parlamenta.
Nove povodnji so bile na Japonskem ter je bilo od njih posebno prizadeto mesto Kobe. Več sto ljudi je utonilo.
Denarstvo
V nekaj minutah bo podpisana prva transa našega notranjega posojila
Na svečanem banketu v Boru je govoril ministrski predsednik doktor Milan Stojadinovič tudi o našem štirimilijardnem notranjem posojilu. Dejal je, da so nekateri razširjali neke letake, s katerimi so pozivali prebivalstvo, da dviga svoj denar v denarnih zavodih, da bi s tem preprečili uspeh novega notranjega posojila. Dr. Stojadino-v>e je v zvezi s tem dejal, da ne **> vlada delala prav nobene posebne propagande za podpisovanje tega posojila. Tudi se ne bo obra-eaia na javnost s posebnim apelom za uspeh posojila. Enako se ne bo uporabljala praksa prejšnjih let, ko so se silili državni nameščenci, da morajo podpisati državno posojilo. Podpis prve tranše štirimilijardnoga posojila je že popolnoma zagotovljen, ter bo trajal če ne tri, pa največ pet minut, leh pet minut bo potrebnih, da izda finančni minister kominike, da je prva tranša posojila že v celoti podpisana.
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke z dne 30. junija objavlja te izpremembe (vse številke v milijonih din):
Zlata podloga v blagajnah banke ter v tujini se je povečala za 4,50 na 1.833,7.
Devize izven podloge so se povečale za 50.94 na 445,2.
Razna aktiva pa so se zato zmanjšala za 69,8 na 2.138,9.
Vsota v niklju in srebru kovanega denarja se je zmanjšala za 28,89 na 427,05.
Posojila so po dolgem času zopet narasla, in sicer skupno za 12,08 na 1.533,74, da znašajo eskontna 1.302,27, lombardna pa 231,47. /Vrednostni papirji so narasli za
12.08 na 225,8.
Vrednosti rezervnega fonda so se povečale za 17,54 na 219,4.
Na pasivni strani se je zaradi ultima povečal obtok bankovcev za 198,6 na 6.036,37.
Zato pa so padle obveznosti na Pokaz za 189,15 na 2.418.3.
Razna pasiva so se zmanjšala za
23.8 na 338,7.
Celotno kritje je naraslo od 27,83 na 27,86%, samo zlato kritje pa 0(1 26,53 na 26,61%.
Obrestna mera je ostala še nadalje neizprememjena.
Francoski kapital ne bo opustil svoje interesne sfere v Podonavju in na Balkanu
Te dni bo izredna letna skupščina delničarjev pariške banke Banque des Pays de TEurope Cen-tral, ki je finančno zelo interesi-rana kot naslednica nekdanje Landerbanke v bivši Avstriji, Madžarski, Jugoslaviji, Romuniji in Bolgarski. Po sporazumu z Nemčijo bo banka prepustila svojo interesno sfero v bivši Avstriji Dresdner Banki, ki je prevzela dunajsko »Merkur-Bank«. Slednja je zaradi tega povečala svojo delniško glavnico od 10 na 20 milijonov mark. Ne bo pa opustila pariška banka svoje interesne sfere v Podonavju in na Balkanu, temveč bo venjetno svoj finančni vpliv Se povečala.
*
V Beograd so prišli zastopniki 'črnske Commerz und Privatbank,
e tj e največje nemške banke, da Prouče vprašanje ustanovitve nem-banke v Beogradu. Nova ban-bi bila ustanovljena samo z neniškim kapitalom.
Novi desetdinarski novci, ki boljo iz čistega niklja, se bodo začeli 2°vati že v avgustu. Drobiž po 2, ~\0’50, 0 25 in 010 din bo iz aluminijeve bronce. Srebnil denar po 20 in 50 din bo Imel 25% bakra 111 75% srebra.
Zastoi	stavbene
Naimanl se je zidalo v naši banovini
V razvoju našega gospodarstva se kažejo vedno bolj posledice neenakomernega razdeljevanja delavnosti in bremen, katero občuti očividno najneugodneje baš Slovenija. Da smo imeli v vseh dvajsetih letih državnega obstoja dovolj časa za izenačitev te delavnosti in zlasti davčnih bremen po pokrajinah in njih naravnih pogojih, nam danes prav nič ne koristi, ker se — kot vidimo — krivice dodatno več ne popravijo in kar je bilo več plačano, se ne povrne. Imamo pa letos vsaj nekaj potrebne statistike, katera nam prikazuje, kod vse je bila naša banovina doslej prikrajšana oziroma preobremenjena z dajatvami in kje se poznajo zdaj slabe posledice pretiranega zapostavljanja. Razen doslej obdelanih poglavij o slabem gospodarskem stanju našega denarništva, zadružništva, obrtništva, trgovine in prometa ter prometnega omrežja, smo v našem listu opozorili že večkrat na potrebo poživitve stavbenega področja, na katerem se je že od prvega leta krize opazil velik zastoj. Tako se niti v Ljubljani in drugih mestih naše banovine niso izvajala skozi nekaj lot nikaka obsežnejša javna ali zasebna dela in zastala je že tudi zidava malih stanovanjskih hiš.
Da so bila naša opozorila pravilna, ne moremo dvomiti, še posebno pa se nam utrjuje misel, da je stavbeno gibanje v Sloveniji zastalo mnogo bolj ko v ostalih pokrajinah in da je to v zvezi ne samo s slabim gospodarskim stanjem Slovenije iz zadnjih let, marveč v veliki meri tudi posledica previsoke obrestne mere. Naš srednji in mali človek sploh ne more plačati visokih obresti in obrokov za posojila, če bi jih dobil. Dejansko pa so bila ta tako draga posojila večini že nedostopna in so tako rekoč izginila že v prvem letu denarne krize.
Stavbena delavnost je tako v Sloveniji padla po krivdi težkih razmer in odločujočih ljudi, ki niso imeli smisla in srca za našega stanovanjskega interesenta in niti ne za obrtnika, katerega je zato kriza tem huje zadela in velik del zdravih podjetij uničila. Stavbena delavnost se pa v Sloveniji niti še v zadnjih dveh letih delnega gospodarskega zboljšanja ni popravila, zato je prav, da si položaj na tem področju razčistimo, da ne bo prepoznih rekriminacij in da še popravimo, kar se da. O tem, kako in kaj naj se stori, da bi se okrepila zidava novih stanovanjskih hiš, naj govore poklicani strokovnjaki in obrtniki, ki gotovo ne bodo v zadregi za ilustrativni material iz dosedanjih izkušenj. V našem dnevnem časopisju so se tudi že mnogokrat pojavile cele razprave arhitektov s predlogi za uvedbo modernih tipov hiše v mestih in na deželi. Vsem tem poskusom pa je manjkala materialna podlaga, manjkal je finansijski načrt in denar za širše akcije.
Kakšne so razmere stavbarstva in socialne stanovanjske razmere v Sloveniji, nam prav jasno govore številke, ki jih je zbral v >Social-nem arhivu« g. D. Tasič. V svojem članku
Hiše in gospodinjstva v Jugoslaviji
primerja stanje iz 1. 1921. s stanjem 1. 1931. Njegove številke nas tu zanimajo predvsem glede stanovanjskega razmerja po banovinah. Razen tega ne segajo do let po veliki krizi. Toda že leta 1931 se je pokazalo, da Slovenija ne zi da za svoje rodbine dovolj novih hiš. In to je bilo šele drugo leto gospodarske krize. Nedvomno bi bile novejše številke še poraznej-še. Čeprav se pri nas res zidajo, predvsem v večjih industrijskih krajih, večje stanovanjske hiše, si
nikakor ne smemo domišljevati, da naše ljudstvo kar sili v stanovanjske kasarne. Nasprotno je res: tudi naš človek si želi imeti svoj domek in tudi ideal naših ljudi je rodbinska hišica. Ker smo do 78% kmetski narod, je seveda treba priznati, da do tega razmerja sploh moramo ali hočemo tudi pri nas imeti za vsa gospodarstva ustrezno število domov. Ce kaže tu statistika izreden zastoj Slovenije za drugimi banovinami, je vzrok nižjega Števila novih hiš nedvomno v prvi vrsti gospodarska izčrpanost dežele.
Naj navedemo o tem nekaj podatkov iz omenjene razprave. Število gospodinjstev se je od 2 milijonov 347.879 iz 1. 1921. povečalo na 2,709,309 v marcu 1931. ali za 15,4%. (Prebivalstvo se je povečalo v tem času za 16,4%.) Rodbine so se povečale oziroma niso zelo razpadale. Vendar je zanimivo, da je po povprečnem številu družinskih članov Slovenija ena najslabših s 4'87. Zanimive so še druge primerjave, ki jih pa tu ne moremo upoštevati. Druga važna številka je podatek stanovanjskih hiš, ki jih je bilo 1. 1921. v državi
2.109.444, deset let pozneje pa 2,436.534 ali za 327 tisoč več. Če je bilo 1. 1921. na 100 hiš 111*3 gospodinjstev, 1. 1931. pa 111*2, je to zelo majhna splošna sprememba. Vse drugače pa se je to spreminjalo po banovinah.
Beograd je imel 1. 1921. po 300,3 gospodinjstva na 100 hiš, čez 10 let pa le še 239,2, čeprav so se zidale mnoge velike hiše in čeprav je bil pritok ljudi izredno velik, da je mesto naraslo za 100%>. Gotovo je dano razmerje zelo ugodno in kaže, da so si prebivalci prestolnice utegnili že dotlej sezidati veliko število vil in manjših hiš. To je bilo mogoče ob ugodnih gmotnih razmerah.
Ce pogledamo podatke banovin, takoj opazimo, da zanje ti pogoji najbrže niti primeroma niso bili tako dobri. Za naše kraje so bili pa gotovo najslabši, kar se vidi že iz samih številk. Leta 1931. so imele na 100 hiš (števila za 1921. so v oklepajih): dravska banovina 124,9 (117,9) gospodinjstev, savska 116,9 (113,32), donavska 110,1 (117,4), drinska 107,3 (107,1), zet-ska 106,4 (101,4), vardarska 104,7 (107), vrbaska 103,3 (108,2), pri-
morska 102,9 (99,2) in moravska 101 (104,1).
Upoštevati moramo pač pri teh primerjavah posebnosti pokrajin. Slovenija ima dosti vzrokov, da zida več velikih stanovanjskih hiš. Kar je pa presenetljivo in značilno, je kljub vsem posebnostim le prevelik padec stanovanjske udobnosti v Sloveniji, zlasti pa poslabšanje nasproti številom iz vseh ostalih banovin, seveda predvsem proti Beogradu. In dejansko je to porazen rezultat naše stanovanjske kulture. Zdi se, kakor da je naš narod krenil docela svojo pot v tem pogledu ali pa zanemaril celotno hišno vprašanje. Resnica pa bo bržkone dosti bolj kruta, namreč ta, da si Slovenija zaradi svoje gospodarske slabotnosti in zapostavljenosti tudi v tem področju ni mogla razviti boljše kulture. S tem in samo s tem si lahko pojasni tudi prizadeti slovenski obrtnik vse izredno slabe stavbene sezone tako v mestih kakor na vasi. Vidi se pa iz rezultata tudi še to, da v širših gospodarskih potrebah ne pomaga nobena akcija. Da je treba dati Sloveniji splošen oddih, če naj tudi v važni stanovanjski kulturi sploh kaj napreduje, predvsem pa je treba omogočiti kmetom in srednjim slojem, da bodo lahko dobili skupaj denar in zidali.
Znižanie carine
na surovo	nalto	i
mešanice
Mava finančnega ministra Letice
Z ozirom na sklep vlade, da se zniža carina na surovo nafto od 3 na 1*50 zlatega dinarja za 100 kilogramov, je dal minister za finance Dušan Letica novinarjem naslednjo izjavo:
V izjavi, ki sem jo dal dne 7. oktobra, sem naglasil, da spada vprašanje motorizacije v vrsto najbolj aktualnih odprtih vprašanj naše države. Visoke uvozne carine na avtomobile in tekoča goriva ko tudi visoka trošarina na bencin (državna, banovinske, in občinske) so ovirale razvoj motorizacije v naši državi ter preprečevale, da bi naš turizem zavzel ono mesto, ki ga naša država zasluži.
Upoštevajoč važnost tega vprašanja, je kr. vlada sklenila, da ga reši. Kot prvi ukrep je bila izdana uredba o znižanju uvozne carine na avtomobile, na njih rezervne dele, na bencin, plinsko olje in na olja za mažo. Nato so bile izdane uredbe, s katerimi je bil odpravljen luksuzni davek na avtomobile ter znatno znižana državna trošarina na mešanico bencina z alkoholom. Znižana je bila nadalje maksimirana banovinska in občinska trošarina na mešanico bencina in končno je bila uvedena obvezna dolžnost mešanja bencina z alkoholom, da bi prihranili s tem devize in povečali potrošnjo domačega pogonskega sredstva (špirita).
Kraljevska vlada pa se ni zadovoljila samo s temi ukrepi. Smatrala je, da je v interesu našega gospodarstva, če se urede cene motornega pogonskega sredstva v državi. Sedaj je rešila vlada tudi to vprašanje.
Cene bencina so v naši državi zelo različne. Posebno so nesorazmerno visoke v krajih, kjer ni železniškega prometa.
Ko je kr. vlada vsestransko proučevala to vprašanje, je usvojila moj predlog, da se carina na surovo nafto, kadar jo uvažajo podjetja, ki legalno poslujejo v naši državi in ki pristanejo na izenačenje cen mešanice bencina z alkoholom, zniža od 3 na 1*50 zlatega dinarja za 100 kg. Na ta način ne morejo podjetja izkoristiti razliko v carini za sebe, temveč naj se stavi ta razlika v službo gospodarstva. Stopnje carine na surovo nafto so se večkrat spre-
menile, toda dosedaj še ni bilo to znižanje vezano na neko proti-uslugo za gospodarstvo in za promet. To se je sedaj doseglo.
Z vzajemno žrtvijo države in rafinerij je sedaj to vprašanje rešeno. Po doseženem sporazumu se morajo cene mešanice bencina z alkoholom v vseh sedežih banskih uprav in trgovinskih zbornic izenačiti s ceno te mešanice r Beogradu. Nadalje je doseženo, da smejo biti cene v drugih krajih višje samo za prevozne stroške v te kraje. V sporazumu je predvidenih še nekaj krajev (Bitolj, Kosovska Mitroviča, Kraljevo, Peč, Gospič), ki se izenačujejo z banovinskimi mesti.
Določene cene bodo javno nabite na vseh črpalkah in prodajalni-cah bencinske mešanice.
Da se ti ukrepi izvedejo in da se regulirajo cene in kontrolira pravilno funkcioniranje tega sistema, se bo ustanovil poseben odbor, ki ga bodo tvorili zastopniki zainteresiranih ministrstev, zastopniki avtomobilskih klubov ter zastopniki domačih rafinerij.
Dosedaj se je gibala prodajna cena bencina različno. V nekaterih
krajih je dosegla skoraj dvakratno višino kakor v Beogradu. S sedanjo odločbo se bo doseglo zuatno znižanje prodajne cene v vsej državi izven prestolnice ter bodo cene dejansko izenačene v vseh središčih naše države, kar se sicer le redko doseže na svetu. Sklep ministrskega sveta predvideva tudi rpožnost, da se more ta režim vsak hip odpraviti in brez vsake odškodnine za zainteresirane, če ne bi bil v korist našemu gospodarstvu ali če bi se jiokazal škodljiv za državno blagajno.
Na ta način se nudi možnost za nov polet in razvoj našega avtomobilizma, ki je tako zelo važen ne le za naše gospodarstvo, temveč tudi pomemben za našo narodno obrambo, poleg tega pa tudi velike važnosti za naš tujski promet. Posebno bo pa nova uredba koristna tudi za kraje, kjer ni železniškega prometa.
Izenačenje cen v državi se bo izvedlo 14. dan po prvem izkori-ščenju dane ugodnosti za uvoz surove nafte po nižji carini.
S tem (je kr. vlada tudi pri tej priliki dokazala, kako ji je pri srcu napredek vseh krajev v državi.
Izredno dobra svetovna žetev pšenice
Mesečno poročilo Mednarodnega zavoda za kmetijstvo v Rimu pravi, da skoraj v vseh pšeničnih državah računajo z bogato pšenično žetvijo, da pa bo žetev pšenice v državah, ki ne izvažajo pšenice srednja. Celotna žetev pšenice v Združenih državah Sev. Amerike se ceni na 1 milijardo bušljev, ki je bila v tem stoletju dosežena samo enkrat, namreč 1. 1915. V tem primeru bi mogle Združene države Sev. Ameriko izvoziti okoli 90 milijonov metrskih stotov pše-niee. Tudi položaj v Kanadi je zelo ugoden. Kljub nekaterim škodam, ki jih je pretrpela pšenica zaradi rje, bo tudi v Kanadi letošnja žetev bistveno večja kakor lani. Ni niti izključeno, da bo letošnja žetev tako dobra kakor v izredno ugodnih letih 1928 do 1932. — Tudi v Evropi kaže žetev dobro. Posebno dobro je kazala v državah, ki izva žajo pšenico, tako v podonavskih
državah, Poljski in Litvi. Sredi junija se je cenila žetev v teh državah na 132 milijona ton, kar bi bilo za 10% več ko lani in za 26% več kakor povprečno v zadnjih petih letih. V državah, ki uvažajo pšenico, se je stanje v zadnjem času znatno popravilo in žetev ne bo tako slaba, kakor se je prvotno mislilo, lo velja zlasti za Italijo. V celoti bo tudi v teh državah žetev večja kakor lani.
Kakor je bil položaj sredi junija, se je cenila celotna žetev pšenice v Evropi na 45 milijonov ton, kar bi bilo za 3 milijone ton več ko lani in za 2 milijona ten več ko povprečno v zadnjih petih letih. Upoštevati pa je treba, da je letos žetev za skoraj dva tedna zastala in so zato do žetve še mogoče spremembe. Po vsem tem se more reči, da bo letošnja žetev dala 100 milijonov ton presežka, pri čemer pa Rusija, Irak in Kitajska še niso upoštevane. Visoke cene pšenice se bodo mogle zate le težko vzdržati.
Stavka zavarovalnih uradnikov
2e dalj časa so se vodila pogajanja med zastopniki zavarovalnih uradnikov in nekaterimi zavarovalnicami, da bi se uredilo službeno razmerje na podlagi službene pragmatike, ki jo je dala svojim uradnikom zavarovalnica »Croa-tia«. Pogajanja pa niso privedla do nobenega rezultata in zato so zavarovalni uradniki sklenili stavko. Zanimivo jo. da med zavarovalnicami, ki so odklonile zahteve nameščencev ni niti etie čisto domače zavarovalnice. To pač dokazuje, da zahteve zavarovalnih uradnikov niso pretirane. Če so jim mogle ustreči domače zavarovalnice, potem bi jim mogle ustreči tudi druge. Upamo zato, da se bo stavka v kratkem času nehala z dogovorom, ki bo zadovoljil oba tabora.
Stanje naših kliringov
Po izkazu Narodne banke se je stanje kliringov spremenilo od 22. do 30. junija tako-le (vse številke v milijonih dotične valute)-:
Aktivni kliringi;	30.6.	22.6.
Bolgarska redni din	1,81	1.65
Bolgarska (tur.) din	0,25	0.43
Italija (stari)	lir	16,46	17.21
Italija (novi)	diti	109,81	112,91
Nemčija RM	9,54	8,12
Poljska din	11,36	11,03
Turčija din	12,13	12,1
Španija pezet	2,85	2.85
Pasivni ktiringi:
Belgija belg	2,88	2,92
Madžarska din	38,36	39,57
Romunija din	6,67	9,22
Češkoslovaška Kč 147,84	144.13
Švica šfr.	3,20	2,99
Konkarzi - poravnave
Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju tvrdke »Wolta«, družbe z o. z. v Celju. Poravnalni komisar Kraut, poravnalni upravnik odvetnik dr. Ogrizek v Celju. Narok za sklepanje poravnave pri celjskem sodišču dne 12. avgusta ob $. Rok ža uglasitev do dne 5. avgusta.
Znnanja trgovina
Uvozniki iz Švice se opozarjajo, da poravnajo svoje klirinške dolgove v Švici' do 1. avgusta, ker bi sicer morali' plačati šv. franke po višjem tečaju.
Narodna banka je izplačala dne 8. julija v italijanskem kliringu po novem računu nakaznice do št. 14.530 z dne 8. III., po turškem do št. 1657 z dne 4. X. 1937. in po poljskem do št. 1167 z dne 13. I. 1938.
Zaradi zaščite domače industrije je bolgarska Narodna banka ustavila za nedoločen čas izdajanje deviz za nakup tiskanih bombažnih tkanin.
Italija bo morala uvoziti najmanj poldrug milijon ton pšenice.
Indeks cen na debelo je v Nemčiji narastel pretekli teden od 105,5 na 105.7 (cene 1913 = 100).
Cisti dobiček šestih glavnih nemških paroplovnih družb se je lani zelo povečal ter dosegel 126,4 milijona mark. L. 1936. je znašal samo 75 5 milijona mark.
VIL Mariborski
lubileina prireditev v okviru proslav 2Oletniee Jugoslavije
od 6. do 15. a 1938
Ze sedmič organizirajo letos gospodarski krogi Maribora la uije-govegia zaledja tradicionalno naj-, večjo prireditev obdravskega mesta, Mariborski teden, ki bo tokrat od 6. do 15. avgusta. O pomenu in namenu te velike prireditve, ki se lahko vzporeja z Ljubljanskim velesejmom, je bilo že toliko napisano, da ni treba o tem še podrobneje razpravljati. Nuj naglasimo le, da se Mariborski teden prireja v prvi vrsti zato, da se poživi tujski promet, iz kar terega črpajo vsi gospodarski sloji koristi. Zato je predvsem dolžnost baš gospodarskih krogov, da z vsemi silami na en ali drug način podpro to veliko prireditev, ki bo znova ponesla sloves Maribora tudi čez meje.
V prvi vrsti je dolžnost naših industrijcev, 'obrtnikov in trgovcev, da se v kolikor mogoče velikem številu udeleže poedinih razstav Mariborskega tedna. Letos bo kot ena glavnih atrakcij jubilejna razstava, ki naj pokaže razvoj Maribora in okolice v preteklih dvajsetih letih, odkar spada obdravsko mesto v sestav kraljevine Jugoslavije. Na tej razstavi bo imel obiskovalec priliko, da primerja preteklost s sedanjostjo in da se prepriča o ogromnem napredku, ki ga zaznamuje naše mesto, odkar živimo v svobodni Jugoslaviji. Nič manj zanimive ne bodo tudi ostale razstave. Obrtniki so pridno na delu, da organizirajo letos svojo tradicionalno razstavo v še večjem obsegu in pokažejo velik napredek, ki ga zaznamuje ta važna panoga gospodarskega življenja v naših krajih Častno se bo odrezala tudi industrija, zlasti tekstilna, ki bo tudi tokrat bogato založila odkazani ji prostor s svojimi
pestrimi izdelki najboljše kakovosti. In naše trgovstvo? Ni treba naglašati, da se bo tudi ono odzvalo klicu vodstva Mariborskega tedna in v velikem obsegu razstavilo svoje blago.
Pester je spored prireditev letošnjega Mariborskega ledna. Kakor na razne razstave, je vodstvo položilo pri izdelavi programa vso pozornost tudi v športne prireditve, ki vendar v tako veliki meri vabijo tujce v naše lepe kraje. Tudi tokrat so na sporedu razna športna tekmovanja, pri čemer bo seveda vodnemu športu odmerjeno častno mesto.
Vsi gospodarski krogi, zlasti pa trgovci in razni prodajalci, ki se nameravajo udeležiti letošnjega Mariborskega tedna v času od 6. do 15. avgusta, naj vlože svoje prijave najkasneje do 10. julija na naslov: »Mariborski teden«, Maribor, Trg svobode (grad). Tam dobe interesenti podrobne informacije in navodila vsak dan med 15. in 18. uro popoldne. Poznejše prijave
Pišite po prospekte'
SOFfiA
KARTOTEKE
predstavljajo vijak preglednosti. praktičnosti in Vam prihranijo mnogo dela. truda, časa in denarja
Zastopniki se sprejemajo
SOFRA
MARIS0R. GREGORČIČEVA 24
Trgovci!
PRESITE ODEJE
nabavite najceneje pri industriji odej
F. Dobovičnik • Celje
KNJIGOVEZNICA^" ^JUGOSLOVANSKE TISKARNE
reg. zadr. z o. zev.
UUBUANA, KOPITARJEVA 6
Nudi po izredno nizkih cenah: Salda-konte, fitrace, iournale, šolske zvezke, mape, odjemalne knji-žice. risalne bloke itd
za udeležbo se ne bodo mogle več upoštevati.
Za letošnji Mariborski teden izda naš »Trgovski list« posebno mariborsko številko, ki bo obširno prikazala življenje Maribora in njegovega zaledja in se zlasti ba-vila z gospodarskim napredkom obdravske prestolnice. Vse važnejše panoge javnega in zlasti gospodarskega življenja bodo v tej obširni številki podrobno opisane, številka bo vsekakor za naš poslovni živelj važen kažipot, v prvi vrsti pa bo namenjena tujskemu prometu. Dolžnost vseh gospodarskih krogov Maribora in okolice je, da s svoje strani doprinesejo vse, da bo ta mariborska številka »Trgovskega lista« reprezentativna in dostojen uvod k otvoritvi jubilejnega Mariborskega tedna. Zato naj naši gospodarski krogi, v prvi vrsti trgovci, obrtniki, in dustriijci in gostinstvo pridno oglašajo v tej številki. Saj bodo od oglasov imeli baš oni v zvezi z Mariborskim tednom največjo korist.
Tržna poročila
TRŽNE CENE V CELJU dne 1. julija 1938.
Govedina: 1 kg volovskega mesa od din 10 do 12, kravjega mesa 10, vampov 6, pljuč 6, jeter 10 do 12, ledvic 12, loja 6 do 7.
Teletina: 1 kg telečjega mesa od din 10 do 14,
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa od din 14 do 18, pljuč 8, jeter 12, glave 9, parklčev 8, sala 16, masti 18 do 19, šunke 19 do 20, prekajenega mesa 14 do 18,
Klobase: 1 kg krakovskih din 20, debrecinskih 18, hrenovk 20, safalad 20, posebnih 20, tlačenk 16, polsuhih kranjskih 24, suhih kranjskih 26, 1 kom. kranjske klobase 5 do 6. 1 kg brunšviških 10, salami 45 do 50.
Perutnina: 1 piščanec din 8 do 14, kokoš 18 do 25, raca 16, domači zajec 5 do 15.
Kruh: 1 kg belega kruha din 4'90, polbelega 4'30, črnega 4T0, mala žemlja 0‘50, velika 1. bela štruca v teži 41 dkg din 2, v teži 82 dkg din 4, polbela štruca v teži 46 dkg din 2, v teži 93 dkg din 4, črna štruca v teži 49 dkg din 2, v teži 98 dkg din 4, špecial ržena v teži 44 dkg din 2, v teži 83 dkg din 4.
Sadje: 1 kg jabolk din 6, marelic 12, orehov 10, luščenih orehov 36, črešenj 7 do 8, suhih češpelj 9 do 12, suhih hrušk 7, 1 liter vrtnih jagod 3 do 4, malin 8, borovnic 2.
Špecerijsko blago:	1 kg kave
Portoriko din 84, Santos 56, Rio 52, pražene kave od 64 do 98, čaja od 90 do 130, sladkorja od 14 do 16, medu 20 do 26, kavne primesi 19, riža 5'50 do 12, 1 liter namiznega olja 14, oljčnega olja 17 do 31, bučnega olja 12, kisa 3 do 4, petroleja 7, špirita denat. 11, 1 kg
Pred 300 leti
se je pripisovalo z Rogaško slatino dosežena zdravljenja neki tajinstveni siti.
Danes
je ta zdravilna moč znanstveno ugotovljena.
Je to blagodar narave trpečemu človeštvu.
Pa tudi za zdrave
je Rogaška slatina neprecenljiva za ohranitev zdravja.
Tudi Vam bo Vaš organizem poplačal z večjo odpornostjo, če namesto druge pijete Rogaško slatino!
popra 40 do 44, paprike 18, sladke paprike 28, testenin 7'50 do 11*50. mila 9 do 12'50. _
Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 00 na debelo din 4'25, na drobno 4'50, št. 0 na debelo 4'25, na drobno 4'50, št. 2 na debelo 4, na drobno 4'25, št. 4 na debelo 3 80, na drobno 4, št. 5 na debelo 3'60, na drobno 3'80, ržene enotne moke 4, pšeničnega zdroba 4'50 do 5, koruznega zdroba 2'50 do 3, pšeničnih otrobov 1*75 do 2, koruzne moke 2, ajdove moke 5'50 do 6, kaše 3'50, ješprenja 4 do 4'50, ovsenega riža 7.
žito: q pšenice din 280, rži ni, ječmena 240, ovsa 240, prosa 240, koruze 160, ajde ni, fižola 200 do 350, graha 1000, leče 800 do 1200.
Krma: q sladkega sena din 65, polsladkega sena 60, kislega sena 50, slame 35, prešana stane 5 din več.
Doma in po svetu
kazali, da so sicer miroljuben in demokratičen narod, da pa nimajo zaman v svojem državnem grbu leva. In da se je češki lev prebudil, so dogodki zadnjih tednov dokazali.
Na profesorskem kongresu v Subotici so slovenski profesorji zahtevali ustanovitev slovenske gimnazije v Dravogradu, ker mora imeti slovenska Koroška svojo gimnazijo.
Ustanovno zasedanje slovenske izseljeniške zbornice bo dne 11. julija ob 9 dop. v frančiškanski dvorani v Ljubljani. Ustanovnega zbora zelo potrebne zbornice se udeleži tudi notranji minister dr. Korošec, dočim ima minister dr. Krek na zboru referat o dolžnosti domovine do izseljencev in izseljencev do domovine.
Poročila o škodi, ki jo je povzročila toča na Bizeljskem, so vedno bolj strašna. Tako je samo v občini Sv. Peter pod Sv. gorami napravila toča za več ko 2 milijona din škode. Kako strašna je bila toča, se vidi najbolj iz tega, da so še tretji dan po toči ležale na tleh ledene plošče. Vsa škoda se ceni na več ko 15 milijonov din.
Velik protestni shod proti draginji je sklican v Splitu.
Strojna šola mornarice v Kum-boru sprejme 120 gojencev.
Poseben zavod za dvig južnih krajev se bo ustanovil, kakor je izjavil ministrski predsednik Stoja-dinovič na svojem potovanju po južni Srbiji. Zavod bo zlasti skrbel za dvig kmetijstva v Južni Srbiji.
Finančni minister je odobril proračun mesta Splita, ki izkazuje 31 milijonov din rednih potrebščin in 26,2 milijona din dohodkov. Primanjkljaj v višini 4,79 milijona se bo kril z občinsko doklado v višini 80 % na državne neposredne davke.
Na Treski pri Skoplju je bila V navzočnosti ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča blagoslovljena velika električna hidrocen-trala.
V beograjski livarni so uničili
590.000	vžigalnikov, ki so jih zaplenili finančni organi.
Nj. Vel. kraljica Marija je prišla na Bled. V Kranju je pozdravil kraljico knez namestnik Pavle.
Vojvoda in vojvodinja Windsor
ska obiščeta tudi letos naš Jadran, in sicer prideta proti koncu tega meseca.
Ministrski predsednik dr. Stoja-dinovič je v Skoplju izjavil, da ni pričakovati skupščinskih volitev pred enim letom.
Nenadoma je umrl v Mariboru inž. Josip Močnik, rudarski glavar v Ljubljani. Pokojnik je slovel kot izvrsten strokovnjak, ki si je pridobil za naše rudarstvo velikih za slug in ki je tudi z vnemo skrbel za socialne ustanove rudarjev ter za zboljšanje njih socialnega položaja. Bodi ohranjen zaslužnemu možu časten spomin!
Finančni direktor g. Sedlar je nastopil svoj redni dopust ter bo odsoten do 1. avgusta. Zastopa ga pomočnik finančnega direktorja g. Sattler, ki bo sprejemal stranke vsak dan od 10. do 12.
(v zalagate z raznimi potrebščinami šole in občine, obrnite se na KNJIGARNO UČITELJSKE TISKARNE ali PODRUŽNICO V MARIBORU. Tam boste dobili vse šolske in pisarniške potrebščine, pravo in dobro blago po konku renčnih cenah.
Jubilejni vsesokolski zlet v Pragi se je končal v sredo z veličastnim dopoldanskim sprevodom in popoldanskim javnim nastopom čsl. vojske ter oddelkov jugoslovanske in romunske vojske. V sprevodu je korakalo nad 70.000 Sokolov, kakor poroča oficiozna »Prager Pres-se«, v špalirju pa je bilo več ko pol milijona ljudi. Posebno navdušeno so bili pozdravljeni gosti iz tujine, zlasti Čehi iz Dunaja in Berlina, ki so morali na čelu svojega oddelka nositi zastavo s kljukastim križem. Jugoslovanov je bilo v sprevodu okoli 6000, deloma v krojih deloma v narodnih nošah. Jugoslovane so' zlasti navdušeno pozdravljali, mestoma celo tako silno, da ni bilo slišati niti godb. Tudi popoldanski nastop vojske je bil uspeh, kakor se le redko doživi čehoslovaki so z vsem zletom do
Štev. 8616/38.
Nabava Državni rudnik Velenje razpisuje na dan 20. julija 1938 neposredno pismeno pogodim za dobavo raznega fasonskega železa 6435 kg, matičnih vijakov 6550 kom., stojalnih vijakov 2000 kom., 500 matic, 9600 zakovic ter 100 kg zakovic in 1800 podložnih obročev za Obratno upravo Zabukovca. Ostali pogoji pri podpisanem rudniku.
Direkcija državnega rudnika Velenje.
Stev. 8618/38.
Nabava
Državni rudnik Velenje razpisuje na dan 20. julija 1938 neposredno pismeno pogodbo za dobavo 1200 met. jeklene žične vrvi 0 19 mm strukture GX14Xl'4;l, za potrebe Obratne uprave Zabukovca. Ostali pogoji pri podpisanem rudniku Velenje.
Direkcija državnega rudnika Velenje.
Sobota 9. julija. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi
— 13.20: Plošče — 14.00: Napovedi — 18.00: Radijski orkester — 18.40:	Pogovori s poslušalci — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Pregled sporeda
— 20.00: O zunanji politiki (doktor A. Kuhar) — 20.30: Pisan ve-n«r — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: radijski orkester — 23.00: Poročilo o pripravah za XX. mednarodni kongres katoliških esperantistov v Ljubljani.
Nedelja, dne 10. julija. 8.00: Šramel »škrjanček« — 9.00: Napovedi, poročila — 9.15: Prenos cerkvene glasbe —9.45: Verski govor (dl-. R. Tominec) — 10.00: Mladinski pevski zbor iz št. Vida nad Ljubljano — 11.00: Otroška ura (Manica Komanova) — 11.30: Plošče — 12.00: Radijski orkester _ 13.00: Napovedi, poročila — 13.20: Plošče — 17.00: Važnost pregleda živil živalskega izvora za človeško zdravje (dr. 2ibert) — 17.30: Trboveljski pevski jazz in harmonika solo (I. Cimerman) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: »Fantje na vasi«
— 20.30: Operetni napevi. Sodelujejo Dragica Sokova, Žan Franci in radijski orkester — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Plošče.
Izdaiatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr, Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d, d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani