Gospodarske stvari. 0 poljskem kolobaru ali vrstenju poljskih gadežer. IV. (Konec.) Do zdaj smo pojasnovali bistvo vrstivne setve; tieba se pokazati prednosti tega poljedelstva. Praba navadno odpade in vsak oddelek polja ima svoj prinesek. Posamesni sadeži imajo v vrsti tako ugodno mesto, kakoršnega je le mogoče želeti; strn se menja z listnatim sadežetn, rastlino potrebujoče kalija se menjajo z rastlinami kremenico iz zemlje jemajočinii; jedna žene korenine globoko, druga plitvo, jedna prst nareja, druga jo povživa itd. Morebiti pa je kteri ostrejši in nataačnejši presojevalec v V. vzgledu vendar lo našel pregrešek zoper občno pravilo. V 2. oddelku sledi namreč za krompirjem zimska rž. Ali krompir je deloma rani, za kterim se da brez pomisleka ozimina sejati, drugi pa pozni, ki le majhen prostor zavzema. V 6. oddelku je nadalje jarina, kar je zopet pregrešek zoper strogo pravilo rrstivne setve; ali to je le sestinka cele njive in nima tolikega pomena v sebi. Iz vsega pa zopet vidimo, kako muogovrstne oblike vrstivua seter labko na-se vzame in da se iz nje labko na druge načine poljskega obdelovanja prestopi. Sicer se res ne da tajiti, da se pri vrstivni setvi nekoliko manj žita pridela; ali obilen pridelek gorusice, lana, stročjega sada ltd. obilno nadomestuje piirnaujkljej žita, kterega se po natriletnem kolobaiu več pridela. Vsakako pa se muogo več krme ali klaje prideluje in skrbljeno je za vse letne čase. Korenstvo. ki daje tobko dobre klaje, se marljivo goji. Ddbiček, ki iz tega pribaja za živinorejo, je velik. Gaoja v hleva je zadosti in to povišuje tudi pridelek žita. Tako pride, da vrstivna setev na manj-fem pro«tnru pnlia pridela v primeri vpč zinja kakor natiiletni kolobar na več*>rn. Vendar se n? da tudi izkliačivo trditi. da se ima t'iko neoden vspeh jedino le vpeljanjn vrstivne setve pripisaH, kajti k temu so še tudi marsiktere druge zboljšave putrehne, kakor: dob-o in glnboko oranje, dobro polj<sko orodje, dobro seruenstvo, dobrn plerae živine itd. Nadalje moiamo ie omeniti, da je pri vrstivnern kolobaru mogoče o vsakem časn leta gnoj na njive izvažati, ki po tem takem ne obleži na gnoji-iča, da izhlapi in pod nič gre, ampak na njivi, kjer je vedoo najbolje branien. Vprežno delo se na letae čase lepše razdeli in ravno tako tudi delo človeških rok. Pri natriletnem ko.obart. je zdaj veliko dela, zdaj malo, ne tako pri vrstivni setvi, ktera prideluje več sort pridelkov, pa tudi vec delavnih rok potrebuje in tako več ljudi z delnm in živežem pieskibljuje. Ker pa ta način poljskega obdelovan.ia več delavnih rok potiebuje, ker več živine redi; je tudi kmetoralcu pri prestopu iz sta- rega kolobara na noTi tc8 kapitala trcba, in to dela niarsikteremu prav veliko preglavice. Vinorejska šola pri Mariborn. Proračnn za golo znaša: redmh stroškov 15.140 gld., izrednib 4680 gld., dobodkov je za 4110 gld., toraj maujka 15.710 gld. Proračun je v dež. zboru potrjen. Kmetijska družba je državno pripomoč za popotni poduk deželaema odboru izročila, da jo porabi. Dež. odbor je pooblaščen od dež. zbora, da poetavi na oraenjeni šoli podučitelja za sadjo-in vinorejo in kletarstvo, ki bi služil za popotnega učitelja, sicer pa med učitelje vinorejske šole se itel. Zabteva se od njega, da tudi slovenski ume. Da se pa vse to izvesti zamore, se je deželnemu odboru naložilo, da naj skuša vlado v to pripraviti, da bo letno pripomoč povisala. Podučiteij bi dobival na leto 1500 gld. (je že nekaj!) in potni stroški bi se mu povračevali. — Ob enem bi naj dež. odbor pozvedoval uzroke, zakaj dase več učencev pri vinorejski šoli ne oglaša, in v prihodnjem zasedanji o tem poročal. Napeljavanje vode na travnike. Jesenski 5as je za Dapelja.van.je vode na travniko najugodniši. Takrat se narmeč v vodi nabaja najvee plodovitega gno.ja, kterega deževua voda oduaša jz dvorišč, guojišč, iz bost i. t. d. Gnojni deli, ki jih voda prinese, ostanejo med travo in začnejo brž v zemljo lezti, da lehko v spomladi korcrjinice živeža dobivajo. Kakor bitro je pa zitna nu,stopila, se naj Viida več ua tiavnike ne -napeljnje, marveč na to gleda, da se lepo odcejajo. Sploh 66 naj voda nikdar nad 14 dni na travnike ne spušča, ker se siter zeiulja lehko preveč izpere ter se pleoienitija trava, ki nima rada piemokro, zaduši.  Petrolej alj kamenjo oVje za mlinarje. 0 & i š čen petrolej ima po skušujah 6uduo nioč, da, če se ž njiiu vriba suh les, ki inia ležati v vodi ali po .kterem voda teče, ne pušča vode v se, pa se na ujem tudi led ne napravi. Na ta način dala bi se leda zavarovati mlinska kolesa, žlebovi, čoloi in vse, kar je v vodi. Poskusite mlinarji! petrolej ni tako drag. (Iz nvelike pratikea, kder najdete za 15 krajcarjev več tacih, eicer že tudi z večine v pGo8podarju" in drugih listib razglašenih kcristnih stvari).