zbe
LETO XXIV. — številka 42
Ustanovitelji: obe. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica. Sk. Loka
Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič
Odgovorni urednik Albin IJčakar
GLASILO SOCIALISTIC
Hitrejša gradnja stanovanj
»Danes, ko podpisujemo pogodbe o poslovno tehničnem sodelovanju med Podjetjem *a stanovanjsko In komunalno gospodarstvo Kranj, Splošnim gradbenim podjetjem Projekt Kranj m Gradbenim Industrijskim podjetjem Gradiš Ljubljana, se začenja Intenzivnejša stanovanjska gradnja v Kranju. Predvsem Pa podpis pogodbe pomeni iskanje sodobnejših in cenejših oblik stanovanjske gradnje,« je pred podpisom pogodbe dejal direktor Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj Ivo Miklavčič.
Pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju med stano-vanjskim podjetjem in gradbenima podjetjema Projekt In Gradiš so podpisali v ponedeljek dopoldne v hotelu Bor v Preddvoru. Ob podpisu pogodbe so bili navzoči tudi Predstavniki komunalnih organizacij in kranjske občine.
Predstavnik Gradisa je po Podpisu pogodbe Izjavil, da Je to prvi primer, ko se stanovanjsko podjetje obvezuje, da bo v okviru gradnje stanovanj poskrbelo (pogodbena °bvezano) za komunalno ureditev zemljišča. S tem je Podlije za stanovanjsko In komunalno gospodarstvo Kranj Prevzelo veliko večje obveznosti in odgovornosti, kot pri gradnji dosedanjih stanovanj, podjetje se je namreč obveza-lo> da bo v naselju pravočasno zgrajeno vse sekundarno k°niunalno omrežje. Poskrbe-Io, Pa bo tUdI za financiranje.
S podpisom pogodbe so se Omenjena tri podjetja obveza, da bo že prihodnje leto
2nnCni na Planlni zgrajenih *-uo novih stanovanj, spomla-!<>73. leta pa še nadaljnih *»• I?krati pa so tokrat podpisali tudi pogodbo za gradnjo nadaljnjih 900 stanovanj. Načrte za to gradnjo in za "ru"e sporedne objekte bodo *ace?i takoj pripravljati.
Ponedeljkov podpis pogod-e torej pomeni začetek gradce stanovanj na Planini, kjer Jc Prostora za 4000 stanovanj V*3 J2 tisoč prebivalcev) in Qri'gih sporednih objektov.
A. Zalar
KRANJ,  sreda,  2. 6. 1971 Cena 50 par
List l/.li;-.;.) oo oktobra 1947 kot tednik. Od 1. ,d.,i (.i 1958 kot poitediuk. Od 1. januarja 1960 trikrat tctkv.sko. Od 1. fanuaria 1964 kot poltcduik, In sicer oh stHab in sobotab
ZA GORENJSKO
Start v kategoriji motorjev do 250 ccm. Zmagal je Jugoslovan Bevanda (30), Italijan Grassettl (33) pa je zaradi okvare na stroju odstopil
Veselje in žalost na dirkah v Skof ji Loki
Nagrada loke tokrat ni bila podeljena — Zmaga Bevande — Smrtni nesreči Angleža Burgesa in Jugoslovana Kralja — Rekordno število gledalcev na prireditvi — Podpredsednik FIM zadovoljen — Več o dirkah na 14. strani
Planika: obutev za ZDA
V torek zjutraj okrog dveft je odpeljal z brniškega leta-lišča posebni tovorni avioa zahodnonemške družbe I ufa hansa, ki je odpeljal v Ama> riko 10.000 parov športna obutve addidas. Planika Ja namreč edini izvoznik ta obutve v Jugoslaviji, centrala te firme za Evropo pa je v Zvezni republiki Nemčiji.
Lufthansa je letos dosegla, da je lahko odprla tovorna progo brniškega letališča. Avion bo peljal enkrat tedensko, uporabljala pa ga boda predvsem kranjska industrijska podjetja pri izvozu svojega blaga v tujino. Planlškn pošiljka je bila torej »krstna pošiljka«. Prednost takih pra-vozov je prodvsem v tem, da pride blago v izredno kratkem času do kupca.   — j k
KRANJ
V Brodeh na cesti III. reda med škof jo Loko In Poljanami Je 31. maja voznik zapeljal * desno po strmem pobočju in se ustavil v Sori. Utopil se je sopotnik. - Foto: F. Perdan
S IVI I—A.
■P
1-,
XXI. mednarodni gorenjski sejem v Kranju od 6.-17. VIII
iaaww« « * ____________„__ ■'   ■------------------------'
Socialna diferenciacija
Socialne razlike, ki so že pred leti predstavljale dokaj resen problem našega družbenega razvoja, se sedaj vedno bolj izostrujejo, krepijo in dobivajo vse širši razmah. Ponekod so socialne razlike že tako vidne, očitne in občutne, da nas nehote spominjajo na odnose in pojave, ki so značilni za potrošniško meščansko družbo. Nekateri negativni primeri in pojavi v naši družbi, ki so bolj ali manj skriti pod krinko družbene lastnine in samoupravljanja, ne predstavljajo v svojem bistvu prav nič drugega kot izkoriščanje. ,
Prav je, da so slovenski komunisti na svoji zadnji seji zavzeli tako odkrito in odločno stališče, ko so obravnavali in ocenjevali vzroke in posledice socialne diferenciacije pri nas. V živahni razpravi so prikazali dovolj realno sliko družbenih razmer in na osnovi le-te nal azovali kar najboljše poti za delno omilitev tega aktualnega problema. Komunisti niso le kritično razpravljali in ocenjevali, ampak so dovolj samokritično ugotovili, da so pri prvih, začelnih pojavih tudi sami premalo dosledno in učinkovito ukrepali. In zdaj, ko so se z vso resnostjo in prizadevnostjo lotili obravnave problema socialnega razlikovanja, jim je, povsem razumljivo, prisluhnila vsa slovenska javnost. Ljudje so z zanimanjem spremljali njihove razprave, stališča in teze za delno rešitev tega problema. Pri vsem tem pa nam mora biti jasno, da zveza komunistov ni in ne more biti tisti organ, ki naj bi z odločnimi in hitrimi ukrepi ali družbenimi akcijami naenkrat ali kar čez noč odpravil vse socialne razlike in nasprotja. Zvezi komunistov zato ne moremo nalagati prevelikih obvez In odgovornosti, kajti razumljivo je, da bi problem rešili le z večjo produktivnostjo dela in večjim nacionalnim dohodkom. Vsekakor pa je zveza komunistov tisti organ, ki naj premakne in usmerja razvoj naše družbe in s tem seveda tudi opozarja in preprečuje nekatere nepravilnosti, med drugim tudi negativne pojave, ki vodijo v vse večjo socialno diferenciacijo.
Prav gotovo bo javna razprava, ki jo bodo komunisti vodili do septembra, prinesla še marsikatero tehtno in utemeljeno pripombo ali stališče. In upajmo, da nam bo ob resni in premišljeni obravnavi problema prihodnje leto prineslo nekaj spodbudnih, če ne že najboljših rezultatov. D. Sedej
JESENICE
Na zadnji seji komisije za internirance, zapornike in de-portirance pri občinskem odboru ZZB NOV so se dogovorili, da bodo že sedaj začeli zbirati prijave za srečanje v Brestanici, ki bo v počastitev 30-Ietnice vstaje našega naroda 4. ju-Bja, Na srečanje bo z Gorenjske vozil posebni vlak.
Prav tako so se domenili za udeležbo na srečanju inter-nirancev na Ljubelju, ki bo 8. avgusta. srš
KRANJ
0 Kranj, 1. junija — V stavbi občinske skupščine je bila popoldne razširjena seja komiteja občinske konference zveze komunistov. Poleg članov komiteja in člana centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije Franca Šetinca, so ae je udeležili tudi sekretarji organizacij in aktivov ZK v občini, predsedniki komisij občinske konference ZK, predstavniki občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij in člani zveze komunistov Slovenije iz kranjske občine. Na seji so razpravljali o uresničevanju sklepov 17. seje predsedstva ZKJ, 20. seje CK Z K S in 3. seje občinske konference zveze komuni-atov Kranj. A. Z.
RADOVLJICA
0 V hotelu Jezero v Bohinju je bila ▼ ponedeljek zvečer
konferenca turističnega društva Bohinj. Na konferenci ao obravnavali delo društva v minulem letu in delovni program ta letos. Posebej so razpravljali o vplivu zasebnih turističnih aob na razvoj turizma v Bohinju. A. Z.
SKOFJA LOKA
0 Danes dopoldne bo razširjena seja komiteja občinske konference ZK Skofja Loka. Razpravljali bodo o neposrednih nalogah občinske organizacije ZK po 17. seji predsedstva ZKJ In 20. seji CK ZKS. Pogovorili se bodo tudi o sklicanju seje občinske konference ZK, ki naj bi razpravljala o teh vprašanjih. 4b
V petek popoldne je bil v Kranju posvet o predlogu novega zakona o združevanju kmetov v zadruge, organizacije združenega dela In pogodbene skupnosti, ki ga je organiziral regionalni klub poslancev za Gorenjsko. Ob tej priložnosti lahko povemo, da je predlog za izdajo zakona že sprejel republiški zbor po dolgotrajni razpravi na seji, ki je bila v ponedeljek v Ljubljani. Zakon bo po besedah poslancev rešil le enega od odprtih vprašanj našega kmetijstva. Republiški zbor je prav tako sklenil, da mora slovenski izvršni svet izdelati osnutek zakona do konca letošnjega junija, (jk) — Foto: F. Perdan
Nadaljevati z gradnjo kliničnega centra
O dodatnih sredstvih bo odločala skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja
Sprva ni kazalo, da se bodo na sredini seji sveta gorenjskih občin v Radovljici sporazumeli o dodatnih sredstvih za gradnjo kliničnega centra v Ljubljani, člani sveta so namreč ponovili že pred meseci povedano stališče, da gradnja kliničnega centra ni le stvar občin bivšega ljubljanskega okraja marveč vseh občin v Sloveniji. Ponovno so tudi poudarili, da je treba v Sloveniji pregledati, kakšne so potrebe ter nato to problematiko uskladiti s potrebami in zmogljivostmi.
Direktor Kliničnih bolnišnic Janez Zemljarič je na seji pojasnil, da bo sredstev za gradnjo kmalu zmanjkalo, če občine in republika ne bodo zagotovile dodatnih sredstev. Tako bo izguba še večja.
člani sveta so v razpravi tudi opozorili, da bo dodatna sredstva moč zagotoviti le na račun obremenitve gospodarstva, za katerega pa danes ugotavljamo, da ga je treba razbremeniti. »Tako kot nekateri vodilni funkcionarji tudi mi nismo proti gradnji kliničnega centra. Nasprotno. Menimo, da ga je treba zgraditi. Vendar pa kaže, da tisti, ki so že dajali takšne izjave, niso pomislili na obremenitev gospodarstva.«
Takšnih in drugačnih več ali manj kritičnih pripomb Je bilo na seji sveta precej. Nazadnje pa je le prevladalo mnenje, da zaradi gospodarskih, zdravstvenih in drugih vzrokov ni moč ustaviti gradnje. Nenazadnje sta zdravstvo oziroma kvalitetna
zdravstvena preventiva in gospodarstvo tudi tesno povezana. Predvsem je gospodarstvo močno odvisno od urejenega zdravstva.
Zato so se na seji sporazu-H, da je z gradnjo treba nadaljevati, o dodatnem prispevku za socialno zavarovanje, ki naj bi veljal od 1. ja-
nuarja prihodnje leto, pa naj bi odločila skupščina gorenjske skupnosti zdravstvenega zavarovanja. Razen tega pa je svet predlagal, naj bi. jeseniško bolnišnico, ki je zaradi slabe opremljenosti in pomanjkanja sredstev v precejšnjih težavah, vključili v klinični center.        A. Zalar
ovor
V ponedeljek, 31. maja, je na izvršnom svotu Slovenije podpredsednik dr. France Hočevar v imenu izvršnega sveta podpisal družbeni dogovor o odstopu republiških sredstev za financiranje kulturnih skupnosti s predstavniki skupščine občine in kulturne skupnosti Celje in Skofja Loka. Denar, ki ga republika odstopa občinam za financiranje kulturnih skupnosti, je namenjen zlasti za
razvoj knjižničarstva, arhivske službe in spomeniškega varstva.
V imenu skupščine občine Skofja Loka je družbeni dogovor podpisal predsednik Zd rovko Krvina, v imenu kulturne skupnosti pa predsednik Savo Sink.
To je bil prvi podpis družbenega dogovora v skladu z zakonom o kulturnih skup nostih. —lb
Sodelovanje med JLA in IMS
V soboto, je bilo v Bohinju v Mladinskem domu posvetovanje o sodelovanju med ljubljansko armadno oblastjo in zvezo mladine Slovenije. Na njem so ugotovili, da je za vsakega mladega človeka zelo pomembno razvijanje skupnih aktivnosti mladine v armadi in vzgoja mladincev, ki bodo prišli ali pa so že na odslužen/a vojaškega roka. Zato so poudarili, da morata zveza mladine in JLA nadaljevati s skupnimi vajami, tekmovanji, športrnmi in dru-
gimi srečanji, z raznimi oblikami idejnopolitičnega in kul-turno-prosvetnega dela ter zabavnimi prireditvami. Pri tem so menili, da je treba v prihodnje posnemati izkušnje, ki so jih pri tovrstnem sodelovanju zabeležile posamezne garnizije in mladinske organizacije v republiki. Zavzeli so se, da je treba scdr.nje oblike sodelovanja še razvijati, saj se interesi mladine in armade na mnogih področjih pokrivajo. A. Z.
Večji vpliv proizvajalcev
Na osnovi sklepov zadnje »eje komiteja občinske konference ZK Jesenice so se 21. maja zbrali v dvorani skupščine na Jesenicah člani ZK in razpravljali o poročilu sklepov 11. redne konference, izvolili člane za nestalni del republiške konference ZK ter govorili o stanju gospodarstva v občini, poudarjali večjo vlogo proizvajalcev v samoupravnih organih podjetij
in delovnih organizacij, o kadrih in o izobraževanju.
Po poročilu sekretarja občinskega komiteja ZK tovariša Pavla Lotriča, ki je govoril o večji doslednosti in zavzetosti komunistov pri reševanju vseh družbenih problemov, se je razvila živahna razprava. Člani konference so podprli naša ustavna dopolnila in prizadevanja za uresničevanje ciljev stabilizacijske
Knjiga »Drugi kongres samoupravljavcev Jugoslavije« tudi v slovenščini
ČZP »Delavska enotnost« iz Ljubljane je poskrbela, da bo Že 15. junija izšla v njeni založbi knjiga »DRUGI KONGRES SAMOUPRAVLJAVCEV JUGOSLAVIJE« tudi v slovenščini. Ta bo obsegala dva dela in v njej bodo med drugim objavljeni: referat Edvarda Kardelja na plenarni seji II. kongresa, uvodni in sklepni govor tovariša Tita, uvodne obrazložitve predsednikov kongresnih komisij Dušana Petroviča-Saneta, Milentija Popoviča, Kira Gligorova in dr. Vladimira Bakariča, poročila o delu komisij, izvlečke iz vseh razprav slovenskih delegatov, resolucije in odloka kongresa itd.
Znano pa je, da je pri isti založbi že pred kongresom izšel "/ posebni brošuri, skupaj z ostalim kongresnim gradivom glavni kongresni referat Edvarda Kardelja »Ekonomski in politični odnosi v samoupravni socialistični družbi«.
Knjigo so uredili Stjepan Saubcrt, Vinko Kastelic, Franček Kavčič, Mitja švab, Milan Pogačnik, Nena Luzar, Bojan Sa-marin, Milan Govekar in Danilo Domanjko. M. Z.
gorenjska kreditna banka
prireja
v ŠKOFJI LOKI
18. avgusta		
	■wv.-:> Zl	KEBANJE
1		. nagrada
i	H UST IN 1300	
Za vse, ki bodo do 31. julija vezali
2000 din za 1 leto 1000 din za 2 leti
ali v tem času obnovili vezavo.
Kranj — Radovljica — Tržič — Bled Jesenice — Skofja Loka — Železniki
politike in kritično pregledali gospodarski položaj v občini.
Gospodarski položaj v jeseniški občini je zadovoljiv, saj nobena gospodarska organizacija ni zaključila poslovanja z izgubo. Vendar pa se pri delitvi dohodka in osebnega dohodka še vedno pojavljajo v nekaterih podjetjih nepravilnosti. Posebno v tistih podjetjih, ki imajo sedež zunaj jeseniške občine, se'pojavljajo neurejeni samoupravni odnosi. Člani konference so poudarili, da bi morali biti prav komunisti soodgovorni in obenem nastopati kot vodilna sila za odpravljanje teh nesoglasij in neurejenih razmer. D. Sedej
Kam po šoli?
Ciril Gantar je doma z Malenskega vrha v Poljanski dolini. Končuje osmi razred osnovne šole v Poljanah:
»Najraje imam v šoli glasbeni pouk, pa tudi drugi predmeti mi ne delajo težav. Zelo rad bi se vpisal na srednjo glasbeno šolo. Imam samo mamo, brat je pni vojakih. Zato bom moral eno leto ostati doma, pomagal bom pri delu na kmetiji. Ko se bo vrnil brat, mislim, da bom šolanje nadaljeval, seveda, če bom dobil štipendijo.«
Srednja glasbena šola je v Ljubljani, Vegova 7. Pogoj za vpis na to šolo je končana osemletka. Učenci morajo opraviti sprejemni izpit iz kateregakoli instrumenta in glasbeno teorije. Potreben je tudi preizkus posluha. Pogoj za vpis je tudi končanih 6 razredov glasbene šole oziroma 2 razreda za solo potjo. Šolanje traja 4 leta. Prijave za vpis sprejema šola do 15. junija. Učenci ne smejo biti stari več kot 19 let.
Obvestilo o spremembi voznega reda
Obveščamo cenjene potnike, da smo s 1. junijem 1971 spremenili naslednje lokalne proge:
1. STRAZISČE—NAKLO
s pričetkom iz Stražišča ob 5.15 vozi ves dan, do Mlake s povratkom iz Mlake ob 5.40.
2. KRANJ—DUPLJE
z odhodom z avtobusne postaje ob 6.45 in s povratkom iz Dupelj ob 720, vozi ravno tako ves dan.
3. KRANJ—ZABNICA
obratuje ob nedeljah samo popoldne s pričetkom ob 12.35 po nespremenjenem voznem redu.
CREINA KRANJ
Služba družbenega knjigovodstva
podružnica 515 Kranj
prodaja prevozni avto peugeot 404 karavan
letnik 1967, rabljen, za izklicno ceno 25.000 din ter 4 zimske rabljene gume za skupaj 500 din. V ceni za avto nI zajet republiški in občinski prometni davek.
Ogled vozila je možen 8. in 9. junija 1971 od 9. do 11. ure. Upoštevali bomo pismene ponudbe, ki bodo prispele do 14. junija 1971 do 12. ure.
Dne 15. junija 1971 bo ob 9. url poskus prodaje družbenemu sektorju. V primeru, da vozilo ne bi bilo prodano, bo istega dne ob 10. prodaja najugoflt nejšemu privatnemu kupcu.
Ponudbe, ki jih bomo odprli na kraju prodaje v Kranju, Trg revolucije 2 (zadaj pred garažo), je treba poslati ali osebno dostaviti na naslov: Služb« družbenega knjigovodstva, podružnica 515 Kranj, Trg revolucije 2, z dostavkom: AVTO.
sodo. Uraro
industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov
razpisuje na podlagi Zakona o sredstvih gospodarskih organizacij odprodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1. prevozni, verižni elivator
2. oljne črpalke
3. gasilska prikolica
4. vodna črpalka
5. več elektromotorjev Nadalje: ročni vozički, garde* robne omare, plastični baloni, lesene stolice
Licitacijska odprodaja bo 7. junija s pričetkom ob 8. url t obratu IV (bivši Standard) Save, industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Kranj.
Odločilen je dogovor vseh občanov
V Kranju je bila v četrtek druga seja koordinacijskega odbora pri Občinski konferenci SZDL za v*;-. ašanja odnosov med samoupravno dru;":bo in cerkvijo. Razpravljali so o gradnjah kultnih in drugih objektov za potrebe cerkve.
Ugotovili so, da je bilo v
obdobju po osvoboditvi na tem področju precej opravljenega, tako v širšem slovenskem prostoru kakor na območju kranjske občine. Tudi v zadnjem času so ustrezni organi Izdali dovoljenji za adaptacijo In razširitev cerkve na Kokrici ter za gradnjo župnišča na Primskovem.
Skupnost za varstvo okolja v Sloveniji
20. maja je bila v Ljubljani ustanovljena Skupnost za varstvo okolja. Skrajšano objavljamo Ustanovno izjavo skupnosti.
Skupnost za varstvo okolja v Sloveniji sporoča slovenski javnosti svojo ustanovitev in jo vabi k sodelovanju.
Mogočen gospodarski razmah je marsikje z nepremišljenimi in nesmotrnimi ukrepi že omajal ravnotežje ▼ naravi ali ga celo porušil, človeka, ki usmerja svoj prvi korak že v vesolje, je prevzela pretirana samozavest, da je neomejen gospodar nad naravo; zato misli, da jo more poljubno spreminjati in oblikovati po svojih željah in potrebah, ne da bi spoštoval naravne zakone in upošteval človekove potrebe po živi, neposredni zvezi z materjo* naravo, ki se z nobenimi gospodarskimi In tehničnimi pridobitvami ne da enakovredno nadomestiti.
človeka in njegovega okolja ne ogrožajo le tehnične naprave in izkoriščanje naravnih bogastev, ampak tudi taki posegi, ki rušijo podobo našega okolja. To se dogaja z neprimernim oblikovanjem okolice, z neprimernimi predmeti in objekti, s hrupom in podobnimi pojavi, ki ne le fizično, ampak tudi psihično obremenjujejo človeka in škodujejo njegovemu obstoju.
Pravica do zdravega življenja v zdravem okolju je nesporna osnovna človekova pravica, ki se ji nihče ne more odreči in si je tudi ne sme pustiti kratiti. Zato so vse mednarodne organizacije, ki se zavzemajo za človečanslce pravice ter človekovo blagostanje in srečo, •prejele v svoj program tudi boj proti degradaciji in Za varstvo okolja človeškega življenja in dela. Jugoslavija se pridružuje vsem takim mednarodnim akcijam, med katerimi sta najzajetnejša najnovejša programa UNESCO »Človek in biosfera« ter »Človek in njegovo okolje — podlaga za boljše življenje«. Postavlja se zahteva, da se mednarodna konvencija o človekovih pravicah izpopolni z odločbo, ki naj vsakomur zagotavlja pravico do življenja v zdravem okolju. Podobne sklepe In pozive so objavili tudi Združeni narodi, UNESCO, Mednarodna Unija za zaščito narave in še mnoge druge mednarodne in nacionalne organizacije. Nič ni dandanes bolj ogroženo kakor zdravo okolje in zdrav način življenja v njem.
Svetovni klic po reševanju življenja ter ozdravljenju In ohranitvi okolja je zajel tudi Slovenijo, čeprav smo Slovenci deloma še srečni zamudniki, ki jih uničenje naravnega življenjskega okolja še ni udarilo s tolikšno gilo, kakor nekatere druge dežele v soseščini in dalje naokrog, nam vendar že neposredno preti nevarnost nničenja, ki se v sfoterih prikritih oblikah že plazi •krog in prinaša nesrečo tudi nam. To spoznanje Je
Giklicalo v življenje SKUPNOST ZA VARSTVO OKO-A V SLOVENIJI, ki vabi v svoj krog strokovna in znanstvena društva, organizacije, podjetja, ustanove ter posamezne strokovnjake in amaterje, ki so jim pri srcu ndrava narava, zdravo življenjsko okolje in zdravo življenje na rodni slovenski zemlji. Ta prelepi kos Evrope Je naš največji naravni zaklad, njegova vrednost se veča fe vsakim dnem, v njem se skriva naša kulturna in gospodarska prihodnost, z njim smo prevzeli najdragocenejšo dediščino prejšnjih rodov z nalogo, da jo Izročimo prihodnjim rodovom kar se da neokrnjeno.
O teh vprašanjih mora razmišljati vsak Slovenec in vsak mora po svoje prispevati k pravilnemu načrtovanju, smotrnemu urejanju in pametnemu izkoriščanju tega malega slovensl-ega življenjskega prostora. To prizadevanje je povsem neločljivo od našega splošnega •ocblističnega prizadevanja, ki naj s svojimi dejanskimi dosežki pelje v lepše, vrednejše, svobodnejše živ-Jjcnic delovnega &ahf*i . Med neogibne pogoje takega Življega pa socialistična mlsc' že od nekdaj šteje preudarno, načrtno, smotrno •iravnavanje človekovega razmerja do narave.
Na seji so poudarili, da gradnje, adaptacije in razširitve kultnih in drugih objektov niso le stvar cerkvene organizacije. Upravičenost gradenj mora biti družbeno ugotovljena prek demokratičnega dogovora vseh občanov v krajevni skupnosti oziroma Socialistični zvezi. Tako ugotovljene potrebe bi bilo seveda treba soočiti tudi z drugimi skupnimi potrebami občanov in dosledno spoštovati njihovo prosto voljo, ali bodo prispevali ali ne.
Opozorili so tudi na nekatere negativne pojave pri zbiranju sredstev, kot je npr. pritisk na občane ipd. Takšen način poraja delitev občanov, pogoste spore glede upravičenosti gradenj in prispevkov in druge nezaželene pcb'tične posledice. To pa je tisto, česar demokratično organizirana socialistična družba, ki razvija samoupravne in humane odnose med ljudmi, ne sme dovoliti. V tem smislu bi bil vsak pritisk cerkvene organizacije ali posameznikov na občane nesprejemljiv.
Menili so, da bi moralo biti finančno kritje za gradnje vsaj deloma zagotovljeno že med samim postopkom za pridobitev gradbenega dovoljenja. Agitacijo za prispevke pa naj bi omejili samo na cerkvene prostore.
Poudarili so, da verska skupnost mora imeti zagotovila, da bo lahko nemoteno opravljala religiozne obrede, kar vključuje tudi gradmjo novih objektov. Ti objekti pa naj bodo usklajeni z urbanističnimi in zazidalnimi načrti okolja. To pomeni, da se bo treba odreči klasičnim oblikam cerkva (ki so bile dominanten objekt v posameznem kraju), kar bo tudi eden od dokazov spremenjene vloge in položaja Cerkve v naši družbi.
Koordinacijski odbor bo vsem župnim uradom v občini poslal priporočilo glede zbiranja sredstev za večja gradbena dela in prepise odločb o zvonjenju. Odbor bodo še razširili, predvsem z vernimi občani. Na prihodnji seji pa bo odbor sprejel delovni program in poslovnik.
P. Ogrizek
Akcijski program
komunistov
Višje pokojnine
Skupščina republiške skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev je včeraj sprejela sklep o zvišanju pokojnin od 1. Januarja letos dalje za 5 odstotkov. Sprejeli so tudi predlog* za povišanje najnižje pokojnine od 520 na 540 dinarjev. Najvišja pokojnina pa bo sedaj 3900 dinarjev.       L. M.
Člani občinske konference zveze komunistov v Radovljici so se v četrtek popoldne sestali na četrti redni seji. Na podlagi sklepov 17. seje predsedstva CK ZKJ in 20. seje CK ZKS, sklepov republiške skupščllne in stališč, ki so jih organi občinske konference zveze komunistov sprejemali na prejšnjih sejah, so razpravljali o nadaljnji krepitvi vloge zveze komunistov pri razreševanju aktualnih gospodarskih in političnih vprašanj v radovljiški občini. Sekretar komiteja občinske konference zveze komunistov Matija Markelj je uvodoma orisal vrsto nerešenih vprašanj v občini in odločno zahteval, da so vsi komunisti v občini posebno pa tisti na vodilnih mestih odgovorni za hitro uresničevanje sprejetih stališč in akciijskega programa, ki so ga sprejeli nazadnje. Tudi v razpravi so člani konference poudarili, da je
skrajni čas, da prenehamo samo s sprejemanjem in pisanjem načelnih sklepov in zadolžitev. Zahtevali so, da je uresničevanje konkretnih sklepov treba kontrolirati in odgovorne kaznovati, če jih ne bodo uresničevali.
Na seji so potem sprejeli precej obsežen, vendar konkreten akcijski program, ki ga bo komlisija za sklepe dopolnila še s stališči in pripombami v razpravi. O programu bo razpravljal tudi komite občinske konference. Dokončen akcijski program s časovnimi rokil in zadolžitvami posameznikov ter organov bodo posredovali vsem članom konference.
V nadaljevanju seje so izvolili dva člana republiške konference zveze komunistov. To sta i rane Čerhe, predmetni Učitelj na osnovni šoli v Radov jLci, in Janez Smole, strojni tehnik v tovarni Verig v Lescah. A. Z.
v
Sola in prometna vzgoja
Živimo v dobi naglega razvoja cestnega prometa, ki mimo dobrih lastnosti terja tudi zlo, zlo predvsem za tiste, ki se iz kakršnegakoli vzroka še niso prilagodili tempu razvoja prometa ali pa se zanašajoč na moč svojega motorja v vozilu hočejo izsiliti v prometu poseben privilegij, četudi pogosto na račun najhujše prometne nesreče in v škodo drugih.
Otroci in mladina so med najštevilnejšimi udeleženci v prometu, ali kot pešci, kolesarji ali sopotniki. Da bi obvarovali njihovo življenje na cesti, moramo skrbeti vsi, tako starši, šola, pa tudi razne družbene organizacije in druge institucije, ki jim je že po programu njihovega dela naložena skrb tudi prometnega vzgajanja mladine.
Prav gotovo so komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu — kot koordinatorji celotne prometno preventivne in vzgojne dejavnosti na območju občin — pri vsem tem nemočne, če pri svoji humani in prepotrebni dejavnosti delujejo brez pomoči za prometno varnost zainteresiranih institucij.
Republiška komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu organizira to leto že tretjič, zdaj že tradicionalno republiško šolsko prometno tekmovanje. Namen te dejavnosti je zlasti v povečani aktivnosti na področju prometne varnosti v šoli, ki se odvija v štirih kolih. V prvem kolu tekmujejo v razredih in šolah. V drugem kolu v okviru občin. V tretjem kolu v medobčinskem tekmovanju. Najboljše ekipe s teh tekmovanj pa se pomerijo med se-
boj še na zaključnem republiškem tekmovanju.
Razpolagamo s podatki o opravljenih tekmovanjih v vseh kolih v 16 občinah. Po datki so nadvse razveseljivi, kajti če upoštevamo primer javo s tovrstno aktivnostjo minulega leta, vidimo, da je v II. republiškem šolskem prometnem tekmovanju aktivnost šol in mladine mnogo večja. Tako je bilo v 16 občinah že organiziranih 1052 razrednih in šolskih tekmovanj, 16 občinskih in 4 medobčinska tekmovanja, na katerih je sodelovalo skupno 276 osnovnih šol s 35.700 učenci in učenkami.
Na republiškem zaključnem tekmovanju, ki je bilo to leto v Ljubljani, je sodelovalo 8 medobčinskih ekip iz Celja, Nove Gorice, Kopra, Kranja, Novega mesta, Maribora, Murske Sobote in Ljubljane. Tudi to leto je bila najboljša novomeška ekipa. Medtem ko je bil med posamezniki najboljši Lozinšck Franc, član ekipe mariborskega območja.
Glede na propozicije za zvezno in mednarodno šolsko prometno tekmovanje so se uvrstili Ccrar Peter iz Ljubljane, Metel j ko Stane iz Šentjerneja, Rugelj Janko iz Sentrupcrta in Voljč Branko iz Ptuja. Na zveznem šolskem prometnem tekmovanju, ki je bilo v dneh 8. in 9. maja v Skopju se je uvrstila naša eki pa na zelo dobro tretje me sto. Tretje mesto je dosege! tudi tekmovalec slovenske ekipe Rugelj Janko, ki se je s tem uvrstil v zvezno ekipo za mednarodno šolsko prometno tekmovanje, ki bo zadnje dni maja v Lisboni na Portugalskem.        D. Suhi
Čvrsta delovna skupnost
SGP Gorica gradi na Jesenicah blok, v katerem bo 12 stanovanj, ki bodo predvidoma vseljl-va Se pred zimo. — Foto: B. Blenkuš
Nevaren porfir iz Kamne gorice?
Cestno podjetje Kranj je vložilo prošnjo za kamnolom v Kamni
gorici
Že nekaj časa so v radovljiški občini zelo živahne razprave o izdaji lokacijskega dovoljenja za otvoritev kamnoloma v Kamni gorici. Za dovoljenje je zaprosilo Cestno podjetje iz Kranja, ker so vrtine oziroma raziskave pokazale, da so v neposredni bližini Kamne gorice velike Zaloge kvalitetnega porfirja. Po nekaterih ocenah je tod najkvalitetnejše ležišče v Sloveniji.
Pristojni svet radovljiške Občinske skupščine, ki naj bi izdal lokacijsko dovoljenje, pa se je ob pregledu dokumentacije zamislil in sklenil, da ne more prevzeti odgovornosti za takšno odlo-
čitev. Predlagal je, naj o tem odloči občinska skupščina. Zakaj?
Nahajališče porfirja pri Kamni gorici, ki bi ga uporabljali za gradnjo ceste Vrh-nika-Postojna, je zelo bogato. Analize so pokazale, da bi v kamnolomu na dan lahko pripravili 700 do 1000 ton tega materiala. Del že zdrobljenega materiala bi odvažali do Podnarta na železniško postajo, del pa s kamioni v asfaltne baze. To pa pomeni, da bi po sedanji cesti vsako uro v eno smer vozilo 14 težkih kamionov.
Prav zaradi tolikšne obremenitve slabe in ozke ceste je imel svet pomisleke pri iz-
Investitorji spreminjajo objekte
Gradnja brez dovoljenja ni Pogost pojav, takšna je ugotovitev gradbene inšpekcije kamniške občine. Občani največkrat brez dovoljenja gradijo pomožne objekte kot so garaže, drvarnice, kurniki, °graje in podobno.
Gradbena inšpekcija meni, da bi črno gradnjo lahko °°lj učinkovito preprečevali samo, če bi poenostavili administrativno ukrepanje. Postopek od ugotovitve črne giadnje, zapisnika, odločbe, Pritožbe in izvršbe je dolgotrajen. V tem času pa investitor objekt že dogradi, rušenje le-teh pa je težavno in lahko preraste v politični Problem. Sicer pa so v kamniški občini lahko kar zadovoljni, saj imajo malo primerov nezakonite gradnje.
Gradbeni inšpektorji so "gotovih, da investitorji često
spreminjajo objekte brez ustrezne dokumentacije (primer zidave na Bakovniku). Razen sprememb same razporeditve prostorov ugotavljajo, da investitorji ne gradijo v skladu z načrtom glede na kvaliteto in količino vgrajenega materiala (betonski kvadrovci, ki jih izdelujejo sami, varčevanje pri betonskem železu, cementu, umazan gramoz in betoniranje v mrazu). Po zakonu bi morali investitorji, ki gradijo v lastni režiji, poskrbeti za strokovni nadzor, toda strokovnjaki se ogibajo tega dela. Skoraj vsi stanovanjski objekti zinsebnikov so vseljeni pred tehničnim pregledom. Milo rečeno, to je razumljivo. Družina, ki je brez stanovanja in zida hišo, se vseli takoj, ko ima streho nad glavo. J. V.
daji lokacijskega dovoljenja. Sedanja cesta od Podnarta do Krope in naprej proti Kamni gorici je že sedaj zelo obremenjena in potrebna obnovitve. Ce bi po njej vsako uro v obe smeri vozilo še 28 težkih kamionov, bi bila v enem letu prav gotovo uničena. Razen tega bi bili zaradi povečanega prometa močno ogroženi šolarji, ki hodijo v šolo Lipnica in delavci, ki so zaposleni v Plamenu in Iskri Lipnica.
Vendar pa cesta ne bi bila tolikšna ovira, če bi jo Cestno podjetje najprej uredilo. (Grobi izračuni so pokazali, da bi bilo za ureditev ceste potrebnih okrog 2 milijardi starih dinarjev). Kamnolom bi namreč ogrožal tudi industrijo. Dokaj blizu predvidenega kamnoloma so namreč tri večja podjetja: Iskra Lipnica, Iskra OtoČe in Kemična tovarna Podnart. Prah, ki bi nastajal ob drobljenju kamenja, bi lahko škodoval precizni proizvodnji v omenjenih podjetjih. Znano je, da tako v Lipnici kot v Otočah izdelujejo zahtevne urne in druge mehanizme, če bi bilo onesnaženje zraka preveliko, bi to lahko močno ogrozilo sedanjo 11-milijardno proizvodnjo v omenjenih treh podjetjih.
»Zaradi omenjenih razlogov pristojni svet naše občinske skupščine Cestnemu podjetju ni izdal lokacijskega dovoljenja in bo o kamnolomu dokončno odločila po vseh potrebnih analizah in pregledu dokumentacije ter dogovorih s strokovnjaki in Cestnim podjetjem občinska skupščina,« je pojasnil na sredini seji radovljiške občinske skupščine Stanko Kajdiž.
A. Zalar
V soboto, 29. maja, je bila v dvorani delavskega doma na Jesenicah konstituantna seja delavskega sveta Železarne, na kateri so izvolili kolektivne izvršilne organe pri delavskem svetu Železarne, člane skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj in novega predsednika in podpredsednika delavskega sveta. Na seji so razpravljali tudi o poročilu volilne komisije o rezultatih preteklih volitev, o poročilu predsednika delavskega sveta o delu v preteklem obdobju in poslušali informacijo namestnika glavnega direktorja Železarne o stanju v železarni.
Predsednik delavskega sveta je v svojem referatu dejal, da je Železarna kljub že znanim problemom in težavam dosegla v preteklem obdobju dokaj dobre poslovne rezulta-teč: Še posebeje pa je poudaril pomen delovnih skupin, ki predstavljajo v Železarni temelj samoupravljanja. Delovne skupine so s hitrim in učinkovitim delom, s sodelovanjem pri odločanju dobile večjo vlogo in se tudi vse bolj uveljavljajo.
Namestnik glavnega direktorja, dipl. ing. Ivo Arzen-šek je v svojem poročilu orisal stanje v Železarni. V
preteklem obdobju sicer niso zabeležili zavidljivih rezultatov, vendar je že viden napredek. Poleg problema pomanjkanja delavcev, preusmeritve proizvodnje v nekaterih obratih in drugi problemi so odločujoče vplivali na rezultate proizvodnje, ki pa ne zaostajajo za rezultati ostalih železarn v okviru Združenega podjetja. Letošnja proizvodnja znaša okoli 37 milijard starih dinarjev, izvoz pa je že po predvidevanjih Hr^o-liko manjši kot prejšnja leta.
»Prizadevanja vsega kolektiva,« je dejal ing. Arzcnšck, »ki je kljub raznim težavam ostal trdna, čvrsta delovna skupnost, so umerjena predvsem v to, da bi ob koncu leta dosegli planirano proizvodnjo in planiran izvoz. Prvi pogoj pa je, da bi nabava potrebnega materiala, surovin, rezervnih delov in drugega potekala kar najbolj nemoteno. Le tako bomo dosegli take ali pa še boljše proizvodne uspehe in s tem lahko rešili naše probleme.«
Ob koncu seje delavskega sveta železarne so izvolili za novega predsednika delavskega sveta dipl. ing. Ažmana Emila, za njegovega namestnika pa dipl. ing. Breganta Borisa. D. Sedej
Električni daljnovod na Gorenjskem
»Poraba oziroma prodaja električne energije se je v* zadnjih letih tako povečala, da je treba čimprej zgraditi nov daljnovod na Gorenjskem. Ob sedanji zmogljivosti bi že 1973. leta na Gorenjskem morali odklapljati električno energijo. V nekaj letih se je industrija na Gorenjskem tako modernizirala, da je poraba močno narasla. Naraščanje porabe električne energije pa lahko pričakujemo tudi v prihodnje.«
Tako je na sredini seji sve-
ta gorenjskih občin pojasni predlog za gradnjo novega električnega daljnovoda direktor podjetja Elektro Kranj inž. Križnar. Svet gorenjskih občin se je strinjal, da je treba čimprej začeti graditi daljnovod Kleče—Godešič in Godešič—Naklo. Daljnovod, Id bi ga začeli graditi letos in bi bil še letos zgrajen, bo veljal okrog 2 milijardi starih dinarjev. Zgradili bi ga iz sredstev, ki jih je za energo« tiko do zdaj plačevalo gorenjsko gospodarstvo.    A. Z.
Svet delovne skupnosti upravnih organov skupščine občine Kranj razpisuje po sklepu 1. seje z dne 1. 6. 1971
javno dražbo
za prodajo:
— najdenih moških in ženskih koles,
— razmnoževalnega stroja znamke »ROTO«, in
— rabljenega pisarniškega inventarja.
Dražba bo v sredo, 9. junija 1971, s pričetkom ob 15. uri v hodniku spodnjega prostora občinske skupščine.
Zaradi ugotovitve lastnikov je možen ogled najdenih predmetov na dan dražbe ob 9. do 12. ure.
Če predmetov ne bodo kupili državni organi, delovne ali druge organizacije, jih na dražbi lahko kupijo občani ali civilno pravne osebe.
Dražbeni pogoji:
1. izpod začetne izklicne cene se predmeti ne prodajajo,
2. izdražitelj mora plačati kupnino takoj po izdra-žitvi.
Svet delovne skupnosti skupščine občine Kranj
Miha IO Klinar
Aprilsko sporočilo 1941
Predigra
ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPARl A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE
(Bertolt Brecht, Bericht der Scrben)
Dne 1. marca 1939 je minister za zunanje zadeve CSR Chvalkovskv preko šefa svojega kabineta v Berlinu skušal dobiti podrobnejšo obrazložitev nemškega odgovora na noto CSR pri Ribbentropu, a ga niso pustili niti do državnega sekretarja v Ribbentropovem ministrstvu VVeiz-sackerja. Sele čez dva dni — dne 3. marca 1939 je VVeizsacker spustil predse Mastnvja, a ne zato, da bi mu odgovoril, marveč zato, da bi mu sporočil, da ga 'minister za zunanje zadeve Velikega nemškega Reicha ne more sprejeti, ker je obolel za gripo'. To je bila seveda laž. Ko mu je češkoslovaški veleposlanik Mastnv dejal, da d\omi, da bi podpisniki miinehenskega sporazuma, ki so ga bili diktirali Beneševi CSR, govorili sploh o tem, da nosijo 'odgovornost za garancijo novih meja CSR sosednje države', je VVeizsacker samo nasršil oči in odgovoril z dvignjenim čelom: »Dicses miissen Sie als ein Faktum hinnehmen! (To morate sprejeti kot dejstvo!)«
Tako je rekel VVeizsacker in tega tudi ne zanika v svojih spominih, ki jih je napisal po vojni in ki so izšli v Zvezni republiki Nemčiji. Drugi človek, ki je skrbel v nemškem ministrstvu za zunanje zadeve za zaostritev odnosov v CSR, pa je bil že omenjeni Keppler. Ta je dal sedaj signal Hlinkovim slovaškim fašistom. Ti so izrabili povod za svoje nemire in slovaške zahteve do Prage izjavo praške vlade z dne 8. marca 1939, da bo krila slovaški deficit iz sredstev državnega proračuna samo v primeru, če bodo slovaški politiki dokazali lojalnost do praške vlade in se o tem tudi javno izjavili. Keppler je s svojimi agenti na Slovaškem uspel, da do take izjave slovaških politikov ni prišlo, pač pa so le-ti zaostrili svoje stališče do Prage z novo zahtevo, s katero so Slovaki (beri: slovaški politiki) zahtevali pravico lastnega delovanja tudi v zunanji politiki. Praga je to odklonila in je poslala v vojaške garnizije na Slovaško same češke vojake, ki so razorožili fašistično Hlinkovo gardo, Hlinko in Belo Tuko ter druge fašistične voditelje pa aretirali, slovaškega predsednika dr. Tiso (pri katerem so se zgledovali tudi slovenski 'voditelji' dr. Anton Korošec, ki je bil Tisov osebni prijatelj, dr. Natlačen in drugi slovenski pristaši JRZ-prip. p.) ter slovaška ministra Durcanskega in Vanco prisilili k odstopu. Durcanskv je po odstopu takoj pobegnil v Veliko Nemčijo na Dunaj, kjer je skupaj s štabnim šefom Hlinkove garde preko dunajskega radia pozval Slovake k državljanski vojni, obenem pa razglasil Slovaško za neodvisno in samostojno državo.
Ta poziv pa je na samem Slovaškem naletel na gluha ušesa. Državljanske vojne, ki bi jo potreboval Hitler, da bi likvidiral CSR, ni bilo. Na Slovaškem je dr. Tiso nasledil sam Kari Si-dor, ki pa ga nemški tisk ni hotel priznati, za kar je poskrbel Gobbels s prepovedjo, da bi nemški časniki pisali o Karlu Sidorju kot o slovaškem ministrskem predsedniku. Mimo tega že 11. marca 1939 nemški časniki niso več pisali o češkoslovaški vladi, marveč samo še o češki vladi. Kljub temu pa je Hitler še istega dne poslal v 'prijateljsko misijo' k Sidorju v Bratislavo svojega dunajskega gauleiterja Burckla, državnega upravitelja Ostmarke (zasede Avstrije) Sevssa-Inquarta in nekaj višjih nemških oficirjev, da bi se udeležili zasedanja Sidorjevega kabineta, ki je zasedal tega dne zvečer. Hitlerjevi 'apostoli'
bi radi pridobili Karla Sidorja za Hitlerjev načrt likvidacije CSR. To nalogo naj bi opravil dunajski gauleiter Biirckel, ki je povabil Sidorja vstran in mu povedal, da se je HITLER ODLOČIL, DA UREDI ČEŠKOSLOVAŠKO VPRAŠANJE ENKRAT ZA VSELEJ. SLOVAŠKA NAJ BI ZATO TAKOJ OKLICALA SVOJO SAMOSTOJNOST IN LOČITEV OD ČEŠKE, V NASPROTNEM PRIMERU PA JO BO HITLER PREPUSTIL USODI-ZASEDBI Z NEMŠKIMI ENOTAMI IN JO KASNEJE IZROČIL HORTHYJEVI MADŽARSKI.
Dunajski gauleiter Biirckel naj bi s to grožnjo 'prijateljsko' prisilil Sidorja k odločitvi že na prvem zasedanju njegovega slovaškega kabineta. Toda Sidor se mu je za sporočilo samo zahvalil, ne da bi Hitlerjevo priporočilo, ki mu ga je sporočil Biirckel sprejel ali zavrnil, vseeno pa je sklenil, da se bo o tej Hitlerjevi zahtevi najprej pogovoril s praško vlado (Hendcrsoh »Zmota neke misije«, ki je izšla v prvem letu druge svetovne vojne v Ziirichu v Švici).
Tudi Keppler je pohitel na Slovaško, pa je moral 12. marca 1939 telefonsko poročati svojemu zunanjepolitičnemu uradu v Berlin o popolnem neuspehu nacističnih odposlancev pri Sidorju. Biirckel in Seyss-Inquart sta se po njegovem mnenju 'popolnoma razočarala nad nasprotnikom', na Slovaškem je vse mirno, položaj je obtičal v negibnosti in 'bo zelo težko ustvariti nove pogoje' za uresničitev nemške akcije. Toda Hitler se za to poročilo ni zmenil, saj je že dan poprej pripravljal ultimat. Dne 12. marca pa je bilo na tiskovni konferenci urednikom nacističnega tiska ukazano, da morajo 13. marca na naslovnih straneh prevladati novice o .nemirnem položaju in neredih na Češkoslovaškem:
»Jutri morate na prvih straneh časopisov uvrstiti samo novice s češke. Razprt tisk, največje črke, naslovi čez celo stran v najostrejšem t nu, toda brez komentarjev.«
In prav tako časopisi za 14. marec 1939:
»Na prvo stran samo uvodnike o češki in novice o češkem vprašanju.«
In tako so nemški časopisi 13. in 14. marca vnovič sprožili cel plaz novic 'o krvavih grozodejstvih nad nemško manjšino na češkem', ki pa so jim lahko verjeli le nemški bralci, ki so prebirali te novice, medtem ko se na Češkem v resnici ni dogajalo nič takega, kar bi si nemški časnikarji in reporterji želeli, da bi lahko s svojimi novicami, reportažami in fotografijami izpolnili strani nemških časnikov po Hitlerjevih željah in pričakovanjih. (V ponarejanju so nemški reporterji, vzgojeni v Gbbsclsovem času še danes mojstri. Tako sem zasledil neko fotografijo, objavljeno v nemškem tisku že ob berlinskih dogodkih junija 1952 v reviji 'Der Monat' rudi v času madžarskih nemirov leta 1956 in tretjič v češkoslovaških dogodkih 1968, vselej isto sliko, kar moram resnici na ljubo povedati ob tej priložnosti, da gobbelsovski način propagande v Zahodni Nemčiji žal še ni izumrl — prip. p.)
Nemški tisk in radio sta torej pričela gonjo proti CSR in poročala o nasilju nad Nemci v Pragi, tam pa je nasprotno češka policija dobila ukaz, da ne sme posegati v nobeno demonstracijo praških Nemcev, če bi do nje prišlo. Celo nacistični specialisti v podžiganju nemirov in provo-kacij niso zabeležili nobenega uspeha, kar je moral poročati v Berlin neki specialist v netenju nemirov in provokacij, neki Meckel v svojem poročilu v Berlin:
»Nepričakovano velike težave (pri sprovocira-nju Čehov), da bi Čehe vrgli iz tira. Možno bi bilo komaj še v Brnu in Olomoucu. Kljub temu zahtevane večje nasilne akcije, ki bi izzvale resnejše incidente (s češke strani)...«
Tako je poročal Meckel po svojem inšpekcijskem potovanju na petokolonsko »Volksdeutsche Mittelstelle«, ki jih ji je telegrafsko posredoval nemški zunanjepolitični urad iz Berlina. Nemški Usti pa so kljub temu razširjali laži in najbolj grozljive krvave novice, ki so se po zatrjevanju nemških časnikarjev in reporterjev baje dogajale v Pragi in drugih čeških krajih. Da bi češkoslovaški vladi onemogočili protest proti pisanju nemškega tiska, je Hitlerjev zunanji minister Ribbentrop ukazal nemškemu odpravniku poslov v Pragi s posebnim telegramom, naj poskrbi, da češkoslovaška vlada ne bo mogla preko njega in drugih članov nemškega poslaništva v Pragi navezati nobenih uradnih stikov z Berlinom:
»Mimo drugega prosim Vas in druge člane poslaništva, naj poskrbe, da bi jih prav tako kakor vas v naslednjih dneh tamkajšnja (češka) vlada ne mogla v nobenem primeru najti in va9 nadlegovati s prošnjami za morebitne obrazložitve (nerazumljivega pisanja v nemškem tisku in nepričakovanega, prav tako nerazložljivega zapleta z Nemčijo). Bodite za tamkajšnjo vlado nedosegljivi!«
Ker na češkoslovaškem ni bilo zaželenih nemirov, je Hitlerju prišla prav Madžarska s svojimi apetiti po Zakarpatski Ukrajini. Tudi Zakar-patska Ukrajina ali Zakarpatska Rusija, kakor so jo včasih imenovali v Jugoslaviji, je imela od oktobra svojo deželno vlado, obenem pa je bila od tedaj izpostavljena stalnim zahtevam Madžar ske, ki bi se te slovanske deželice rada prilastila. Doslej je Madžarsko pri tej zahtevi ovirala Nemčija, ker je računala, da bo madžarski pritisk še potrebovala pri uresničitvi Hitlerjevega načrta 'za dokončno likvidacijo ostanka Češkoslovaške' Dne. 13. marca 1939 je nemški poslanik v Budimpešti sporočil Horthvju, da bi Hitler 'sedaj ne imel nič proti', če bi Madžarska uresničila svoje zahteve po Zakarpatski Ukrajini. Horthv se je seveda za to Hitlerjevo pobudo takoj navdušil in se še istega dne Hitlerju pismeno zahvalil:
»Vaša ekscelenca! — Najprisrčnejša zahvala! —• Ne morem Vam niti v celoti izraziti, kako sem srečen, kajti ta dežela (Zakarpatska Ukrajina) je za Madžarsko — naj se izrazim tako, čeprav ne ljubim velikih besed — dejansko vprašanje življenjske vrednosti. — Kljub našim pettedenskim rekrutom se bomo lotili stvari najostreje in z navdušenjem. Dispozicije so praktično že dane« V četrtek, dne 16. tega meseca, bomo sprožili obmejni spopad, ki mu bo v soboto sledil glavni sunek. — Dokaza Vašega prijateljstva ne bom nikoli pozabil in Vaša ekscelenca lahko vselej računa z jekleno trdnostjo ... — S prijateljsko vdanostjo — Horthv«
Stvari so torej potekale tako, kakor si je želel Hitler. Manjkalo je seveda samo še nekaj: vzrok, ki bi Hitlerju dal 'pravico', da bi zasedel češkoslovaško. Manjkali so nemiri, ki naj bi jih povzročile protičeške demonstracije na Slovaškem, podkrepljene z zahtevami slovaških voditeljev po odcepitvi od Prage in po ustanovitvi 'samostojne slovaške države. Novi slovaški ministrski predsednik Sidor ni storil tistega, kar je Hitler s pomočjo svojih odposlancev na Slovaškem hotel doseči. Kot politični objekt, potreben za zaplet s češkoslovaško vlado v Pragi, mu je ostal samo še klerofašistični odstavljeni slovaški ministrski predsednik dr. Tiso.
KLEROFAšIST dr. TISO je ostal torej EDINO HITLERJEVO UPANJE ZA DOKONČNO LIKVIDACIJO ČEŠKOSLOVAŠKE REPUBLIKE Nanj se je naslonil in ga telegrafično poklical ? Berlin, praška vlada pa dr. Tisa prihodu v Berlin ni ovirala, čeprav bi lahko slutila, s kakšnim' nameni ga je Hitler poklical k sebi.
V vseh treh dvoranah kranjske občinske skupščine je bila v soboto dopoldne svečana akademija °b 70. obletnici prve mature na kranjski gimnaziji. Udeležili so se je vsi povojni gimnazijski profesorji, dijaki gimnazije, predstavniki občinske skupščine, občinskih družbenopolitičnih organizacij in drugi. — Po himni Gaudeamus igitur, ki jo je zapel akademski komorni zbor, je orisal razvoj te pomembne izobraževalne ustanove njen direktor Stojan Trosi. Med drugim Je omenil, da je v sedemdesetih letih na kranjski gimnaziji, kjer se izobražujejo dijaki kranjske, radovljiške in tržiške občine, maturiralo 2772 mladih prebivalcev Gorenjske. — Predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar je na slovesnosti obljubil, da si bodo v občini prizadevali, da bo Kranj dobil novo gimnazijo. Sedanje poslopje jc namreč staro že ?7 let in kljub obnavljanju in preurejanju ne ustreza več sodobnemu pouku. — Ob 70. obletnici prve mature so v sodelovanju z gorenjskim muzejem v Prešernovi hiši v Kranju odprli 'azstavo. Z njo so prikazali delovanje ustanove v 70 letih. Ob obletnici pa So izdali tudi spominsko publikacijo, s katero so orisali obdobje po zadnji vojni. (A. Ž.) — Foto: F. Perdan
V petek začetek Male Groharjeve slikarske kolonije
iz škofje
V škofji Loki potekajo v teh dneh zadnje priprave Pred petkovim uradnim začetkom dela Male Groharjeve Jjukarske kolonije. Udeležba °° letos še precej večja, saj 80 Je prijavilo več kot 300 f^nirjev likovnikov in okrog 100 mentorjev — likovnih Pedagogov. Pri prijavah so Wtopane vse slovenske pokrajine ter poni rji iz Niša, Beograda, Sarajeva in Novega Sada. Ker je letos udeležba precej večja od lanske, ^Crii pripravljalni odbor, da ]c ta oblika izvenšolske dejavnosti pri pionirjih zelo Jj1"'1 i ubij ena. Poleg likovnega stvarjan ja in srečanja s pk> "ji ima kolonija za pionirje ^Pravljeni tudi dve ditvi; Večc
»edaliscu na Spodnjem trgu
MKiinVC-dbi gimnazijskega MJD in promenadni kon-*oncert izvedbi
prirc-r pesmi v Loškem
na Mestnem trgu v združenih orkestrov
godbe  na pihala Loke in ZLrov.
Pri pionirjih domačinih bo stanovalo približno 200 udeležencev kolonije. Vse v zvezi z gostitteljstvom poteka v redu. Pionirji iščejo v seznamih tiste, ki so že lansko leto stanovali pri njih. Tudi taki, ki nimajo svojih otrok, sprašujejo, če bi bili lahko gostitelji.
Nekoliko teže je z mentorji — likovnimi pedagogi. Bolje bi bilo, da bi lahko stanovali vsi na istem mestu — v hotelu. Kaže pa, da jih -tudi stanovanje po turističnih sobah po Škofji Loki prav nič ne moti, saj bodo letos nekateri v koloniji že drugič in tretjič. Tudi lotos upa odbor za pripravo Male Groharjeve slikarske kolonije, da se bodo pionirji in mentorji v mestu pod Lubnikom kar najbolje počutili.
Poleg odbora Male Grohar-
jeve slikarske kolonije in republiškega odbora ZPM letos sodeluje pri pripravah tudi Zavod za šolstvo SRS in prek predstavnika še Društvo likovnih pedagogov Slovenije. Letošnja kolonija je vključena v uresničevanje idej JPI, ki so lotos pod geslom »Tisoč radosti«. J. G.
Uskladiti delo gledališč
Pred nekaj dnevi je zveza kulturno-prosvetnih organizacij skofja Loka sklicala sestanek za okroglo mizo. Predstavniki družbenopolitičnih organizacij, gledališč in ZKPO so razpravljali o delu treh amaterskih gledališč v škofji Loki in o tem, kako bi uskladili njihovo delo.
V škofji Loki razvijajo amatersko gledališko dejavnost: Loško gledališče, eksperimentalno gledališče mladih Oder — galerija in gledališče mladinskega kulturno umetniškega društva Gimnazije. Vsako gledališče sestavlja svoj program predstav, pri tem vsem trem manjka igralcev in režiserjev. Posebno ta problem občuti Loško gledališče, ki je še vedno osrednja gledališka hiša v Škofji Loki. Na sestanku je bila izrečena misel, da bi to gledališče vključilo v program predvsem dela za širši krog občinstva. Eksperimentalno gledališče  mladih Oder-galerija
se je v preteklih dveh sezonah predstavilo z bolj zahtevnimi doli in pri tem pokazalo visoko kvaliteto. S takim delom naj bi nadaljevalo. Tudi kulturno umetniško društvo gimnazije naj bi se vsako leto predstavilo z vsaj eno premi-ero. Na oder naj bi postavili dela, ki jih zajema učni program slovenskega jezika aH svetovne književnosti.
Vsa tri gledališča naj se pred novo gledališko sezono sporazumejo, katera dela bodo predstavila loški publiki, kdaj bodo premiere in kdo bo predstave reži ral. Prvo sezono bi domači igralci pripravili tri aLi štiri predstave. Za nekaj predstav pa bodo povabili v gostovanje druga gledališča.
Za uspešno izvajanje zastavljenega programa na} se izvoli umetniški svet, katerega člani bodo predstavniki loških gledališč Ln zveze kulturno-prosvetnih organizacij skofja Loka. L. B.
Pohujšanje v dolini šentflorjanski
V ponedeljek zvečer, 31. maja, sta v dvorani gledališča Tone Čufar na Jesenicah predsednik ZKPO občine Jesenice in predsednik republiškega odbora gledaliških skupin Slovenije svečano odprla XIV. srečanje gledaliških skupin Slovenije.
Kot prvi so se občinstvu predstavili člani amaterskega gledališča Tone Čufar z Jesenic s farso Pohujšanje v dolini šentflorjanski. S predstavo, ki so jo člani gledališča prvič pripravili ob praznovanju 25-letnice gledališča, so navdušili tudi tokrat, saj je Cankarjevo zaničevanje in zasmehovanje zlobnih in hinavskih moralistov in lažnih rodoljubov izzvenelo kar najbolj pristno in prepričljivo. V
vlogah šentforjanskih domoljubov so nastopali večinoma dolgoletni člani amaterskega gledališča: Stanka Geršakova, Slava Marošičeva, Vera Sta-retova, Marjana čebuljeva, Jernej Pogačnik, Franci Pogačnik, Oto Gerdej, Janez Kavčič in Teo Lipicer. Farso je režiral in scenografiral Bojan čebul]. Danes popoldne bo na sporedu kriminalka Agathe Christie Mišolovka, ki jo bo uprizorila gledališka skupina Delavskega prosvetnega društva Svoboda tz Polzele, zvečer pa drama VVilliam Inge Avtobusna postaja, ki jo bo jeseniškemu občinstva predstavilo amatersko gledališče Slava Klavora iz Maribora.
D. Sede]
V avli osnovne šole Gorje razstavljata svoja dela slikarja 0jlva. Devetak in Pavel Smolej. Predstavljata se z akvareli, U in risbami, ki zajemajo predvsem realistične podobe iz ^ravc, portrete in nekatere nekoliko abstraktno zasnovane Poizkuse.
Razstava bo odprta do 15. junija.
Na Rodinah so v soboto na rojstni hiši pisatelja Janeza Jalna (1891—1966) odkrili spominski ploščo temu znanemu pripovednika za ljudstvo (Ovčar Marko, Vozarjl, Bobri Itd.).
GLAS * 8. STRAN
SREDA — 2. JUNIJA 197)
-1-—*
Prešernova koča na Stolu že odprta
Planinsko društvo Javornik-Koroška Bela, ki oskrbuje Uri planinske postojanke in ptaninske domove, je pred dnevi že odprlo tudi Prešernovo kočo na Stolu. Planinci so vse poti, ki vodijo na Stol, popravili in obnovili. Cesta 4o Valvasorjeve koče pod Stolom je prevozna, kočo pa •bnavljajo, vendar je odprta.
Precejšen obisk so že zabeležili tudi v Krmi in uredili bivak v Spodnji Krmi. Stani-fcv» kočo pod Triglavom bo-
do predvidoma odprla 15. Junija.
Oskrbniki Prešernove koče na Stolu pravijo, da že nekaj let prihajajo na najvišji vrh Karavank večinoma le avstrijski planinci z one strani Karavank. Obisk domačinov upada, čeprav so poti dobre, shojene, vzpon ni prenaporen. Vsekakor pa je pogled in razgled z vrha Stola tako lep in čudovit, da obiskovalcem ni žal naporov nekajurne hoje. D. S.
50 - letnica gasilstva na Primskovem
Gasilsko društvo Kranj — Frimskovo bo ta teden proslavilo pod pokroviteljstvom tovarne IBI 50. obletnico obstoja gasilstva na Primskovem. Ob tej priliki bo tudi prevzem novega orodnega gasilskega avtomobila, za katerega so prispevali denar prebivalci in podjetja, posebno pa tovarna IBI.
1921. leta so na Primskovem ustanovili gasilsko četo. Takrat so začeli zbirati tudi prispevke za gradnjo gasilskega doma. Na Primskovem kx okolici so zbrali takrat prek 33 tisoč kron. Kmalu so postavili stolp z manjšim prostorom za orodje. 1930. leta pa so začeli graditi nov gasilski dom. Dokončno zgrajen je bil 1932. leta.
Vsa leta po ustanovitvi je število članov društva naraščalo, z različnimi prireditvami pa so zbirali denar, da so bili gasilci tudi vedno bo-
lje opremljeni. Pri gasilski četi so pred vojno delovale tudi razne kulturne skupine: dramski odsek, pevski zbor, ljudska knjižnica.
1964. leta sta se operativni gasilski enoti na Primskovem ki v Kranju združili v enotno gasilsko društvo Kranj-Prim-skovo. Pod tem imenom društvo deluje še danes. 1965. leta je bilo društvo odlikovano z redom zaslug za narod s srebrnim vencem. Pred dvema letoma je društvo s prostovoljnimi prispevki kupilo novo motorno črpalko, v začetku letos pa še nov avtomobil.
Ob 50. obletnici gasilstva na Primskovem bo v petek zvečer v dvorani zadružnega doma na Primskovem slavnostna seja društva, v nedeljo popoldne pa bo ne glede na vreme pred gasilskim domom zborovanje in prevzem gasilskega avtomobila.  A. ž.
Gojenci Vzgojnega zavoda urejevali Preddvor
Gojenci vzgojnega zavoda v Preddvoru so na začetku aprila z veseljem sprejeli poziv Turističnega društva k akciji April-mesec čistoče. Na sestanku domske skupnosti so se dogovorili, da bodo napisani poziv društva razmnožili in ga razdelili vsem učencem osnovne šole, le-ti pa so jih dali staršem. Osnovali so 7-člansko komisijo, ki so jo sestavljali gojenci zavoda, predstavniki posameznih vzgojnih skupin. Vsaka skupina je izdelala program. Pri tem so gojencem pomagali tudi vzgojitelji, osrednja komisija domske skupine pa je skrbela za izvajanje programa.
Dekleta in fantje so se lotili naloge neverjetno resno. Vsak dan so urejevali okolico doma, gredice, park, zelenice, sprehajalne steze in igrišča, najtežjo nalogo pa so imeli učenci, ki so skrbeli za čistočo struge potoka Suhe skozi Preddvor, kamor vaščani kaj radi mečejo smeti, in ceste skozi Preddvor. Vaščani so vsak dan občudovali gojence, kako so s samokolnico odvažali smeti na smetišče, ki so ga prav tako uredili gojenci doma. Njihova prizadevnost je spodbudila marsikaterega vaščana, da je poskrbel za lepšo okolico svojega stanovanjri. Gojenci so opozarjali svoje sovrstnike, naj ne mečejo smeti po tleh, predvsem pred trgovino.
21 fantov iz zavoda je urejevalo tudi okolico hotelov Bor in Grad. Pod vodstvom vrtnarja so uredili alpski vrt, pobrali smeti okrog jezera in uredili sprehajalno stezo za Gradom. Vodstvo hotela jih je nagradilo. Denar bodo po-
rabili za izlet ali za ogled filmskih predstav. Pripravljajo pa se že za novo akcijo. Za zbor gorenjskih aktivistov bodo uredili prireditveni prostor ob jezeru.
V razgovoru s prizadevnimi fanti in dekleti smo izvedeli, da bodo olepševalno akcijo še nadaljevali. Zavedajo se, da je to del njihove samovzgoja J. Košnjek
»Mongolci« v Cerkljah
Ce bo vse po sreči, se bodo še letos v Cerkljah naselili »mongolci«. Seveda ne tisti Mongolci iz Mongolije. Zavod za gojitev divjadi Kozorog namerava v Angliji kupiti fazane mongolce.
Na fazanariji v Cerkljah letno vzredijo 18 do 20 tisoč fazanov in 2000 jerebic. Dve tretjini fazanov in jerebic spustijo  v  domača lovišča,
eno tretjino pa prodajo lovskim družinam širom po Sloveniji. Posebno italijanski lovci radi hodijo v lov na fazane. Nekateri so v Cerkljah že kar redni gosti.
Delavci fanazarije so si lani ogledali fazanarijo v Beltincih v Prekmurju in Zclendvo-ru na Hrvatskem, da bi izme* njali izkustva pri vzreji fazanov in jerebic.
J. V.
Ž B VIL-A
KRANJ
sprejme v zaposlitev:
več prodajalcev manufakturistov
več prodajalcev tehnične stroke
Zaposlitev je v blagovnici Cerklje.
Možnost zaposlitve je takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe je treba poslati na naslov 1. junija 1971.
do
Nov gasilski avtomobil gasilskega društva Kranj — Primskovo. Z njim upravlja gasilec Mirko
Gorjanc. — Foto: F. Pergun
Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov
skupščine občine Kranj
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1. knjigovodje
v davčni upravi
Pogoj: srednja strokovna izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj;
2. strojepiske
(2 delovni mesti)
Pogoj: končana dvoletna administrativna šola ali štiriletna upiavno administrativna šola
Kandidati naj pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo razpisni komisiji upravnih organov skupščine občine Kranj, Trg revolucije I, najkasneje v 15 dneh od dneva objave.
pLEDA — 2. JUNIJA 1971
Razcestja
MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA)
IV. DEL
»Res, kaj bi govorila o tem? In ne vem, zakaj •em sploh? Nisem žena tiste vrste, ki ji je prebiranje takih novic edino branje... Vidim, zamorila sem vaju... Gospa si bo celo mislila, *a nisem njenega obiska vesela... O, ne! Vse, ki so bili dobri s Fricem, spoštujem in imam i»da... Tudi Fricevi ljubezni do vas ne nasprotujem ... Razumeti morate! To so samo skrbi, ki jih ima sleherna mati za sina ... O tudi vi boste taki, ko bo vaš sin odrasel ... No, ne »merite! Takoj vam prinesem malico .. .«
»Ni treba, gospa,« pravi Stcfi, ki jo je gospa napravila zamorjeno.
»Ni treba! K Charlotti se bova odpeljala. Rad bi ji predstavil Stefi!« tudi Fricu ni, da bi še •stajal doma ob takem materinem razpoloženju.
»Toda vrnila se bosta. Kajne, da se bosta?«
»Bova, mama,« pravi Fric, nato pa že zunaj Stefi: »Ne smeš ji zameriti! O sebi odločam jaz. *a tudi mama bo dobra s teboj, boš videla! Ni «e ti treba bati, da bo taka kakor tvoja penz-berška tašča, o kateri si mi pripovedovala.«
»Morda ima mama vendarle prav. Fric? Morda sem zares samo prinašalka nesreče, kakor me Je krstila moževa mati v Penzbergu!«
»Ne, Stefi! Nisi! Nisi! Samo ti me lahko osrečiš! Zato pozabi na Penzberg! Pozabi na vse! Misli na novo življenje! Na novo življenje...«
Toda Stefi ta hip na to, 'novo življenje' še ne »nore misliti in ji te besede zvene prazno, kakor če bi jih brala in skušala dojeti v kaki ekspre-sionistični pesmi, ki so že celo desetletje v modi.
»Morda bi bilo najbolj prav, ko bi z večernim ▼lakom odpotovala.«
»Ne, Stefi! Ne! Ne pustim te! Saj me imaš rada, saj me imaš rada! Tako zelo se te že želim. V Charlottenburg bova šla. A he k Lotte, marveč k advokatu, zelo znanemu advokatu, ki ti bo 'svetoval, kako boš najhitreje dosegla ločitev ... To bova storila.«
Stefi ne ve kaj bi. Tako tesno ji je pri srcu. Toda ta hip ji je prav, da je s Fricem. Ko bi je ne našel Fric, bi se morda znašlo njeno ime že jutri v kroniki berlinskih samomorov ...
7
Vila najbolj slovečega in za ločitvene procese najsposobnejšega berlinskega odvetnika dr. Tho-masa Tichaucrja, čigar ime je iz tiska znano tudi takim, ki ga ne potrebujejo, je v Charlottenburgu na obrobju gozdnatega Grune-vvalda, ki se kot blagodejen zaliv čistega zraka razprostira med charlottenburškim in wil-mersdorfskim predelom berlinskega velemesta. Skozenj vodi ravna in široka cestd, ki povezuje vzhodni in zahodni berlinski predel mimo dirkališča, Deutschlandhalle in Funkturma v ulice vse do Brandenburških vrat in Reichstaga v središču Berlina. Vsepovsod je velemestni hrup in velemestni zrak, tu v vili pa je skoro podeželska tišina in ozračje še nezastrupl jeno. Sem sta prišla Fric in Stefi, ker dr. Tichauerja ni bilo v njegovi pisarni, pravzaprav v pravem .odvetniškem podjetju', saj ima znani odvetnik preveč dela, da bi ga mogel opravljati sam. Tako so od-vetnikovi sodelavci povedali Fricu, kakor da bi mu radi rekli, naj svojo zadevo razloži njim, ker jo bodo tako ali tako oni reševali (»Z vednostjo in po navodilih svojega šefa.« so vljudno pojasnili), pa ni nič pomagalo. Fric se je hotel pogovoriti sam z 'zvezdo' berlinskega odvetništva, ja, s samim dr. Tichauerjem, s katerim so ga povezali telefonsko šele, ko se jim je predstavil kot svetnik za biologijo vojnega ministrstva. Ta naslov je zalegel, da so dr Tichauerjevi odvetniki postali še spoštljivejši in da ga je tudi dr. Tichauer sam sprejel v svoji vili z vsem spoštovanjem in pazljivo poslušal primer .milosti j ive', kakor doktor naziva z vsem spoštovanjem Stefi in obljublja, da se bo za njen primer osebno zavzel, seveda s pomočjo svojega miinehenskega
pooblaščenca dr. Ludviga Hirschfelda, oddaljenega sorodnika medicinskega svetnika in doktorje-vega prijatelja, znanega seksologa in šefa medicinskega instituta za seksologijo dr. Magnusa Hirschfelda.
»Dr. Magnus Hirschfeld mi je s spoznanji svoje prakse pomagal razjasniti že marsikateri zapleteni zakonski primer. Njegova prizadevanja na medicinskem področju so sorodna mojim prizadevanjem na pravnem področju. Dr. Magnus fij rad s svojimi prizadevanji pomagal ljudem do zdravih in trdnih medsebojnih zakonskih odnosov z ustanavljanjem zakonskih posvetovalnic, jazi pa, da bi vplival na spremembo zastarele zakone* daje, ki je pri nas, v primerjavi z zakonodajo ob' koncu prejšnjega stoletja, po letu 1900 zdrsnila celo za korak nazaj in nam zato povzroča celo vrsto težav prav pri reševanju problemov, kakršen je na primer tudi primer m i los ti j ive. Kljub temu, da naši zakoni dopuščajo ločitve, je ločitev včasih zelo težko doseči...
»Težko doseči?« se zdrzne Fric. »Mislite, gc* spod doktor, da bo to tudi v primeru moje..* moje prijateljice ...«
»Jaz, oziroma moj zastopnik dr. Ludvig Hirsch-" feld stvari prav gotovo ne bo zavlačeval. Ljudje navadno mislijo, da ločitve zavlačujemo odvetniki, v resnici pa se to dogaja, to vama moram že vnaprej povedati, zaradi naše nemogoče in marsikdaj celo kontradiktorne zakonodaje, ki bi jo bilo treba že zdavnaj reformirati, posodobiti ... Ja, pred četrt stoletja smo bili v tej zakonodaji mnogo na boljšem, saj smo tedaj po zaslugi socialnih demokratov v Reichstagu imeli še paragraf, ki je dopuščal ločitev razrvanih in uničenih zakonov že na temelju medsebojne odtujitve, medsebojnega neprenašanja zakoncev. In takih zakonov, kjer zakonca ne moreta več trpeti in prenašati drug drugega, je pri nas neznansko veliko! To samo po sebi ne bi bilo zlo, ko bi se prav zaradi tega zla dan za dnem ne porajali zločini, s kakršnimi se zaključujejo marsikatere zakonske tragedije. Žena, ki ne more več prenašati moža, ga umori, ali pa obratno. To lahko dan za dnem prebiramo v naših časnikih med kroniko umorov in samomorov.
»Če ne bo slabše, še umreti ne bo treba«
Pretekli teden sva s foto-^porterjem obiskala najsta-^jšega prebivalca škofjeloške °°Čihe. Po ozkih kolovoznih Poteh v Jarčji dolini in po dolgem iskanju sva se s spačkom le pripeljala do prave hi$e — k Selaku. Najino »žrtev« sva našla na divanu. Še vedno čvrstemu možaku ni "ilo treba dvakrat reci za kratek pogovor, pa se je že zna-*el Pri mizi na klopi. 95-letni Franc Gantar se je najbolj Razveselil darila predsednika škofjeloške občinske skupščine Zdravka Krvine, ki sva mu 8a v njegovem imenu ob tej Priložnosti izročila. Možak, ki xnn ne bi nihče prisodil, da mu manjka do stotice le še S5* ,et> Je bil takoj priprav-Jjen povedati nekaj zanimivosti iz njegove mladosti.
»Rojen sem bil nedaleč od In sem se sem gor priženil. *" 21 leti sem prišel gor, prej "f01 Pa delal na Jesenicah.
žena mi je kmalu umrla £ mi zapustila dve dekleti. J"alu sem se drugič poro-• Tudi ta Je kmalu umrla spet sem ostal sam s še
tu
tremi otroki. Najstarejši hčerki je zdaj 70 let in je še živa.«
Mnogo hudega je Franc moral prestati doslej. A tako hudo kot I. svetovna vojna ga ni prizadela nobena stvar.
»Vojsko sem služil še za cesarja Franca Jožefa v Gradcu tri leta. Najhujša pa so bila leta I. svetovne vojne. Takrat sem bil v Galiciji ujet štiri leta. Bil sem pri 'kanonih'. Leta 1918 sem se vrnil in prinesel v vas črne koze. Takrat je umrlo v Jarčji dolini 14 ljudi, med drugimi tudi hčerka. Vem pa, da sem jih jaz prinesel, ker so se najprej pojavile pri naši hiši. Med obema vojnama sem bil doma, med II. svetovno vojno pa sem še vedno po svojih močeh pomagal partizanom in za svoje zasluge prejel dve odlikovanji.«
Franc do letos ni vedel, kaj je bolezen. Pred približno mesecem pa ga je zagrabilo Prebolel je hudo pljučnico, a se mu ob najinem obisku sledovi sploh niso več poznali. Domači so mi povedali, da je pred tem govoril o kašlju kot o povsem brezpotrebni
stvari. Ker je tako zdrav, še vedno rad pogleda po svetu.
»Lansko leto me je vnuk Lojze peljal na letalski miting na Brnik. Oja, z avionom bi se že peljal, tako 'plesal' pa ne bi po zraku. Veste, včasih sem tudi zelo rad plesal. Se predlanskim sem se zavrtel na veselici na Dobračevi. Spremljam pa še vse dogodke. Prav rad poslušam radio, televizije pa ne morem gledati, ker me bolijo oči. Kdo bi si mislil, da bom videl na starost tak napredek, še posebno se mi zdi čudno, da je človek lahko zavzel luno.«
Kaj je vzrok, da je Franc dočakal tako starost in se lahko še čil in zdrav vsak dan sprehaja okrog hiše. Pravi, da je jedel tobak kar naprej, pil pa nikoli ni posebno veliko, ker ni bilo denarja. Torej mu je solidno življenje pripomoglo k tako visoki starosti.
Ob slovesu je bil njegov stisk roke še prav krepak. Ob najini želji, da bi dočakal sto let, pa je dejal:»Ce ne bo slabše, še umreti ne bo treba.« J. Govekar
Najstarejši prebivalec škofjeloške Jaičje doline. — Foto: F. Perdan
Kdor bere, več ve, več zna
Na univerzo, vendar brez štipendije
Pod tem geslom je potekalo enoletno tekmovanje za nagrade najzvestejšim obiskovalcem in bralcem oddelkov Osrednje knjižnice občine Kranj tn nekaterih pobratenih knjižnic Jugoslavije, v čačku, Karlovcu, Tetovem, Mostarju, Sremskl in Kosovski Mitrovicl ter na Cetinju. Medtem ko so druge knjižnice nagrade razdelile že prej, je bil v Kranju določen enoletni rok in žrebanje 26. maja tega leta. Najlepše nagrade sta prispevali podjetji ISKRA Commerce in SLOBODA ćačak, lepe pa so bile tudi nagrade IBI, TEKSTILINDUSA ter CREINE Kranj. Knjižne nagrade sta prispevali knjižnica sama in knjižnica na Cetinju.
Zdaj, ko so skoraj vse občinske skupščine že sprejele družbeni dogovor o štipendiranju in kreditiranju študentov in dijakov, lahko pogledamo in ocenimo, kakšno vlogo bo štipendija kot dragocena investicijska naložba v izobraževanju kadrov odigrala v prihodnje. Ob bolj jasni določitvi njene funkcije lahko postane pravilno štipendiranje in kreditiranje pogoj za ugodnejši socialni sestav študentov na srednjih In visokih šolah, še vedno je socialna struktura študentov na slovenskih visokošolskih zavodih precej drugačna od stvarne socialne in družbene strukture, ki je sicer značilna za slovensko prebivalstvo.
Po podatkih zavoda za statistiko je bilo leta 1969 na naših višjih in visokih šolah zelo malo študentov iz kmečkih m delavskih družin. Največ študentov prihaja iz našega glavnega mesta, Ljubljane, slede jim študentje iz Koroške in Štajerske, Gorenjske, zasavsko — savinjskih krajev
in Slovenskega Primorja ter Notranjske, Dolenjske in podravsko — pomurskih krajev.
število štipendij je po posameznih regijah še vedno precej neenakomerno razdeljeno. Največ je štipendij med primorskimi in notranjskimi študenti, slede jim koroški in štajerski, zasavski, gorenjski, ljubljanski, podravski in pomurski ter dolenjski.
Po podatkih zavoda za statistiko tako prejema štipendije le 21 odstotkov rednih študentov ali 2123 študentov.
Vendar pa po drugi strani ugotavljamo, da ostajajo štipendijski razpisi brez odziva. Po podatkih ljubljanske univerze je od štipendij, razpisanih v času od septembra do decembra 1968, ostalo 20 odstotkov štipendij nerazdeljenih. Socialno ekonomska komisija skupnosti ljubljanskih študentov razpolaga s podatki, da gospodarstvo ne najde interesentov za približno 30 odstotkov svojih razpisanih štipendij. D. Sedej
Prvo nagrado od 26, gramofon ISKRA MIMI, je v Pionirski knjižnici dobila Staša Meiiak; prvo od 16 v Ljudski knjižnici, sesailec za prah SLOBODA MI NOR, je dobil Emil Kološa; prvo nagrado od 12 v študijski knjižnici, radijski transjstornik ISKRA DENIS, pa Marija Zapk>tnik. Ostali nagrajeni so bili:
Pionirska knjižnica — Ajdovec Olga, Borovec Vanja, Burni k Slavko, Cimžar Bojan, Damjanovič Jasna, Golob Janja, Hribar Brane, Jeseno-vec Leonida, Jovanovič Marjan, Kalan Tomaž, Krajcar Boris, Modrijan Marjan, Ore-har Drago, Pajestka Aleš, Polka Brigiita, Pacek Jože, Pire Darja, Petrič Nevenka,
Sintič Irena, štembergar Janez, štefe Marija, VadnjaJ Simona, Verdenuk Ivan in Zorko Milan.
Ljudska knjižnica — Ažman Anton, Bratkovič Franc, Bur-kelca Vida, Čebuli j Ivana, Golob Vida, Lovšin Dušica, Mlinar Kristjan, Pogačnik Janez, Sirk Dušanka, Starover-ski Magda, štalekar Albina, Triler Zofija, Vaienčič Janez, Vidmar Avgust in Volčič Angela.
študijska knjižnica — Belič Andrej, Benedik Stane, Breška Zala, Božič Zoran, Jan Miran, Kovač Iva, Plestenjak Meta, Poronta Danica, Podjed Tone, Suhi Leon in šiling Marjan.
Nagrajena bodo prevzeli na* grade pri posameznih oddefr kih. Knjižnica je prepričana^ da 325 bralcev dnevno hodi* njene oddelke v prepričanjn* in zavesti, da je dobra str* kovna ali leposlovna knjiga1 današnjemu človeku nujna potreba, da bi brez nje bđ dosti revnejši in manj razgle* dani v življenju, umetnosti in" znanosti.
Kjub tej zavesti, lastni v* čini naših občanov, pa im* mo še prevelike odstotke W kih, ki jih je le še treba opo* zarjati z ustreznimi obiskana* reklame na veliko m pO1 membno vlogo, ki jo imajo knjižnice v našem vsakdo njem življenju, delu in hitreJ* šern vsestranskem družbenenJ razvoju.
če je enoletno tekmovanj* kakorkoli pripomoglo k tej popularizaciji knjige in knjii* ničarstva, k povečanju zavesti, da nam je vsem knjiga najzvestejša zaveznica in i«* formatorica na življenjski poti, potem je doseglo svoj n#men.
650 let
Tržiča
Takole opisuje Lavtižar svoj prihod v Tržič (močno skrajšano): »Nenadoma je potegnila sapa in me odpihala s prve službe v drugi kraj. 5 škofijskim odlokom sem bil oktobra 1877 prestavljen iz Gorij v Tržič... Sosed, ki je imel dobrega konja, je naložil zaboje na voz in jih odpeljal proti Tržiču, drugi dan pa sem odšel tudi jaz s palico v roki v novo službo. Štiri ure pešhoje iz Gorij do Tržiča so mi bile prijeten sprehod .., Kar ugledam od daleč konja s praznim vozom. V vozniku spoznam soseda, ki je peljal prejšnji dan moje blago v Tržič. Ni mogel prehvaliti Tržičanov, ki so vso opravo znosili v kaplanijo in še njemu dobro postregli.
Dospel sem na rob hriba k podružnici sv. Neže, ki pripada župniji Kovor. Od nekdaj je delala ta cerkev soseski veliko preglavico. Ze tretjič so jo morali zidati, ker bi se bila zaradi slabe podlage kmali podrla. Končno jo je kovorski župnik Franc Ksaver Bohince leta 1864 temeljito popravil. Izročil je zidanje nove, torej že tretje cerkve, slovečemu zidarskemu mojstru Matevžu Medvedu. Ta jo je postavil na brano, t. j. na temelj jelovih stebrov. Od tega časa je dobro zavarovana. Matevž Medved je bil mož izrednih stavbenih zmožnosti. Kot sin preprostih kmetskih staršev ni imel priložnosti za strokovno izobrazbo. Kljub temu ga je prirojeni razum usposobil za dela, ki jim še inženirji niso bili kos ... (Vendar tudi Medvedovi temelji niso vzdržali in so morali tudi njegovo stavbo leta 1967 porušiti. — Op. J. R.)
Od Sv. Neže dalje je šla cesta navzdol. Dohitel me je deček, ki se mu je zelo mudilo, ker so ga bili poslali v Tržič v loterijo in je bil že zadnji dan za stavo. Ta tržiška loterija, komu ni bila znana? O njej so vedno govorili, zanjo skladali denar posamezniki ali večje družbe. Kolikor pa niso zastavili domačini, so jim pomagali še okoličani iz Kovorja, Križev in drugih vasi, ki so nosili trdo zasluženi denar v kolekturo. In ko so bile vzdignjene številke, kakšno razočaranje! Kljub temu ni ponehala strast, marveč je rastlo upanje na prihodnjo srečo, ko bodo zopet izžrebane druge številke. Pozneje je bila vendar odpravljena ta mora, ki je pobrala ljudem veliko denarja.
Deček je stekel s ceste na bližnjico, da bi prišel čimprej v Tržič, jaz pa sem ogledoval cerkev sv. Jurija na griču in nad njo podrti grad Altgutenberg, ki ga je razsul potres 26. marca 1511. Nemško ime je dobil od Dobrče, planine med Begunjami in Tržičem. Ko so delali pri Sv. Juriju žagrad, so izkopali
nekaj močnih kosti, kar je kazalo, da je bilo tukaj grajsko pokopališče in di so bili lastniki gradu pravi korenjaki.
Tačas je prišla po cesti gor od Bistrice stara ženica. Oprta je bila na palico in sklonjena proti zemlji, kakor da bi že rada legla v grob; sape pa še ni imela težke, kar sem spoznal iz njenega govorjenja.
.Gospod, to je Hudi grad', je začela pripovedovati. ,Bog ve, koliko denarja je zasutega pod kamenjem, pa nihče ne more priti do njega, ker ga varuje velika kača. Ali še niste slišali o tem?'
,Nič, rad poslušam.'
.Graščak je bil Jurij, gospa pa Neža. Zidala sta vsak svojo cerkev..' Bilo je bogastvo, da si ga še misliti ne moremo. Toda kaj se je zgodilo potem? Njega so odpeljali Turki v sužnost, gospa pa je kmalu od žalosti umrla, edina hči pa je zasuta pod tem zidovjem. Pravijo, da je hči spreme njena v kačo.'
Zena je sedla na kamen ob cesti in odložila staro vrečo, ki jo je irnej, kakor nahrbtnik privezano na ramenu. Sprevidel sem, da mi hoče še veo povedati.
,Le nadaljujte!' sem pripomnil.
,0, kolikokrat sem že šla tod mimo! . .. Doma sem v tržiških rovtih.«* Danes pričakujejo Tržičani novega kaplana, ki pridejo dol z Gorenjskega.'
.Povejte še kaj o zakleti hčeri,' sem prekinil ženo. .
,Neko jutro je šel mežnar dan zvonit. Pri temle znamenju je zagledal veliko kačo. Rekla mu je, da je zakleta grajska hči in prosila ga je, naj J° reši. Za plačilo dobi toliko denarja ...' ,
,Zena, to je pravljica, ne -verjemite tega,' sem rekel. ,Kako bi mogla kac govoriti!'
,Saj je bila kača zakleta grajska hči in saj je govorila kača tudi v rajn# ko je zapeljala prva dva človeka,' je odvrnila žena. .Pustite, da vse povem.' ,Le naprej!' * ,Za plačilo dobiš toliko denarja,' je rekla kača mežnarju, da ga ne ou nič več poželel. Samo to te prosim, da prideš danes o polnoči v grad in P1"*' neseš s seboj tri vrbove vejice, ki so zrasle to leto pri bližnjem potok Z vsako šibico me udari trikrat. Pihala bom, pa to naj te ne moti.'
,In kaj je naredil mežnar?' sem vprašal ženo. .fl .Mežnar je vzel vejice in šel opolnoči v zapuščeno zidovje, kakor mu J bilo naročeno. Hudo se je ustrašil, ko je zagledal med kamenjem kačo, ki J sikala in se zaganjala proti njemu. Toda želja po denarju mu je dajala P°j^\ J, da je začel kačo pretepati. Že jo je udaril s prvo šibico trikrat in z trikrat. Ko pa je zamahnil s tretjo šibico, je postala kača tako razkaceka,' da je mežnar pobegnil. Sedaj pravijo, da mora iz ondotne skale zrasti srnrC_tfl Iz smreke bodo urezali deske za zibelko tistemu dečku, ki bo, ko dora v krepkega mladeniča, rešil grajsko hčer prokletstva.'
Starka je nehala pripovedovati, vstala in oprtala vrečo na ramo. ^ ,Težko že hodim,' je dejala. ,Pa saj imam dovolj časa. Danes pridem v še, jutri v Kovor in potem nazaj v Rovte.' . 0fl
Stopala je počasi dalje. Veliko let je že učakala in še sedaj hodi o *9 kakor siva pravljica iz davnih časov. V hipu pa se je obrnila in klical3 mano:
,Pa niste morebiti vi . ..'
Bil sem že predaleč, da bi odgovarjal.«
J. R-
Domači radialni plašči na preizkušnji
Tudi Besnica bo lepša
Tovarna Sava iz Kranja je °° 50. obletnici obstoja predstavila javnosti prve domače »»diaine plašče.
Prve ocene, ki so jih izrekli preizkusni vozniki, govorijo o visoko kvalitetnem avto plašču z univerzalnim protek-
Bolje kot lani
Letošnja akcija Rdečega krita v zbiranju oblačil in drugih potrebščin je pre-ce; bolje uspela kot lani. To zlasti velja za teren Vodovodni stolp v Kranju. Zbrano je bilo 516 paketov v skupni tetini 1.431 kilogramov. Bistvena spre-memba pa je bila v kakovosti blaga. Darovalci so Pripravili in darovali res dobro blago in zlasti vse tisto, zlikano in urejeno. Nekatere moške in fantovske obleke so bile kot no-V nekem stanovanju *° poklonili dve lepi preiti odeji s puhom, drugje *v« postelji za otroka z 'semi blazinami in peri-*>m vred, pred drugimi
vrati je čakal dobro ohranjen štedilnik. Skratka, veliko razumevanje med stanovalci. Uspeh celotne akcije na tem terenu pa je verjetno tudi v dobri .organizaciji in pripravah. Skupno je v sami akciji sodelovalo 127 ljudi ter 78 pionirjev, ki jih je za to pripravila šola Simona Jenka. Tako so pionirji le pred začetkom akcije obiskali vsa stanovanja ter opozarjali stanovalce na to, odnašali so pripravljene pakete iz stanovanj pred vrata, tako da je 18 organiziranih voznikov z avtomobili ob določeni uri odvalalo pakete kar izpred vhodnih hišnih vrat.
K. M.
»arjem. Plašč je pri uporabi zelo tih, kajti znano je, da radialni plašči precej ropotajo zlasti na kockah. Oprijemljivost plašča je zlasti do bra na mokrem cestišču, ker ima posebne kanale za odriv vode.
Na rally tekmovanju na Do lenjskem, ki se šteje za republiško prvenstvo, so bili rezultati doseženi s Sava radialnimi plašči zavidanja vredni. Na hitrostnih preizkušnjah tako na makadamu kot na asfaltnem cestišču je voznik rcnault S pripeljal obakrat četrti skozi cilj.
Rally je potekal po makadamskih cestah okoli Delnic, Cobarja in prek Kočevskega roga, vendar ni bilo nikakršnih okvar na plaščih.
Po meritvah v tovarni Sava je bilo ugotovljeno, da je prišlo do minimalne obrabe in da bodo vzdržali 50% več kot navadni plašči.
J. Prusnik
Turistično društvo iz Desnice bo letos že devetič zapored organiziralo akcijo za olepšavo hiš in ureditev kraja. Pri Turističnem društvu so že sestavili posebno komisijo, ki bo akcijo spremljala in kasneje predlagala za nagraditev tiste občane, ki se bodo najbolje izkazali.
Lani je društvo nagradilo
sedem lastnikov hiš in sicer Ivana Eržena, Jožico Šink in Marijo Papler iz Spodnje Desnice, Vinka Mohoriča in Dragico Brenkuš iz Zgornje Bes-nice, Jožeta Klemenčiča iz Ne-milj ter Milko Bertoncelj iz Podblice. Vsi bodo za nagrado brezplačno prejemali revijo Moj mali svet.
R. A.
Sprememba avtobusnih voznih redov
V ponedeljek, 1. junija, so začeli veljati novi avtobusni vozni redi. Občafii so bili s spremembami sicer seznanjeni, vendar jim natančnejši vozni red ni poznan. To je povzročilo v ponedeljek in včeraj med potniki precej hude krvi, saj so nekateri zaradi nepoznavanja novega voznega reda zamudili službo. Včeraj dopoldne nam je telefoniral bralec Z Brezij in želel, da zapišemo, da bi bilo prav, da
bi spremembe voznega reda objavili v dnevnetn časopisju. Povedal je, da številni občani mislijo, da sprememb sploh ni, ker so razporedi voženj na avtobusnih postajah še vedno taki kakor pred 1. junijem.
Tudi po naše bi bilo prav, če bi avtobusna podjetja nove vozne rede čimprej objavila v tisku in seveda tudi ustrezno spremenila vozne rede na avtobusnih postajah. —jk
let
elektromehanika
telekomunikacije
elektronika
avtomatika
elementi
T0 J: J? ,e*os stara četrt stoletja, k     !a.ko veliko, vendar dovolj, da
a eno vodl,nih p°dietiiv Ju*
l7Oon
teni^T Parov rok, v 16 delovnih or-y°dhii 1 • sode,uIo v bogati proiz-^spori °d .sestavnlh delov, raznih "eiših /skin aparatov do najzahtev-|oyat e,ektronskih naprav. Iskrine K tud? 1° doma in v tujini. ISKRA SSL deln»čar več tujih firm bi "'mi j"° Poslovno sodeluje s prlzna-,n°zemskimi partnerji.
ISKRA Elektromehanika, Kranj ISKRA Elementi, Ljubljana ISKRA Avtoelektrika, Nova Gorica ISKRA Avtomatika, Ljubljana ISKRA Aparati, Ljubljana ISKRA Kondenzatorji, Semič ISKRA Sprejemniki, Sežana ISKRA Elektromotorji, Železniki ISKRA Naprave, LJubljana ISKRA Polprevodniki, Trbovlje ISKRA Instrumenti, Otoče ISKRA Elektronika, Horjul ISKRA Usmerniki, Novo mesto ISKRA Orodjarna, LJubljana ISKRA Zavod za avtomatizacijo, LJubljana
ISKRA Commerce, Ljubljana
Kazen za grobo posilstvo
Okrožno sodišče v Kranju je v ponedeljek obsodilo 22-let« nega Mirana štruklja iz Šentvida pri Ljubljani na osem let strogega zapora, štrukelj je bil obtožen kaznivega dejanja posilstva in hude telesne poškodbe.
Konec januarja letos je Miran štrukelj, po poklicu šofer-viličar, iskal po Kranju 17-letno dekle, s katero se je domenil za sestanek. Ko jo je našel, jo je odpeljal na silo skozi mesto do zdravstvenega doma, kjer je dekle pri zasilnem izhodu zdravstvenega doma posilil in nato mučil do zgodnjih jutranjih ur. Obtoženec se je izgovarjal na svojo vinjenost in pa na to, da se od desete ure zvečer pa do pete zjutraj ničesar ne spominja. Sodišče pa takemu zagovoru ni verjelo, saj je dekle povedalo, kako je obtoženec ravnal, če je zaslišal, da nekdo prihaja mimo. Tudi psihiater je bil mnenja, da toliko časa trajajoča amnezija ni možna oziroma je še nI bilo v praksi. Sodišče se je odločilo za tolikšno kazen, ker je bilo kaznivo dejanje storjeno na izredno krut način, brez primere. Izžiganje telesa je na oškodovanki pustilo trajne posledice.
L. M.
Gorenjska oblačila Kranj
razglašajo 4 učna mesta za poklice krojač ali šivilja
za obrat konfekcija Kranj 2 učni mesti
za obrat konfekcija Jesenice      2 učni mesti
Kandidati morajo imeti zaključeno osnovno šolo. Prijave sprejema uprava podjetja ali posamezni obrati do 15. 6. 1971.
Zahvala
Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, deda in pra-deda
Ignacija Rozmana
čevljarja v pokoju
se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje in za darovane vence vsem sorodnikom in sosedom. Posebna zahvala dr. Hriberniku, č. g. duhovniku, podjetju in »ind. org. Aerodom Ljubljana—Pulj, društvu upokojencev in gasilcem iz Šenčurja. Hvala vsem, ki ste se poslovili od njega na mrtvaškem odru in ki ste na kakršenkoli način pomagali.
žalujoči domači
Šcnturška gora, Šenčur, Kranj
čas ko vse cveti pa še metni znaki. — Foto: F. dan
Tatvina avtomobila
V noči od 29. na 30. maj je
neznanec odpeljal iz garaže Marije Stojkovič iz Kranjske gore osebni avtomobil zastava 750. Tat je odprl vrata garaže, tako da je segel skozi odprto okno in potegnil zapah. Avtomobil ni bil zaklenjen, kontaktni ključ je bil v vozilu. Kasneje so avtomobil našli karamboliran na nekdanji žeflezniški postaji v Kranjski gori.
Podjetje
VARNOST
Ljubljana
izpostava Skofja Loka razpisuje
prosta delovna mesta
VRATARJEV — ČUVAJEV
za območje škofje Loke in Medvod.
Prijave sprejema izpostava skofja Loka, Kopališka 1.
Zahvala
Ob tragični smrti očeta, brala, deda in pradeda
Franca Ramovša
železniškega upokojenca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga'spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje. Posebna zahvala gasilskemu, lovskemu in planinskemu društvu, družinama Dežman in Kelih in g. župniku.
Radovljica, 26. maja 1971
Sin z družino in drugI sorodniki
Tak kažipot, ki kaže v smer žlrl, stoji ob cesti v Trebil Kako naj se voznik znajde, ko pa zaradi zarjavelosti in obto čenosti komaj lahko prebere, kaj piše na njem. Ker to osamljen primer, bi bilo take in podobne primere treba pred začetkom glavne turistične sezone obnoviti, (-jg) — F°* F. Perdan
nesreče
NEZGODA V KOKRI
d:
V petek, 28. maja, popoldne se je v Kokri na cesti p* Kranjem In Jezerskim pripetila prometna nezgoda vozn"*! motornega kolesa Miroslavu Krču iz Kokre. Voznik, ki je voh brez vozniškega izpita, je zaradi prevelike hitrosti zapeUa' 1 ceste in trčil v betonski steber ograje na mostu. V nesre^ljT bil Krč huje ranjen in so ga prepeljali v ljubljansko boUU*lT| co. -
PEŠEC PRED AVTOMOBIL Voznik osebnega avtomobila Janez Bohinc iz Naklega JeJ| soboto, 29. maja, ob eni uri zjutraj na cesti prvega reda Zvirčami in Bistrico pri Tržiču zadel Marka Brcbcrina-P°1\F viča, ki je z desne strani nenadoma prečkal cesto. Huje *■ njenega so prepeljali v bolnišnico. | AVTOMOBIL TRČIL V OGRAJO |
V nedeljo, 30. maja, zvečer je na cesti prvega reda pri tokih voznik osebnega avtomobila Pavel Lah z Jesenic zatJM neprimerne hitrosti v ovinku zavozil ob betonski steber o£Jfc je in se prevrnil na bok. V nesreči so bili ranjeni Vesna ^ Miroslava Vudrič in Ludvik Bunderle. škode na vozilu Je ^ 8000 din. %
ZAVOZIL V SORO £
V vasi Brode na cesti tretjega reda med škofjo ko^JP Poljanami se je v ponedeljek, 31. maja, dopoldne pripetila k da prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila faVC'rj,(A brovšek iz Škofje Loke je pri avtobusnem postajališču v *> P deh zapeljal v desno, podrl dva obcestna kamna, nato P3JfnlsA ljal poševno po strmem pobočju 37 metrov pod cesto.
je avtomobil ustavil v Sori obrnjen na streho. Na kraju w~b . če se je utopil sopotnik Ciril Križnar'iz Puštala. ^ ZANESLO GA JE PRI SREČANJU ^
V ponedeljek, 31. maja, popoldne je v Dovjem pri ^ .^lA ni voznik osebnega avtomobila nemške registracije ^'^f Poje iz Kočevja pri srečanju z avtomobilom, ki ga Je
Mirko Babic iz Bos. Dubice, zavrl. Pri tem je njegov avto"j^ok močno zaneslo v levo. Babic je nesrečo skušal preprečiti« Lfii da je močno zavil v desno skoraj s ceste, vendar sta .^jiol temu avtomobila trčila. Pri trčenju je Babičevo vozilo j«| pod cesto. Ranjen ni bil nihče, škode na avtomobilih PJ ^
za 60.000 din.
Nesreča v gorah
radi tega padel v P«"e mil si je nogo in d< na glavii. Na pomoč so P y,| gorski reševalci iz T1"* ,^
V soboto, 29. maja, popoldne se je na Begunjščicl ponesrečil avstrijski državljan 16-letni Mihael Pust iz Celovca. Pustu se je pod nogami odkrušilo kamenje in je za-
i
padel v Vrc^'r&A dobil *g|
gorski reševalci iz *l'''n$(f vojaki mejne karavlc. Ijall so ga v celovško » nico.
Dober CVIČEK dobite na Merski cesti 8, Kranj 2813
Proti a m dobro ohranjeno MOTORNO KOSILNICO irus. >fimerno za hribovit kraj. Zg. -ipnica 14, Kamna gorica
2762
Prodam 500 kosov OPEKE **>nta. Informacije v gostiju Zbilje 2814 Prodam TRAKTOR 16 KM, • cilindra, zračno hlajenje, silnica in plug. Zavrl, Med-■° 9. Ljubljana-šetvid 2815 l Prodam stoječe SENO. Sen-^Ur. Kranjska cesta 34 2816
kdaja in tiska CP »Go-Jtokl tisk« Kranj, Ulica J**« PiJade — Naslov ^dnUtva ln uprave lista: J^nJ. Trg revolucije 1 *?Vba občinske skupsčl-J8- — Tek. račun pri SDK 'Kranju 515-1-135 — Te-Jfoni:    redakcija 21835
-«60; uprava lista, ma-J?°glasna in naročniška '»uzba 22-152. - Naročni-letna 32, polletna 16 Jn. cena za eno številko
j»«ci ra' Ma,i °S,asl: he~ rt Id o 1 din> naročniki imajo lat p°Pusta- Neplačanih , glasov   ne objavljamo.
Protlam KOBILO. Lom 21 pri Tržiču 2817
Prodam 8000 kg CEMENTA. Brezar Slavka, Sp. Brnik 2 2318
Prodam ročno motorno KOSILNICO rapid v dobrem stanju. Leše 7, Brezje 2819
Prodam vprežne GRABLJE, KULTIVATOR in SLAMO-REZNICO. Kepic, Luže 37
2320
Prodam KRAVO s teletom. Gozd 9, Križe pri Tržiču 2821
Prodam suho smrekove PLOHE. Naslov v oglasnem oddelku 2822
Prodam malo rabljen globok OTROŠKI VOZIČEK. Bertoncelj, Vrhnje 25, Radovljica 2823
Prodam sedem PRAŠIČKOV, starih šest tednov. Ko-mendska Dobrava 1 2824
Prodam vodno TURBINO 12 KM. Holcar Lado, Zeblar-ska 2, Kamnik 2825
Prodam ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK gorenje, brezhiben, za 400 din in pet letnih GUM za AUSTINA 1300, 5,5 x 12 tubeless, prevoženo 900 km za 700 din. Franc Ovsenck, Jenkova 2, Kranj 2826 Prodam vprezni OBRAČALNIK m dve SLAMOREZNICI. Babni vrt 2, Golnik 2827 Prodam kopalno KAD in PEČ. Grmovšek, Kranj, Kidričeva 31 2828
Prodam 550 kg težkega delovnega VOLA. Zg. Besnica 17 2329
Prodam rabljeno strešno OPEKO špičak. Kadivec, Šenčur, Pipanova 46 2830
Prodam KRAVO po prvem teletu ter večjo količino stoječe TRAVE. Olševek 49 2850
Kupim SLAMOREZNICO s puhalnikom in verigo. Jagodic, šenturska gora 21, Cerklje 2331
AMD CERKLIE proda na licitaciji v nedeljo 6. 6. ob 8. uri pred trafiko OSEBNI AVTO zastava 750 2832
Poceni protlam MOPED. Šenčur, Zupanova 6 2833
Na novo odprta
AVTOMEHANICNA IN
AVTOELEKTRIČNA
DELAVNICA
V TRBOJAH
V ZADRUŽNEM DOMU
AMBROŽ — JENKO SE PRIPOROČAVA
Kupim dobro ohranjen VW 1500 (dostavni voz) ali OPEL-KADET-CARAVAN. Naslov v oglasnem oddelku 2834
Prodam AVTO 125 PZ 1300, 16.000 km. Vzamem tudi ček. Informacije od 6. do 14. ure na telefon 064-21-264 Kranj
i  i g i
m %
I
m
,41
i«
A       DOM POHIŠTVA LESCE ^y       SALON POHIŠTVA UNION JESENICE
I NAKUPOM POHIŠTVA brest PRIHRANITE PRI OMARAH
ALEKSANDRA 597,00 din FLORIDA 756,00 din CLAUDIA 718,00 din DANIELA       53100 din
POPUST VELJA SAMO DO 15.VI. 1971 IZKORISTITE IZREDNO PRILOŽNOST
m u rli a
Poceni prodam FIAT 600 D, letnik 1961. Naslov v oglasnem oddelku 2836
Prodam FIAT 750. Jerovšek, Nasovče 27, Komenda 2837
Nujno prodam OSEBNI AVTO ford-eortina. Informacije na telefon 23472 od 20. ure dalje 2838
Prodam zelo dobro ohranjen FIAT 750, letnik 1964/65. Bostič, Kranj, Stražišče, Tro-jarjeva 41 2839
Ugod/io prodam VVV 1500, letnik 1970. Sp. Gorje 39 pri Bledu 2851
MARUVAWM
Mlada zakonca brez otrok iščeta SOBO kjerkoli v Kranju, Škofji Loki ali na relaciji Skofja Loka—Zabnica— Kranj. Ponudbe poslati pod »Kranj — Skofja Loka« 2840
Prodam enosobno STANO VANJE z vrtom. Kidričeva cesta 32. Javornik, Jesenice
posjesti
V najem vzamem starejšo HIŠO, pozneje odkupim, delno plačam takoj. Deanovič, Novo mesto, Partizanska 11
ZAPOSMTVE "~
Sprejmem KROJAŠKO VAJEN KO-C A takoj po dokončani šoli. Damsko in moško krojaštvo MALI Ivan, Letence 4, Golnik 2843
VAJENCA za AVTOMEHA-NICNO    stroko sprejmem. Stritar Franc, čirče 33, Kranj 2844
IZGUBLJENO
V Naklem najdeno KOLO se dobi pri Tomazinu, Naklo 84 2845
Dne 29. maja sem iz Nakle-ga do Police po obvozni poti izgubil PODPORNO KOLO za heublitz. Najditelja prosim, da ga proti nagradi vrne Zdravku Cankarju, Naklo 93 2846
MOŠKI, 44 let, razvezan ne po svoji krivdi, s svojim domom, želi spoznati žensko od 20 do 40 let, ki rada hodi v hribe. Naslov v oglasnem oddelku 2847
OSTALO
Za mirno storitveno OBRT iščem LOKAL (60 m1) na Zlatem polju, v centru ađi pri Vodovodnem stolpu v Kranju. Ponudbe poslati pod »usluga« 2848
Angela Kristane, Voglje 68 izjavljam, da so besede, ki sem jih izrekla o Rajku Ko-šniku iz Šenčurja, Kranjska cesta 13, neresnične. 2849
Kranj CENTER
2. junija amer. barv. film ŽIVIM ZA TVOJO SMRT ob 16., 18. in 20. uri
3. junija premiera danskega ban-. C_i filma RDEČI PLAŠČ ob 16., 18. in 20. uri *
4. junija amer.-nemški barv. film KOMISAR X — TRI ZLATE KAČE ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STOkŽIC
2. junija danski barv. film .STREŠNIK, ZENE IN SEKS
ob 16., 18. in 20. uri
3. junija franc. barv. CS film MALEZIJSKI PIRATI ob 16., 18. in 20. uri
Tržič
3. junija amer. barv. CS film BITKA V ARDENIH ob
17. in 20. uri
4. junija amer. barv. film BOB-CAROL-TED-ALICE ob
18. in 20. uri Radovljica
2. junija franc. barv. film ZADNJI NASLOV ob 18. in 20. uri
3. junija amer. barv. film DAN ZEMLJIŠKIH POSESTNIKOV ob 20. uri
4. junija mehiški barv. film MONTEZUMIN ZAKLAD ob 20. uri
Skofja Loka SORA
2. junija amer. bilm TARZANOV SKRIVNOSTNI ZAKLAD ob 18. in 20. uri
J. junija nemški barv. film LJUBIM VSE ZENE ob 20. uri
4. jtmija nemški barv. film LJUBIM VSE ZENE ob 18. in 20. uri
Železniki OBZORJE
2. junija italij. barv. lilm CHE GUEVARA ob 20. uri
4. junija italij.-španski film SEDEM ŽENA ZA SEDEM KAVBOJEV ob 20. uri
Jesenice RADIO
2. junija angl. barv. film DIRKA S ČASOM ob 17. in
19. uri
3. junija amer. barv. CS film ALVAREZ    KELLY ob
17. in 19. uri
4. junija amer. barv. film DIABOLIK ob 17. in 19. uri
Jesenice PLAVŽ
2. junija amer. barv. CS film  ALVAREZ KELLY ob
18. in 20. uri
3. junija mehiški barv. film PRAVICA DO ROJSTVA ob 18. in 20. uri
4. junija mehiški barv. film PRAVICA DO ROJSTVA ob
18. in 20. uri Dovje-Mojstrana
2. junija angl. barv. film DAVID COPPERFIELD
Kranjska gora
3. junija angl. barv. film DIRKA S ČASOM
Javornik DELAVSKI DOM
2. junija mehiški barv. film PRAVICA DO ROJSTVA ob
19. uri
Dirka v kategoriji motorjev do 125 ccm. Zmagal je Italijan Parlotti (32), Nemec Minhoff (7) je bil peti, naš Tone Kralj (33) pa se je smrtno ponesrečil.
Veselje in žalost na dirkah v Škofji Loki
še ena prireditev Nagrada Loke je za nami. Vse je kazalo, da jo bo povsem pokvarilo slabo vreme, pa se je na veliko veselje prirediteljev tik pred glavno nedeljsko tekmo izboljšalo. Tako je tekmovanje res lahko potekalo v idealnih razmerah. Zanimanje za prireditev je bilo izredno. Gledalci so se začeli zbirati že .dopoldne in po približnih ocenah si je tekmovanje ogledalo okrog 30.000 ljudi, še posebno pomembna je bila na nedeljskem tekmovanju udeležba podpredsednika FIM, ki si je kot delegat ogledal možnosti škofje Loke za organizacijo ene od dirk za svetovno prvenstvo čez dve leti. Zal je veselje ob zmagi Bevande pokvarila huda nesreča dveh tekmovalcev. Smrtno sta se ponesrečila Anglež John Burges in Jugoslovan Tone Kralj.
KUNZ NEPREMAGLJIV Po   slovesni   otvoritvi in vožnji mopedlstov z zastava-
mi držav udeleženk po progi se je začela prva dirka — kategorija do 50 ccm. Stari znanec Škof j e4 Loke Rudolf Kunz iz ZRN ni imel prave konkurence. Parlottlju, ki bi lahko edini meril moči z njim, je namreč od vsega začetka nagajal stroj. Veliko bolj je bil zanimiv boj za drugo mesto med Poljakom Manklevviczem, Avstrijcem Bartolom In našim Bemetičem. Na veliko veselje gledalcev je kot drugi po ogorčenem boju privozil v cilj naš tekmovalec Berne-tič.
Vrstni red: 1. Kunz (ZRN)
— kreidler, 2. Bernetič (JU)
— tomos, 3. Mankkvvicz (POL) — kleidler, 4. Bartol (A), 5. Parlotti (It).
KATEGORIJA BREZ JUGOSLOVANOV V kategoriji do 350 ccm Jugoslovani nismo imeli svojega predstavnika. Zo sobotnem treningu srno računali na hud boj med Švicarjem Schvvan-derjem in Italijanom Grasset-tijem.  Hud  boj  med tema
Italijan Gilberto Parlotti na novem stroju ducati Je bil pie močen zmagovalec v kategoriji do 500 ccm
dvema tekmovalcema se je res bil vse do petega kroga, ko je Švicar zaradi padca in okvare na motorju odstopil. Isto se je zgodilo tudi enemu od favoritov Švedu Pahls-sonu v osmem krogu. Boj je bil tako odločen. Na izredno drugo mesto pa se je ob koncu prebil Anglež Havvthorne, ki je bil ob začetku dirke zaradi slabe startne pozicije šele deveti.
Vrstni red: 1. Grassetti (It) — vamaha, 2. Havvthorne (VB) — vamaha, 3. Fagcrer (A) — vamaha, 4. Atterer (ZRN), 5. Berngold (A).
NOV KATEGORIJSKI REKORD
Končno smo le dočakali nov kategorijski rekord. Vodeči na letošnji lestvici za svetovno prvenstvo v kategoriji do 125 ccm Tržačan Parlotti je popravil najboljšo znamko Madžara Drapala iz lanskega leta in vozil najhitreje v enem krogu s hitrostjo 135.396 krn| h. V tej kategoriji od začetka do konca dirke ni prišlo med vodečimi tekmovalci do nobenih sprememb. Na žalost se je med vožnjo hudo poškodoval naš mnogo obetajoči tekmovalec Tone Kralj in po prevozu v bolnišnico poškodbam podlegel.
Vrstni red: 1. Parlotti (It)
— morbidelll, 2. Szabo (M)
— MZ, 3. Fischer (ZRN) — maico, 4. Mankievvicz (POL), 5. Minhoff (ZRN), 6. Berden (JUG).
NAVDUŠENJE OB ZMAGI BEVANDE
Po sobotnem treningu smo vsi pričakovali dobro uvrstitev našega Bevande v kategoriji do 250 ccm. Računati pa je bilo seveda treba, da bo konkurenca   izredno huda.
Boj je bil negotov le do Četrtega kroga, ko je Italijanu Grassetti ju odpovedal stroj. Bevanda se je prebil na prvo mesto in ga kljub precejšnjemu ogrožanju Belgijca Oron-za uspel obdržati do konca. Gledalci so ga ob zmagi bučno pozdravili. Tudi Bevanda je bil presenečen. »Ni besed, s katerimi bi se zahvalil gledalcem za spodbujanje od začetka do konca. Čudovito je bilo, škofjeloška proga pa mi je že od nekdaj zelo všeč.«
Vrstni red: 1. Bevanda (JUG) — yamaha, 2. Fischer (ZRN) — vamaha, 3. Coulter (Irska) — vamaha, 4. Oronzo (Belg.), 5. Minich (A)
ABSOLUTNEGA REKORDA NI BILO
Kljub izjavam tekmovalcev, da je na škofjeloški progi moč doseči nov absolutni rekord, ga nismo videli. Italijanska tekmovalca Parlotti in Spagiari sta v tej dirki vozila na novih strojih ducati, ki so se dobro izkazali. Ze na startu je silovito potegnil Parlotti in vodstvo obdržal do konca. Najhitreje je vozli Avstrijec Berngold s hitrostjo 142.909 kmtb v najhitrejšem krogu. Na žalost se je ponesrečil v tej kategoriji še drugi tekmovalec na dirki. Anglež John Burges je že med prevozom v bolnišnico umrl.
Vrstni red: 1. Parlotti (It) — ducati, 2. Berngold (A) — kavvasakv, 3. Spagiari (It) — ducati, 4. Turner (N. Zel.), 5. Lehtelii (FIN).
MED PRIKOLIČARJI SVETOVNI ASI
Vsako leto je dirka s pri-Kolicami najkvalitetnejša in najbolj atraktivna. Tudi letos je bilo tako. Od začetka do Jconca je bila v vodstvu nemška dvojica Wegener-Hein-richs. Stroj, s katerim sta nastopila v škofji Loki, sta kupila od lanskih svetovnih prvakov Klausa-Endcrsa, ki letos ne nastopata več, za več kot 40.000 nemških mark. Nekoliko več smo pričakovali od naše dvojice Salobit-Salobir, ki je med tekmovanjem odstopila.
Vrstni red: 1. VVegener-Hein-richs (ZRN — BMVV, 2. Butsher-Hubcr (ZRN) — BMW, 3. Maier-Mathevvs (ZRN) — BMW, 4. Binding--Flcck (ZRN), 5. Schons-Laut-erbach (ZRN), 8. černjavič--Ružič (JUG).
Prireditelji zaslužijo tudi letos vso pohvalo. Tako je bilo tudi mnenje delegata FIM Alfreda Lcnfranca. Naj povem samo prim?r, da so bili rezultati iz računskega centra LTH na voljo že pet minut po končani dirki za posamorrni kategorijski razred. Ob vzorni organizaciji mislim, da ima škofla Loka realne nanesti t.a dobi eno od dirk za svetovno prvenstvo čez dve leti. Krivda za smrt kar dveh tekmovalcev na nedeljskem tekmovanju prirediteljev nikakor ne zadene.
Besedilo: *. Govekar Slike: F. Perdan
Po štiridesetih letih borbe
Planica zmagala
Kongres FIS v Opatiji le Je v nedeljo končal z doslej največjim priznanjem našemu smučarskemu športu. Delegati iz vseh smučarskih dežel sveta so se odločili za uvedbo svetovnih prvenstev v smučarskih poletih In s tem dali po dolgih letih borbe tej težki smučarski disciplini enako vrednost.
Hkrati s tem pa so določili tudi že prvega organizatorja. Planica bo v marcu 1972 prvi organizator svetovnega prvenstva v poletih. S tem Je bila končno zaključena skoraj Štiridesetletna borba za uveljavtitev poletov, katerih pobudnika sta bila predvsem inž. Stanko Bloudek ln Joco Goreč. Jugoslovanska dolgoletna •kclja se je zdaj končala prav   na jugoslovanskih
tleh — v Opatiji na kongresu mednarodne smučarske organizacije. Zdaj lahko rečemo, da smo na cilju in smo lahko ponosni, da je prav Jugoslavija tista, ki je dala pobudo za razvoj te smučarsko discipline v svetu. Zaradi tega velikega zaupanja FIS naši Planiki pa nas sedaj v prihodnjih desetih me secih čaka težko delo, saj bo treba prireditev skrbno pripraviti in orgamzii ali. Z deli v Planici so že pričeli in velikanko urejajo tako, da bo marca 1972 povsem na red tako, kot S3 spodobi za zibelko smučarskih poletov. S svetovnim prvenstvom je bilo dano Planici in s tem Jugoslaviji največje priznanje in zahvala za dolgoieuio borbo z vsemi nasprotniki Planice in smučarskih poletov. J. Javornik
Dom MŠC Kranj prvi
nogometnem   turnirju Kranj. Vrstni  roti:  1. Dom
lanjskih   dijaških   domov, MSC Kranj, 2. Dijaški dom
^ ie bil pred dnevi v Kranju, Kranj, 3. Dom ZIC Jesenice,
iQ zmagala ekipa doma MSC 4. Dijaški dom Skofja Loka.
Pokalne nogometne tekme
Med tednom in v nedeljo . bile na Gorenjskem oddane prve pokalne tekme, do v s^i konkurenci so bili oseženi naslednji rezultati: ■t7p,Cs = Naklo 4:5, Kropa
j.^ce 2:6, Kranj : Tržič v" > Trboje : Lesce 5:4, Sen-Sg : Predoslje 3:2, LTH : J*a 4:0, Naklo : Jesenice 2:3, : Šenčur 0:6. Jutri, v ne*, bo na sporedu pol-
finaJe, v katerem se bodo srečali: Jesenice : Kranj in Šenčur : zmagovalec LTH : Triglav.
V mladinski konkurenci so bili doseženi naslednji rezultati: Kranj : Tržič 1:0, Triglav : LTH 3:0, Triglav : Jesenice 0:2. Jutri bo na Jesenicah finaJna tekma za mladinski pokal med Kranjem in Jesenicami. P. Novak
Gorenjska nogometna liga
^nedeljo nadaljevanje prvenstva
fc0U 0 konca prvenstva v gorenjski nogometni ligi sta še dve 8p0" Y nedeljo, 6. junija, bo v članski konkurenci torej na Jespn*    Prcdzadnje kolo. Pari so naslednji: Alplcs : Kropa,
Senice : Kranj, Prcdosljc : Šenčur, Trboje : Bela. Lestvica:
Jesenice	18	15	l	2	85:	21	31
Alples	19	11	3	5	81:	45	25
Šenčur	18	10	4	4	78:	28	24
Nsklo	19	11	2	6	52:	33	24
Lesce	19	11	1	7	62:	39	23
Kranj	18	10	2	*	53:	36	22
Trboje	18	7	K	3	45:	31	22
Predoslje	18	6	1	11	49:	72	13
Kropa	18	3	5	10	42:	68	11
Bela	18	3	1	14	26:	89	7
Podbrezje	20	0	2	18	10:121		2
Hmi^^cliTlski h'gi hosta v nedeljo na sporedu naslednji dve fcoin- Krani
0jn . — ~»J : Tržič in Triglav 1° lestvica naslednja:
Triglav
Jesenice
Kranj
Tržič
LTH
Jesenice. Pred nedeljskim
15 11 14 12
14 14 15
2 50:10 24 2 44:15 24 5 34:24 16 11 18:38 5 13 12:71 3 P. Novak
Za jugoslovanski rokometni pokal
Preddvor : Sava 14 : 5
Na področnem tekmovanju za jugoslovanski rokometni pokal so na Gorenjskem odigrali že dve koli. V moški konkurenci so v drugem za presenečenje poskrbeli igralci Kranjske gore, ki so v Kranju z golom prednosti odpravili Savo, Preddvor pa v Stra-žišču favorizirano ekipo Kranja B.
V ženski konkurenci so nastopile le štiri ekipe. Tako je letošnji pokalni zmagovalec Preddvor, ki je v finalu presenetljivo premagal Savo.
Rezultati: Alples : Šcšir 17:20, Kranj B : Preddvor 19:21, Sava : Kranjska gora 21:22, Veterani : Križe 9:13,
Streljanje
Saričeva in Lom bar
Na občinskem prvenstvu Kranja v streljanju s precizno vojaško puško je v konkurenci članov in članic nastopilo nekaj nad dvajset tekmovalcev. Prvenstvo je hkrati veljalo tudi kol izbirno tekmovanje za sestavo reprezentance Kranja, ki se bo sredi junija pomerila z ekipo Celovca.
Rezultati — člani: 1. Lom-bar (SD »Stane Kovačič«) 373, 2. Cerne 368, 3. Malovrh (oba SD Iskra) 366, 4. Petcrnel (SD Sava) 366, 5. Žagar (SD Stane Kovačfič) 365 itd.; članice: 1. Sarič 350, 2. Pretnar (obe SD Iskra) 324 itd.
B. Malovrh
Nov tečaj za sodnike
Zbor sodnikov rokometa Gorenjske pri občinski cvezi za telesno kulturo Kranj bo zaradi pomanjkanja sodnikov spet organiziral sodniški tečaj. Vsi, iti imajo veselje, naj se cglasijo v ponedeljek ob 18. uri na sobi št. 188 (skupščina občine Kranj).
Šah
Tekstilmdus šele štirinajsti
Na republiškem prvenstvu sindikalnih šahovskih ekip je Tekstilindus osvojil med devetnajstimi ekipami šele štirinajsto mesto. Prvenstvo je bilo v Portorožu. Prvo mesto je zasedla ekipa izvršnega sveta iz Ljubljane. Za ekipo Tekstilindusa so igrali: Bukovac, Džordžcvič, Vojičič, Podgornik, Bclančič in Marko.
F. štagar
Kranj A : Besnica 10:0, Duplje : Radovljica 19:10.
V jutrišnjih čctrtfinalnih srečanjih se bodo pomerili:
Kranjska gora : Kranj, šešir : Križe, Preddvor : Duplje.
Vse tekme se začnejo ob 17. ure —dh
Gorenjska druga
V soboto in nedeljo je bil na kranjskem stadionu nogometni turnir pionirskih reprezentanc podzvez Maribora, Celja, Ljubljane, Nove Gorice in Gorenjske. Tudi letos je prvo mesto dosegla Ljubljana, reprezentanca Gorenjske pa je bila druga. Rezul-
tati tekem, ki so jih igrali pionirji z Gorenjske: Gorenjska : Ljubljana 3:4, Gorenjska : Maribor 5:4, Gorenjska : Celje 6:0, Nova Gorica : Gorenjska 6:5. Vrstni red: 1. Ljubljana, 2. Gorenjska, 3. Maribor, 4. Nova Gorica, 5. Celje.
P. Novak
Kegljači Triglava odpotovali
Danes zjutraj so v Romunijo odpotovali kegljači kranjskega Triglava. V prvem nastopu za evropski pokal se bodo 5. junija v Bukarešti pomerili z romunskim državnim prvakom.
Pod vodstvom sekretarja   kluba   in tehničnega
vodje Staneta Rebolja so na pot odšli: Jože Turk, Anion Česen, Rajko Stare. Miro Ambrožič, Stane ■ Bregar, Alojz Kordež, Milan Vehovec, Riko inž. Prion ter Milan Jereb. Kranjskim kcgljačem želimo uspešen nastop ter dobre »lučaje«. -dh
OD NEDELJE DO NEDELJE
KOŠARKA — V sobotnem kolu so gorenjski predstavniki v moški in ženski republiški ligi osvojili kar osem točk. Triglav je v Ilirski Bistrici prepričljivo odpravil lanskega dmgoligaša, škofjeloški Kroj pa na domačem igrišču ekipo Celja. Jeseničani pa so kljub domačemu terenu ostali praznih rok v igri z ljubljansko Ilirijo. Košarkarice Kroja so v Puštalu premagale Olimpijo, Jesenlčanke pa Ilirijo.
REZULTATI - MOŠKI: Lesonit : Triglav 66:78 (34:35), Jesenice : Ilirija 50:61 (22:33), Kroj : Celje 93:68 (42:41); ženske: Jesenice : Ilirija 60:33 (27:8), Kroj : Olimpija 43:37 (18:21).
Pari današnjega kola — moški: Triglav : Trnovo, Nanos : Kroj, Radenska : Jesenice; ženske: Maribor 66: Kroj, Litija : Jesenice.
ROKOMET — Tržičani so v borbi za obstanek spet izgubili dve pomembni točki Tokrat so morali priznati premoč rukometašem Brežic. V ženski ligi pa je Alples prepričljivo odpravil igralke Kranjske gore.
Rezultata: Tržič : Brežice 10:14 (6:4), Kranjska gora : Alples 7:15 (5:6).
Pari prihodnjega kola: Ribnica : Tržič, Kr. gora : Olimpija, Alples : Slovan
ODBOJKA — V ženski republiški ligi so Jcseničanke v borbi za prvo mesto izgubile pomembno srečanje z ravenskim Fužlnarjcm. V moški Tiyi je Kamnik premagal Gaberje, medtem ko je jeseniški Kovinar brez borbe predal tekmo Novom.ieanom.
Rezultati: Jesenice : Fužinar 1:3, Gaberje : Kamnik 2:3, Novo mesto : Kovinar 3:0 b. b.
Pari prihodnjega kola — ženske: Celje : Jesenice; moški: Kamnik : Gorenje, Ljubljana : Kovinar.
VESLANJE — Na naedaarodni istrski regali v Izoli sta četverec brez krmarja in osmerec Bleda osvojila obe prvi mesti. — dh
Ob jubileju slepih
\7 tem tednu praznuje Zveza slepih Slovenije 25 letnico ustanovitve. Skrb za slepe se je sicer pri nas začela že pred vojno v podpornem društvu slepih in kasneje v društvu slepih. Po vojni se je zveza na novo organizirala, odbori osnovnih organizacij pa so se lotili dela.
V organizacijo Zveze slepih na Gorenjskem je včlanjenih 296 slepih in slabovidnih. Od leta 1965 vodi organizacijo njen predsednik Nace Ušlakar.
0 Ali lahko kot predsednik organizacije poveste, kaj je osrednja naloga vaše organizacije?
»Osrednja naloga organizacije je skrb za šolanje, rehabilitacijo in zaposlovanje na vidu prizadetih občanov. Skrb velja seveda samo našim članom, to je tistim, ki imajo več kot 90 odstotkov poškodovan vid. Naša skrb pa v zadnjem času velja tudi slabovidnim, to je občanom, ki imajo za 60 do 90 odstotkov zmanjšan vid.«
0 Koliko slepih je zaposlenih na Gorenjskem?
»Trenutno je na Gorenjskem zaposlenih 75 naših članov. Največ jih dela v industriji, 24 je telefonistov, 19 članov dela v Centru slepih v škofji Loki, v pro-sveti so 4. Dva naša člana delata tudi kot pravnika, dva pa sta fizioterapevta.«
0 Kako pa je poskrbljeno za izobraževanje slepih pri nas?
»Osnovno šolo lahko naši člani končajo v Ljubljani, nato pa se v Centru slepih v škofji Loki usposabljajo za različna dela v industriji, za telefoniste, administrativne delavce in še za nekatere poklice. Seveda je najbolj sposobnim in vztrajnim pot odprta tudi na srednje, višje in visoke šole.«
0 Ali ima organizacija težave pri zaposlovanju slepih?
»Res, treba Je veliko prizadevanj, prošenj, telefonskih pogovorov, da zaposlimo slepega. V začetku lanskega leta Je bil sprejet zakon o obveznem zaposlovanju slepih telefonistov. Delovne organizacije pc tem zakonu morajo na prosto delovno mesto te vrste zaposliti slepega telefonista.«
fvg Kakšna pa je družbena skrb za občane prizadete na vidu?
»Zaposleni slepi imajo pravico dodatka za tuje nego in pomoč, prav tako tudi invalidsko upokojeni imajo še razne olajšave pri prevozih. Brezplačne vo zovnice imajo v lokalnem prometu naši člani i Kranju, na Jesenicah in nekaj tudi v Škofji Loki. 2e nekaj časa pa si prizadevamo, da bi bili naši socialno ogroženi člani deležni kar najvišje družbene pomoči. Prizadevamo si, da bi bile očesne bolezni priznane za socialne bolezni. S tem bi slepim zago tovili brezplačno zdravljenje. Socialno ogroženi pi naj bi dobivali tudi dodatek za tujo nego in pomoč, do česar sedaj kot nezaposleni nimajo pravice.«
0 Zveza slepih skrbi tudi za športno in pa kul-turno-prosvetno dejavnost svojih članov. Kako je I tem v vaši organizaciji?
»Naša organizacija ima pevsko glasbeno skupino ki sodeluje na vseh proslavah, ki jih prirejamo, imeli smo že več gostovanj itd. V lanskem letu sme za naše člane organizirali tečaj nemškega jezika, imeli smo tečaj glasbene teorije. S športom se ukvar ja 29 članov. Imamo tudi 21 aktivnih šahistov, ki s« lani imeli trinajst srečanj s šahisti drugih podjetij.«
Q Ali sredstva, ki jih organizacija dobi, zado ščajo za vašo dejavnost?
»Za tako obširen program sredstva, ki jih dobimd kot dotacije, ne zadoščajo. Zelo radi bi, da nam n« bi bilo treba zbirati sredstev za slepe po avtomatik za prodajo brezalkoholnih pijač, s tehtnicami, srečd lovi itd. Naša organizacija nI bila ustanovljena zs zbiranje denarja, pač pa zato, da pomaga svojim članom pri vključevanju v življenje.« L. M.
V soboto, 29. maja, je v dvorani Psihiatrične bolnice v Begunjah prhnarij dr. Jurij Zalokaf odprl XIV. razstavo zaposlitvene terapije. Razstava bo odprta do 7. junija. — D. S.
MONTAŽA IN PRODAJA AVTO G 0 M V LESCAH
£^ 77 551
Uredite si vaše denarne zadeve tako, da vam bo banka kar najbolj pri roki.
84 poslovnih enot LJUBLJANSKE BANKE vam nudi hiter, učinkovit in zanesljiv bančni servis!
ij^fVfAj, (ljubljanska banka
ziviua
pravi naslov za denarne zadeve
■J
Kljub nesreči zelo dobra prireditev
Pred odhodom z letališča Brnik je podpredsednik mednarodne motociklistič-ne organizacije FIM g. Alfred Lenfranc iz Bruslja povedal svoje mnenje o nedeljskih dirkah v Škofji Loki. Organizatorje in novinarje je še posebej zanimalo funkcionar-jevo mnenje o dirkah, potem ko sta se dva dirkača smrtno ponesrečila.
Gospod Lenfranc meni, da so nedeljske dirke v Loki potekale v redu in je bil zadovoljen s prireditvijo. Seve,da mu je žal, da sta se dva dirkača ponesrečila, vendar pa je poudaril, da za tragični dogodek niso odgovorni organizatorji dirke. Prav tako meni, da nesreča verjetno ne bo imela vpliva na odločitve mednarodne organizacije FIM o tem, ali bodo leta 1973 v škofji Loki svetovne motociklistične dirke ali ne. Prireditev takega formata je odvisna predvsem od organizacije prireditve in od pogojev, ki jih zahteva mednarodna organizacija.
0 Katere pogoje pa bo morala škofjeloška prireditev sprejeti oziroma kako pripravili progo, da bo sposobna za svetovni šampiona! ?
»Med najvažnejšimi pogoji je razširitev ceste, ker je sedanja preozka. Najmanj sedem metrov mora biti široka, da je na startu lahko šest dirkačev. Razen tega mora biti cesta na startu dovolj široka tudi za bokse, ki jih tekmovalci potrebujejo. Omenil bi še, da bi bilo treba odstraniti ob progi nekaj telefonskih drogov, obcestne kamne, drugih posebnih ovir pa škofjeloška proga tako nima. Ostale ovire pa se običajno zavarujejo — kot smo že navajeni — s slamo.
Organizator pa bo moral poskrbeti tudi za varnost gledalcev. Zavarovanje z vrvjo za prireditve v svetovnem merilu ne zadošča. Drugod po svetu zavarujejo progo z montažnimi ograjami pred preveč radovednimi gledalci. Na nekaterih ovinkih pa bi gledalcem sploh prepovedali dostop.«
q Kakšen vtis je napravila na vas nedeljska prireditev?
»Prireditev je bila zelo dobra, perfektna. Za progo sem že povedal, da je dobra, da ima ovinke, na katerih lahko dirkači pokažejo svoje kvalitete. Za nesreče pa lahko rečem, da so pač sestavni del tega nevarnega športa. Loška proga ni nevarna, ima le malo preprek, ob katerih se vozniki lahko poškodujejo. Lahko bi dodal še to, naj organizatorji bodočega svetovnega šampionata predvidevajo večji obisk leta 1973 in naj poskrbe za parkirne prostore in vse, kar sodi zraven, saj je obisk na prireditvah te vrste vsaj še enkrat večji* kot je bil v nedeljo. Organizatorji in tekmovalci pa morajo biti pripravljeni na to, da je na prireditvi v svetovnem merilu disciplina poostrena. Skratka, vsa pravila mednarodne organizacije FIM je treba strogo upoštevati.« L. M.