List 50
Gospodarske stvari.
Gospodarske skušnje.
* Hooinbrenk-o vo umetno oplodovanje žita — ktero so tudi ^Novice" za poskušnjo priporočale, se nikakor ne potrjuje. Po veljavnih možeh, kakor so dr. Musil, dr. E. Peters, prof. dr. Eunge, in še mnozih druzih napravljene skušnje so pokazale, da se s Hooinbrenkovo umetnostjo ne zrna več žita ne pridela, marveč da se ga še lahko več poškoduje, ako se natorno delovanje takrat moti, kadar žito cvete. Po dr. Musil-ovi skušnji se je iz 286 malih snopov hooinbrenkane rži namlatiio 3 vagane in 35 bokalov; en vagan je tehtal 78 funtov; slame in plev je bilo 881 funtov, — na njivi tikoma nje, ki je bila prav tako velika in obdelana kakor una, toda ne hooin-brenkana, je pa 286 ravno tacih snopov dalo 3 vagane in 38 bokalov zrnja; en vag&n je tehtal 783/4 funtov: slame in plev je bilo 902 funtov. Dr. Runge v Oran-senburgu se celo čudi, kako da se je moglo verjeti, se je kaj tacega verjelo, da bode žito bolje plenjalo, da ako človek z motozom brenka po žitnih bilkah, kadar visi cvetje na njih.
*  Ni prav, da se prenaglo izsečejo zmrzle vinske trte. — Tako pravi izskušeni mož, bar. Babo. Akoravno trte o hudi zimi, kar jih je vrh zemlje, po-zebejo , nikar jih iz vinograda brž ne potrebi, zakaj celo mlada trta zopet čvrsto požene, ako le ena kore-nika dobra ostane.
*  Velika overa sadjoreji so po besedah velikega gozdnarja Wober-ja gosenice, in pa premajhno varstvo zoper navadno tatinstvo zrelega sadja. K zboljšanju sadjoreje bi veliko pripomogle premije, ki bi se skrbnim pa pridnim sadjorejcem od časa do časa dajale; toda pri tem bi se ne smelo samo na pridelano sadje gledati, ampak tudi na vrte, na zasadbo in gleštanje sadnih dreves. Tudi bi se mogla prepoved tičjega lova natanko spoštovati in gosp. učiteljem ljudskih šol priporočevati, da bi šolsko mladež zastran koristi tičev   primerno in  neprenehoma poduče-
»   vali,   da bi tako neusmiljeno za tiči ne tiščala,  jih ne preganjala in morila.
*  Sadno grmovje donaša, kakor vrtnar Klein v Klosterneuburgu piše, le takrat lepo in izvrstno sadje, če je bila zemlja za 2 čevlja globoko prekopana in prerahljana, in če se za 6 palcev na njo dobre prsti posuje, v jeseni pa 3 do 4 palce na debelo gnoja raztrosi, da se grmovje prehudega mraza obvaruje.
*   Žolta ali dobra grahorica ali Riessling Btori najbolj v pusti in kamniti zemlji in da, če popolnoma dozori, najbolje vino. Za nove vinogradske za-sade priporoča baron Babo muškat ali dušeči t ra-
ni in ec, mozlovino, ktera se v kamniti zemlji vrlo ponaša, beli burgundar, klešic (Ortlinber) in pa zeleni muškat.
* Kako kebre ali hrošče pokončujejo po svetu. Po „saksonskem tedniku" so preteklo spomlad ondašnji prebivavci v samem Upniškem okrožji 7960 korcev in 643 centov hroščev ali kebrov polovili in pokončali. Ker tedaj 18 živih hroščev 1 lot vaga, se jih po tem takem na 1 cent 54.000 šteje, in ako se korec za 80 funtov ali na 43.200 hroščev rajta, so jih po gori naznanjenem številu v omenjeni okolici 357 milijonov in 894.000 pokončali! — Kolike škode so se po tem znebili pridni gospodarji!